Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    8. 3. 2013  |  Mladina 10  |  Politika

    Korak v pravo smer

    Mariborska skupina Iniciativa mestni zbor pripravlja moderirane skupščine v četrtnih in krajevnih skupnostih, katerih cilj sta »identifikacija problemov v lokalnem okolju in njihova odprava s skupinskim delovanjem«. Trdijo, da so ljudje prvi, ki bi morali »odločati o skupnih razvojnih politikah v mestu in državi, ne pa različni svetniki in poslanci«. Z zbori se je vstajniška energija, ki je zajela Slovenijo, prvič udejanjila v konkretnih pobudah.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Peterlin

    1. 3. 2013  |  Mladina 9  |  Družba

    Dr. Marko Snoj: »Danes stare mame govorijo ful!«

    Irakizirati, bermude, batler, CD, odsurfati, opa, puzzle, rave, romolog, heavy metal, janšizem, kučanovec, bušizem, berlusconizem, tevejevec, jet set, estradnik, ful, kul, hekanje, hobit, rambo, superman, čaga – vse te besede in še 6500 drugih, ki so danes v rabi, podčrta wordov črkovalnik kot napačne, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pa jih ne navaja. Morda ne za dolgo. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so novejše besedje tujega in domačega izvora, ki je v pisni rabi, zbrali v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Večina jih je morda na pol poti, da postanejo del dopolnjenega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Že bežen pogled v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika pa glede na veliko novih besed obeta pravo revolucijo v pisanju. No, če smo natančni, ne obeta, temveč jo prikazuje, saj se je revolucija že zgodila.
    O izbiri besed za uvrstitev v slovar, o nevarnosti anglizacije oziroma amerikanizacije slovenskega jezika, o nekaterih pozabljenih besedah, ki so se znašle v novem slovarju, pa tudi o najzanimivejših besedah z aktualno družbeno vsebino smo se pogovarjali s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in sourednikom zbirke Slovarji prof. dr. Markom Snojem. Avtorji slovarja: Aleksandra Bizjak Končar, Alenka Gložančev, Boris Kern, Polona Kostanjevec, Domen Krvina, Nina Ledinek, Mija Michelizza, Andrej Perdih, Špela Petric, Marko Snoj, Ivanka Šircelj Žnidaršič, Andreja Žele.

  • Marjan Horvat

    1. 3. 2013  |  Mladina 9  |  Politika

    Neposredna demokracija: Začelo se je!

    V Mariboru bo prve korake napravila Iniciativa mestni zbor, ki je usmerjena predvsem v uveljavljanje nekaterih prvin neposredne demokracije v praksi. V fokusu so proučevanje in možno uveljavljanje instituta ljudske nezaupnice, participacija ljudskega odločanja o proračunu, elektronska neposredna demokracija, ekonomska demokracija, predvsem pa se Iniciativa mestni zbor osredotoča na spodbujanje samoorganiziranja četrtnih in krajevnih skupnosti – tudi po zgledu švicarske Landsgemeinde (skupščina kantona) –, saj je odločanje na ravni lokalne samouprave preizkušnja za civilne pobude, ki so nastale v obdobju odganjanja župana Kanglerja z oblasti.

  • Marjan Horvat

    22. 2. 2013  |  Mladina 8  |  Kultura

    Žalost namesto katarze

    Ideja dramskega diptiha, zaporedne postavitve različnih gledaliških uprizoritev, izvira iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja iz nemškega gledališča, ko predstav, kot pravi režiser Ivica Buljan, »niso uprizarjali zato, da bi bile del gledališkega repertoarja, ampak so hoteli nekaj povedati o svetu«. To je bilo gledališče ideje, gledališče družbenega komentarja, in takšen je tudi Buljanov diptih, v katerem je združil Komedijo z ženskami Heinricha Müllerja in Črno žival žalost Anje Hilling.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    22. 2. 2013  |  Mladina 8  |  Ekonomija

    James Meadway: »Obstaja realna nevarnost za radikalizacijo neoliberalizma – lahko dobimo evropske ’čajanke’ po zgledu ameriških tea parties.«

    James Meadway je ekonomist pri londonski organizaciji New Economics Foundation. V središču njegovega raziskovanja so pravični in vzdržni ekonomski modeli. V prispevkih, ki jih objavlja v Guardianu in na svoji spletni strani, trdi, da so načini, ki jih na poti iz krize uporablja Evropska unija, v temelju napačni. Zato se kriza lahko ponovi. Nasprotuje varčevalnim ukrepom kot prevladujočemu orodju pri reševanju krize. Meadway se zavzema za reševanje evropskih gospodarstev s postkeynesianskimi modeli investiranja, razmišljati pa bi morali tudi, kaj je onkraj kapitalizma, čeprav le zato, da bi si spet pridobili tisto, kar so si ljudje v delavskih bojih v minulih 150 letih že izbojevali.

  • Marjan Horvat

    22. 2. 2013  |  Mladina 8  |  Svet

    »Sile teme« za obdavčitev cerkve

    Koalicija za ločitev cerkve in države je pripravila peticijo za popolno obdavčitev katoliške cerkve. »Katoliška cerkev ima davčne privilegije, za katere menimo, da je pravi čas, da se odpravijo. Oproščena je plačila za maše, pogrebe in druge verske storitve. Ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, torej za župnišča, tudi nepridobitna dejavnost cerkvenih oseb ni obdavčena,« pojasnjuje pravni zastopnik koalicije Vlado Began in dodaja, da je še posebej v finančno-gospodarski krizi pravično, da bogatejši za skupne potrebe prispevajo več.

  • Marjan Horvat  |  foto: Marko Pigac

    15. 2. 2013  |  Mladina 7  |  Politika

    Dr. Andrej Fištravec: »Politične delitve, ki ljudi tudi ideološko in akcijsko razdvajajo, so bile v mariborski vstaji presežene, kar je jasno vsakemu vstajniku.«

    Sociologa dr. Andreja Fištravca javnost, predvsem mariborska, pozna kot prodornega in angažiranega misleca in publicista. V središču njegovega raziskovanja je mladina, v zadnjih letih pa se posveča tudi proučevanju pedagogike waldorfske šole in biodinamičnemu gospodarjenju v Podravju. Dr. Fištravec, ki je bil med govorniki na mariborskih vstajah, po odstopu Franca Kanglerja kandidira za mariborskega župana. Trdno verjame, da mu bo z ekipo, ki deluje v skupini Skupaj za Maribor, uspelo zajeti val vstajniškega duha v Mariboru in skupaj z drugimi vstajniškimi skupinami pripraviti program, ki bo preprečil »Mariboru drseti proti dnu socialne, ekonomske in kulturne eksistence«. Takšen program, ki vsebuje tudi prvine neposredne demokracije, bo, če bo Fištravec izvoljen, zagotovo zanimiv tudi za druga slovenska mesta.

  • Marjan Horvat

    15. 2. 2013  |  Mladina 7  |  Politika

    Za vojsko, ne pa za umetnost

    Maribor bi lahko že predlani dobil novo umetnostno galerijo. Bila je načrtovana kot osrednji razvojni projekt Mestne občine Maribor v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Novi galerijski prostori, projekt sta pripravila arhitekta Sadar in Vuga, bi bili umeščeni v Mariborsko kulturno središče (Maks) na studenškem bregu Drave. Predvideno je bilo 3000 kvadratnih metrov razstavnih prostorov, k novi galeriji pa bi sodili še restavracija, klub, bar, trgovina in predavalnice. V novem kulturnem hramu bi razstavni prostor našla dela, ki so zdaj v galerijskih depojih, hkrati pa bi omogočila razstavljanje del gostom iz domovine in tujine. Večina mest, ki so bila evropske prestolnice kulture, je dobila nove umetnostne objekte. Avstrijski Gradec je dobil Kunsthaus, francoski Marseille, letošnja prestolnica kulture, Muzej evropske in sredozemske kulture. Maribor pa je tudi tokrat ostal praznih rok.

  • Marjan Horvat

    7. 2. 2013  |  Politika

    Srđa Popović: »Ste na Balkanu in na Balkanu smo ljudje kreativni«

    Srbski Otpor, civilnodružbeno gibanje mladih, je samo v dveh letih z nenasilnimi, a domiselnimi in provokativnimi protestniškimi akcijami uspelo 5. oktobra 2000 izriniti z oblasti srbskega vodjo Slobodana Miloševića. Otpor je leta 1998 ustanovila majhna skupinica študentov, ki se je odločila oblikovati širše politično gibanje, ki bi izvajalo nenehen pritisk na Miloševičevo oblast s končnim ciljem – odhod z oblasti.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Peterlin

    7. 2. 2013  |  Mladina 6  |  Družba

    Dr. Tanja Kamin: »Če nismo pripravljeni poskusiti niti drugačne hrane, kako bomo sprejemali drugačne ljudi?«

    Leta 2004 je doktorirala s to temo na FDV in se za dve leti zaposlila kot samostojna raziskovalka na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Tam je sodelovala v treh evropskih projektih s področja raziskovanja in promocije zdravja, nato pa se je vrnila na Fakulteto za družbene vede, kjer predava na katedri za tržno komuniciranje. Dr. Kaminova se celovito in interdisciplinarno loteva preučevanja problematike zdravja, saj meni, da bi morali zdravje proučevati ne samo biološko, medicinsko, ampak tudi v njegovih kulturnih in simbolnih kontekstih.

  • Marjan Horvat

    7. 2. 2013  |  Mladina 6  |  Svet

    Bolgari in Romuni, raus!

    S 1. januarjem 2014 bo prosti pretok delovne sile v Evropski uniji začel veljati še za Bolgare in Romune. Torej bodo ti lahko prihajali tudi v Veliko Britanijo, ki ji je leta 2007, ob vstopu Romunije in Bolgarije v EU, uspelo začasno omejiti migracije iz teh dveh držav na Otok. Tudi tokrat se britanska vlada boji »vdora« množic iz obeh držav in zato kuje načrte, kako bi na različne načine – med drugim z omejevanjem dostopa do javnih zdravstvenih storitev – preprečila Bolgarom in Romunom zaposlitev.

  • Marjan Horvat

    7. 2. 2013  |  Mladina 6  |  Svet

    Odprto ministrstvo

    Finska je marca lani sprejela zakon o državljanski pobudi, ki daje ljudem možnost, da sami predlagajo in sooblikujejo zakone. Če neki predlog v pol leta dobi 50 tisoč glasov podpore volilnih upravičencev, morajo o njem glasovati v parlamentu. Ves ta proces poteka na spletni platformi odprto ministrstvo, za njeno delovanje pa skrbi neprofitno združenje, ki je za izvedbo od enega izmed finskih skladov prejelo 30 tisoč evrov.

  • Marjan Horvat

    7. 2. 2013  |  Mladina 6  |  Politika

    Dr. Franc Trček:"Bojim se, da si nekdo v tej državi želi izrednih razmer."

    Ko je eden od robocopov štartal proti meni, sem že vedel, koliko je ura. Prijatelji pravijo, da sem bil v šoku, vendar sem se le samozaščitniško drl, naj mi dajo mir. Bil sem glasen, ker sem hotel ob vsem ropotu povedati nekaj informacij, aretaciji pa se nisem upiral.

  • Marjan Horvat

    1. 2. 2013  |  Mladina 5  |  Politika

    Blagoslovljeno ministrstvo

    V začetku novembra je policijski vikar Janez Novak na slovesnosti ob odprtju blagoslovil prostore ministrstva in policije na Litostrojski cesti v Ljubljani. Boga je poprosil, da bi v njih »vladali razumevanje, dobrota, medsebojna pomoč ter veselje do dela, zadovoljstvo in uspeh«.

  • Marjan Horvat

    1. 2. 2013  |  Mladina 5  |  Svet

    Neposredna demokracija po estonsko

    V Estoniji so z novim letom odprli posebno spletno stran, na kateri poteka razprava Ljudske skupščine Rahvakogu. Na tej spletni strani zbirajo predloge za spremembo zakonodaje, ki zadeva volilni sistem, in zakona o političnih strankah, predloge, kako v volilnem sistemu zagotoviti enako zastopanost pripadnikov obeh spolov, vključenost civilne družbe v politično odločanje in podobne teme, ki zadevajo prihodnost demokracije.

  • Marjan Horvat

    25. 1. 2013  |  Mladina 4  |  Kultura

    Božič pri Ivanovih

    Na prazen oder, kjer so le kopalna kad, v kotu božična jelka in v ozadju velik napis »Gledališče je opij za ljudstvo«, se zgrne enajst igralk, oblečenih v zajčje kostume. Prepevajo pesem The Children of the Revolution (Otroci revolucije). Nato stopi na oder varuška in jih začne daviti. Daviti kot zajce. Ker jih ne obvlada. Kaplja čez rob je bila seksualna perverzija v času večernega kopanja. Varuško nato aretirajo zaradi umora otroka, dvaintridesetletne Sonje Ostrove.

  • Marjan Horvat

    25. 1. 2013  |  Mladina 4  |  Družba

    Zadruge v svetu na pohodu

    Četudi marsikdo pozna zadruge (kooperative) zgolj po baskovskem Mondragonu – ta res zavzema s 34 milijardami prihodka na leto najvišje mesto med t. i. industrijskimi zadrugami –, pa so v svetu te podjetniške oblike zelo razširjene. Zagotavljajo 100 milijonov delovnih mest, 20 odstotkov več kot multinacionalke. Prihodki 300 največjih zadrug so leta 2011 presegli prihodke španskega gospodarstva v letu 2008, ko je bilo deveto po moči v svetu. Skupaj znaša njihov prihodek na letni ravni 1600 milijard dolarjev. V Nemčiji in v ZDA je vsak četrti delavec član zadruge, v Kanadi pa kar štirje od desetih.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    18. 1. 2013  |  Mladina 3  |  Ekonomija

    Dr. Angela Wigger: »Nevarnost fašizacije je tukaj.«

    Dr. Angela Wigger predava globalno politično ekonomijo in mednarodne odnose na univerzi Radbound v Nijmegenu na Nizozemskem. V središču njenega raziskovanja je konkurenčnost v Evropski uniji. Po njenem ideologija konkurenčnosti, ki se je razvijala zadnjih 30 let po nareku gurujev neoliberalizma, razkraja družbene vezi, solidarnost in vodi evropske družbe – skupaj z ideologijo gospodarske rasti za vsako ceno – v nevarne vode. Ekscesna konkurenčnost na finančnih trgih pa je pahnila zahodne družbe v krizo. Dr. Wiggerjeva se v zadnjem času posveča iskanju novih razvojnih poti za evropske družbe, ki ne bi slepo sledile diktatu kapitala. »Ustvariti je treba svet, kjer bodo solidarnost, družbena povezanost, sodelovanje med ljudmi bolj izraženi in razviti,« trdi Wiggerjeva.

  • Marjan Horvat

    18. 1. 2013  |  Mladina 3  |  Politika

    Mačja muzika (v Mariboru)

    Mariborski protestniki, združeni v skupino Franc Kangler naj odstopi, so se po njegovem odstopu odločili za drugačen način protesta proti mestnim svetnikom, ki nočejo z oblasti. Pred kakšnim tednom so se kar sami »povabili« na obisk k tem svetnikom, jim izročili odstopne izjave in vse skupaj pospremili s hrupom. Ker pa večina svetnikov ne živi na naslovu, na katerem so prijavljeni, so pred stanovanji in hišami prebrali odstopne izjave in jih zataknili za kljuke. Ta protest nameravajo nadaljevati vse dotlej, dokler se mestni svet ne razpusti. Kajti le deset svetnikov je doslej poslušalo glas ljudstva in odstopilo. Premalo za samorazpustitev.

  • Marjan Horvat

    10. 1. 2013  |  Mladina 2  |  Politika

    Kako demokratizirati parlamentarno demokracijo?

    Veliki mislec s preloma iz 19. stoletja v 20. stoletje, Alexis de Tocqueville je v delu Demokracija v Ameriki zapisal: »Ko je vsem podobno mislečim jasno, da poteka velika demokratična revolucija, je vsi ne vidijo v isti luči«. Nekaj podobnega se dogaja v sedanjem družbenem vrenju v Sloveniji. Dr. Andrej Lukšič s Fakultete za družbene vede pravi, da zdajšnji ljudski protesti narekujejo premisleke ne le o tem, kako zagotoviti demokratizacijo obstoječih razmerij, ampak nekateri problematizirajo tudi temeljne postavke tega političnega sistema. Njim nasproti pa »imamo javno oblast, ki ne le da ščiti obstoječi sistem demokracije, ampak celo zožuje demokratične standarde, ki so veljali v Sloveniji«. In dodaja, da se bodo na neki točki merjenja političnih moči razmerja stabilizirala in na tisti ravni bomo dobili novo pravno in politično ureditev, s katero bomo živeli do naslednje »revolucije«.

  • Marjan Horvat

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Svet

    Poskusite zapreti Idejo

    Leta 2012 je potekalo sojenje trem članicam punkovsko-feministične skupine Pussy Riot. Dekleta so v glasbeni skupini, ki obstaja dobro leto in pol, izpeljale več izzivalnih performansov, s katerimi so opozarjale na položaj žensk v Rusiji in protestirale proti represivni politiki Vladimirja Putina. Največ pozornosti pa so zbudile februarja letos z nastopom v moskovski pravoslavni katedrali. Zapele so nekaj verzov pesmi, ki obsoja podporo ruske pravoslavne cerkve Putinu v kampanji pred predsedniškimi volitvami. Njihov nastop v katedrali sta obsodili pravoslavna in katoliška cerkev, saj naj bi šlo, med drugim, za skrunitev božjega hrama.

  • Marjan Horvat

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Svet

    Generali na svobodi

    Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu je aprila nekdanjega liberijskega predsednika Charlesa Taylorja zaradi vpletenosti v državljansko vojno v sosednji državi Sierra Leone obsodilo na zaporno kazen. Novembra pa je oprostilo vseh obtožb hrvaškega generala Anteja Gotovino, ki je leta 1995 vodil operacijo Nevihta, in generala Mladena Markača, tedaj poveljnika hrvaške specialne policije. Kmalu zatem se je znašel na svobodi še Ramush Haradinaj, poveljnik Osvobodilne vojske Kosova, saj prič, ki bi ga bremenile zločinov, ni bilo več med živimi, druge pa so se zaradi strahu pred maščevanjem pričanju odpovedale.

  • Marjan Horvat  |  foto: Miha Fras

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Družba

    Jernej Lorenci: »Trojica JJ je Janezu Janši vzela del njega samega. Genialno so ga razpršili v vesolje, on pa o tem vesolju nima pojma. Razsrediščili so ga.«

    Jernej Lorenci (1973), gledališki režiser in profesor za področje gledališke in radijske režije na AGRFT, je režiral že v srednješolskih letih v tedanjem Mrtvem gledališču Maribor. Po končani gimnaziji je v Ljubljani študiral na AGRFT, njegova mentorja sta bila Mile Korun in Matjaž Zupančič. Diplomiral je z režijo Antigone leta 1999, nato pa si je nabiral režiserske izkušnje v domala vseh slovenskih poklicnih gledališčih, pa tudi na Reki, v Zagrebu, v Trstu in Sarajevu. Prejel je, med drugimi, Borštnikovo nagrado za režijo Ajshilove Oresteje in veliko nagrado Festivala Zlati lev v Umagu za predstavo Razmadežna. V svojih predstavah, ki so vedno pomensko večplastne, raziskuje človeške nagone ter impulze in vedno znova tematizira samoumevnosti življenja.

  • Marjan Horvat

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Politika

    Cerkvene pesmi v šoli …

    Bralka nam je poslala pismo, v katerem opozarja, da so na njihovi osnovni šoli pozabili na razlikovanje med državnimi prazniki in dela prostimi dnevi. Spomnimo se: dan spomina na mrtve in dan državnosti sta državna praznika, velikonočna nedelja in božič pa sta le dela prosta dneva.

  • Marjan Horvat

    14. 12. 2012  |  Mladina 50  |  Svet

    Zvišanje plač? Res je!

    Avstrijski sindikati in delodajalci so se s kolektivnimi pogodbami dogovorili za triodstotno zvišanje plač v gospodarstvu. Hkrati se bodo zvišala tudi nadomestila za prevoz na delo, povečala se bo davčna olajšava, pokojnine pa se bodo zvišale v povprečju za 1,8 odstotka, kar je po ocenah upokojenskih združenj premalo, saj znaša stopnja inflacije v Avstriji 2,8 odstotka. Zanimivi in hkrati so zgovorni tudi podatki o brezposelnosti, ki znaša le štiri odstotke, vendar skrb zbuja osemodstotna brezposelnost med mladimi. Toda avstrijska državna politika podpira zaposlovanje diplomantov, kajti brez redne zaposlitve jih je le 2,5 odstotka. Kriza je sicer prizadela tudi avstrijsko gospodarstvo, so pa v letošnjem tretjem četrtletju zabeležili 0,9-odstotno gospodarsko rast in razglasili, da je avstrijsko gospodarstvo premagalo krizo. Avstrija je pravzaprav »tiha zgodba o uspehu«, kar priznavajo tudi naši analitiki.

  • Marjan Horvat

    7. 12. 2012  |  Mladina 49  |  Politika

    Spet je hudič na filozofski fakulteti

    Dr. Noam Chomsky je pred leti, ko je obiskal Slovenijo, med drugim opozoril, da so imeli tudi v ZDA po drugi svetovni vojni brezplačno visokošolsko izobraževanje, a je sčasoma postalo tudi akademsko izobraževanje posel. Tudi v Sloveniji je mogoče zaznati te smeri. Razloga za to, da izobraževanje postane posel, pa ne gre iskati le v tem, da bi državo razbremenili stroškov za te namene, ampak tudi v omejevanju možnosti za vstop v proces izobraževanja širšemu krogu prebivalstva, predvsem revnejšega, ki nima sredstev za študij. Namreč, prosto po Chomskem, nacija in posamezniki, ki so slabše izobraženi, so bistveno bolj vodljivi v primerjavi s tistimi, ki znajo dovolj in so sposobni razmišljati s svojo glavo. Se lahko takšen neoliberalistični koncept izobraževanja preseli tudi na slovenska tla, na kar opozarjajo številni intelektualci? Glede na dogajanje in proteste v slovenski univerzitetni skupnosti smo že na tej poti, pa čeprav aktualna oblast tega ne zmore odkrito priznati.

  • Marjan Horvat

    7. 12. 2012  |  Mladina 49  |  Politika

    Roganje pravici do samoodločbe

    Palestinski predsednik Mahmud Abas je septembra 2011 v generalni skupščini Združenih narodov doživel stoječe ovacije, ko je izročil prošnjo za polnopravno članstvo. Prošnja sicer ni bila uslišana, saj predlog ni dobil podpore v varnostnem svetu. Zato pa je Palestina vložila novo prošnjo, da se ji dodeli status države nečlanice opazovalke. In uspelo ji je. Uspeh ima pomembno simbolno vrednost, saj bodo Palestinci lahko sodelovali na razpravah skupščine, Palestina bo postala članica agencij ZN in bo med članicami, ki zagotavljajo delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Če ji bodo seveda države članice dovolile podpisati rimski statut tega sodišča, se lahko obrne nanj tudi s tožbo zaradi izraelske zasedbe Zahodnega brega.

  • Marjan Horvat

    30. 11. 2012  |  Mladina 48  |  Kultura

    So na pohodu sodobni rokovnjači?

    Z Rokovnjači, romanom Josipa Jurčiča in Janka Kersnika, punk glasbo Nietov in kopico vrhunskih igralcev režiserja Miha Nemec in Nejc Valenti v predstavi Rokovnjači tematizirata dileme, povezane z možnostmi upora v slovenski zgodovini in mentaliteti. Postavljata vprašanja, kdo so bili pravi uporniki v slovenski zgodovini, ali so bili to res tudi roparji in rokovnjači ter kdaj se upor sprevrže v bridki konec. Samoumevno je, da ju zanima, kdo so nosilci upora danes in kdo sodobni rokovnjači. Kopica relevantnih vprašanj za današnji čas, ko se »že preliva kaplja čez rob, ljudje pa so razgreti, jezni, zato je z jezo pozivati k uporu lahko zelo nevarno,« kot je dejal Nemec.

  • Marjan Horvat

    30. 11. 2012  |  Mladina 48  |  Družba

    Dr. Anton Vratuša: »Vrednote NOB niso prazne parole. To je humanistični odnos do življenja. Tega nam danes manjka.«

    Akademik dr. Anton Vratuša, slovenski politik, diplomat, borec NOB in slavist, se je rodil leta 1915 v Dolnjih Slavečih na Goričkem. Pred 2. svetovno vojno je doktoriral z disertacijo Levec in Ljubljanski zvon. Takoj po okupaciji Slovenije se je vključil v NOB in do aretacije leta 1942 deloval v Ljubljani. Italijanski okupator ga je najprej interniral v taborišče Gonars, nato v Treviso in Padovo, od tam pa na otok Rab, kjer je bil med organizatorji osvobajanja taborišča in Rabske brigade po kapitulaciji Italije. Zatem je do konca leta 1944 deloval med italijanskimi partizani v severni Italiji ter bil vezni člen med jugoslovanskim in italijanskim partizanskim gibanjem.
    Po vojni je opravljal različne politične in diplomatske funkcije. Med drugim je bil trinajst let šef kabineta podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja (1953–1967), stalni predstavnik SFRJ pri OZN v New Yorku (1967–1969), podpredsednik zveznega izvršnega sveta (1971–1978), predsednik izvršnega sveta skupščine SRS (1978–1980) itd.
    Vseskozi pa je ohranjal tudi stik z znanostjo. Objavil je več kot 350 razprav in člankov. Predmet njegovega preučevanja sta bila pred vojno jezik in literarna zgodovina, po vojni pa je pisal o samoupravljanju in participaciji v Jugoslaviji, o mednarodnih odnosih, še posebej o gibanju neuvrščenih, o vprašanju narodnih manjšin, zlasti o zamejskih Slovencih na avstrijskem Štajerskem in v Radgonskem kotu. Od leta 1985 je redni član SAZU.

  • Marjan Horvat

    30. 11. 2012  |  Mladina 48  |  Politika

    Politična cenzura v gledališču?

    Projekt Srce v breznu – The movie, ki so ga v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu (SSG) napovedovali kot ambiciozno koprodukcijo s črnogorskim Kraljevim gledališčem Zetski dom Cetinje in festivalom Ex Ponto, očitno (še) ne bo ugledal luči sveta. V SSG so ga pet dni pred začetkom vaj, 13. novembra, odpovedali.