Simon: Mali bojevnik z velikim srcem

Ruska animacija Simon, alias Savva, najprej izgleda kot impersonacija Levjega kralja: 10-letni Simon izgleda kot Simba, ko se znajde med hijenami, ki ogrožajo njegov dom. Potem izgleda kot ruska impersonacija Vojne zvezd, ko se Simon znajde pred troglavim opičjim kraljem, ki izgleda kot Jabba the Hut. In na koncu izgleda kot ruska impersonacija Gospodarja prstanov, ko se Simon – v Frodovem slogu – znajde sredi epske bitke. Ko se Simonu pridruži beli volk, je jasno, da otroke čakajo karaoke.

Babyfather: BBF Hosted by DJ Escrow

Dean Blunt je ponovno zadimljeno skrivnostno udaril s projektom, ki ga je treba delno dešifrirati. Ni namreč jasno, kdo je DJ Escrow, mož z visokim, cvilečim glasom, slišan na novem projektu »črnega narcisista« iz Hackneyja, ki vse skupaj vodi in kurira. Gre morda za še en njegov alter ego ali za enega njegovih resničnih kolegov?

Mario Vargas Llosa: Prikriti junak

»Sprijazni se in ne poskušaj poravnati skrivljenega sveta, v katerem živimo. Mafija je zelo mogočna, infiltrirana je v vse mogoče, začenši z ministrom in sodstvom. Velik naivnež si, da se zanašaš na policijo. Ne bi me presenetilo, če bi bili vpleteni celo kifeljci. Kaj ne veš, v kakšni državi živimo, compadre?« svetuje poštenjakarju prijatelj. Poštenjakarju zato, ker po tem, ko dobi svarilo od mafije in ponudbo, da ga bo ona zavarovala, svoj nedvoumni odgovor objavi kar v časopisu. Postane medijska zvezda in vzor, čeprav je okolica tudi malo zaskrbljena zaradi njegovega izstopajočega dejanja. Vendar možak ve, da nihče, če ne on, da nikoli, če ne zdaj; da se je treba včasih izpostaviti neprijetnostim in strahu, delovati kratkoročno celo proti lastnim interesom in lagodju, če naj se družba prevetri.

Diogen Laertski: Življenja in misli znamenitih filozofov

Osredotoča se namreč na njihovo vsakdanje bivanje, javne nastope in citira njihove ulične polemike. A vsakemu najprej pripiše, pri kom je študiral; eden je začel pri Ksantu in nato prešel h Krantorju, drugi denimo je ostajal le pri Aristotelu. Kakšna vrednota je bil uk, pove Antistenovo bivanje, saj je ta vsak dan prehodil osem kilometrov, da je prišel do pogovora s Sokratom! Mož je Atencem svetoval, naj izglasujejo, da so osli konji; ko so ga ti začudeno pogledali, jim je zabrusil: saj za stratega postavljate neizkušenega človeka tudi samo z glasovanjem.

Zaljubljeni v stereotipe

Nina Osenar je slovenska televizijska prvakinja v hihitanju. V svoji oddaji Zaljubljeni v življenje, s katero nacionalka ob sobotnih popoldnevih časti tetke, je po slabi uri nenehnega hihitanja vsemu in vsakemu zaradi hiperventilacije verjetno dobro ‘počena’, gledalke pa prežarčene z njeno pozitivnostjo. Še dobro, saj gre za obupane gospodinje, kot jih večkrat nagovori voditeljica. Tiste, ki raje vklopijo likalnik kot možgane.

Batman proti Supermanu: Zora pravice

Če ste videli filme Temni vitez, Jekleni mož, Godzilla, Pošastno, Skyline, Transformerji – Temna stran meseca, Zvezdne steze – V temo, Thor – Svet teme, Stotnik Amerika – Zimski vojak, Varuhi galaksije, Maščevalci – Ultronova doba, 2012, San Andreas ipd., potem ste videli, kako zelo se Hollywood trudi, da bi zasenčil teroriste, ki so 11. septembra 2001 razstrelili Svetovni trgovinski center.

Fantomski deček

Če vas ne zanima, kako Gotham rešujeta Batman in Superman, potem si poglejte tole precej nežnejšo francosko animacijo (anime noir, recimo), v kateri ga rešuje superjunak, ki je Batman in Superman v eni osebi.

Cloverfieldska 10

Predstavljajte si, da se piše leto 2008 in da ponoči v kinu gledate film Cloverfield (alias Pošastno), v katerem vaše mesto – in svet sploh – zgazijo, opustošijo in uničijo velikanske zunajzemeljske pošasti, po koncu filma pa se z avtom odpeljete proti domu, a vas na lepem nekdo zrine s ceste, tako da se raztreščite in zbudite – uklenjeni! negibni! ujeti! – v neke vrste protiatomskem zaklonišču, kjer vam popolni neznanec razkrije, da vas je tja noter zaklenil in uklenil za vaše dobro, češ da je zunaj konec sveta.

Zaklad

Adrian (Adrian Purcarescu) je finančno propadli romunski desperado – tako je zadolžen, da sploh ne more dihati. Obresti ga ubijajo. Banka ga stiska. Imel je malo podjetje, ki pa ga je odpihnila kriza.

Moja obilna grška poroka 2

Nadaljevanja megahitov so pogosto zelo prisiljena, za lase privlečena, še posebej nadaljevanja nepričakovanih megahitov. Z nadaljevanjem Moje obilne grške poroke so čakali zelo dolgo, nepričakovano dolgo, kar 14 let, tako da se zdi, kot da so vse skupaj dobro premislili.

Hipnotični sodobni afrobeat

V času, ko se ob pomoči populistične in ksenofobne politike po stari celini kopiči strah pred vdorom množice prebežnikov, ki so večinoma odrasli v drugačni kulturi in imajo drugačno veroizpoved in barvo kože od večine prebivalcev Evrope, so več kot dobrodošli kulturni projekti, s katerimi lahko spoznavamo umetnike, ki ne prihajajo le iz evropskega ali zahodnega kulturnega sveta.

The Last Shadow Puppets: Everything You’ve Come to Expect

Ko sta se Alex Turner, frontman že tedaj ene najbolj znanih britanskih skupin Arctic Monkeys, in Miles Kane, ki je v tistem času deloval v bendu The Rascals, leta 2007 seznanila in spoprijateljila, je njuno prijateljstvo kmalu preraslo v ustvarjalno sodelovanje. Tako se je rodila zasedba The Last Shadow Puppets in svetovni glasbeni mediji so jo takoj razglasili za novo angleško superskupino. Najbrž tudi zato, ker sta poleg Turnerja in Kana v njej delovala še James Ford (Simian Mobile Disco) in Owen Pallett, ki je poskrbel za osupljive godalne aranžmaje.

Kari Hotakainen: Zakon narave

Finci in sploh okoliški severnjaki imajo malce zmaknjen humor. Bolj jedek, podnebju primerno bolj mračen in malce pridušen, kot izpod snega, spomnimo se samo epizode iz omnibusa Noč na zemlji ali pa kakšnega Paasiline in njegovih epigonov. Hotakainen se zlahka uvrsti v to trpko-smešno linijo, saj je njegov glavni agens kriza: možak, ki nas skrivnostno nagovarja iz fragmentov, ki jim do konca ne moremo določiti izvora, se imenuje Rezalnik. Iz skromne hišice se je prebil v ozadje vlade, in ko se premier in vsi drugi znojijo, ker morajo pred kamerami povedati, da ne bo več brezplačnih knjižnic, da ne bo več zasneženih tunelov za tek na smučeh, da bodo odprta smučišča osvetljena samo do desetih in da Hamlet spomladi in do preklica odpade, ko ministri doživljajo živčne zlome, on ohrani svoj mir in profesionalnost. Je glasnik zakonov, naravnih zakonov, podprtih z ekonomijo, je izvajalec in agent socialnega darvinizma, marmorni človek, prekaljen v sto levitvah.

Sanja Rozman in Mija: Pogum

Zgodba o deklici, ki jo pri štirih spolno zlorabi ded, v naslednjih letih pa ob soudeležbi matere postane objekt očetovih spolnih igric. Horror, ki iz otroštva v družini napravi pekel.

Prevcmanija

Ko bo Peter Prevc končal športno kariero, bi z lahkoto postal predsednik Slovenije. Ne le, da ga narod obožuje, že zdaj, pri triindvajsetih letih, premore več razuma, modrosti, umirjenosti in skromnosti kot trenutni predsednik pri svojih dvainpetdesetih. V ponedeljkovem Tedniku je Franci Petek lepo ubesedil to, kar verjetno čuti večina. Da je Prevc »človek z vsemi lastnostmi, ki bi jih radi imeli: poštenost, delavnost, empatičnost«.

Mustang

Pet mladih Turkinj, sester, Lale (Günes Sensoy), Nur (Doga Zeynep Doguslu), Selma (Tugba Sunguroglu), Ece (Elit Iscan) in Sonay (Ilayda Akdogan), se po koncu šole na plaži platonsko šali in igra z vrstniki, kar v očeh tistih, ki to gledajo, dobi razsežnost pravega seksualnega škandala.

Pretesna koža

Ko je Dustin Hoffman, alias Benjamin Braddock, v Diplomirancu javkal, da ga skrbi prihodnost, mu je prijatelj njegovih staršev razkril, da je prihodnost v plastiki. Tudi Eda (Matteo Creatini), najstnika iz Pise, skrbi prihodnost.

Papež Frančišek: Pot do svetega sedeža

Tale biografija papeža Frančiška izgleda tako, kot da je bila posneta dan za tem, ko je Vatikan oznanil: Habemus Papam! Hej, na hitro posnemimo njegovo biografijo – da prehitimo druge! Saj ni važno, kako bo izgledala – važno je, da bomo prvi!

Bela in Sebastijan: Pustolovščina se nadaljuje

V filmu Bela in Sebastijan, posnetem po knjigi Cécile Aubry, je mali Sebastijan (Félix Bousset) s pomočjo ekspresivne psice Bele reševal Jude, zdaj, v nadaljevanju (logično, ker je bil prvi del hit, se pustolovščina nadaljuje), pa rešuje svojo mater.

Clark: The Last Panthers

Okoli glasbe za TV-serijo Zadnji Pink panterji (The last Panthers), ki si je za premiso izposodila razvpito balkansko kriminalno združbo Pink panteri (Rožnati panterji), se je precej prahu dvignilo že lanskega oktobra. Takrat predvsem zato, ker je naslovni komad prispeval David Bowie in z njim dal slutiti, da spet počne nekaj bolj ekstravagantnega. Pozneje se je izkazalo, da je šlo za različico naslovnega singla z njegovega albuma Blackstar, zato ni presenetljivo, da je izvirna glasba za serijo, ki jo je prispeval britanski elektronski producent (Chris) Clark, takrat ostala v Bowiejevi senci. Smo pa Clarkovi feni po koščkih glasbe, ki jih je objavil na spletu, lahko presodili, da se je ustvarjanja glasbe za serijo lotil zelo resno.

Herman Koch: Večerja

»Ta občutek sramu je bil stalnica. Sram zaradi lastnih premierjev je bil tako rekoč edino čustvo, ki je gladko povezovalo vse nizozemske vlade,« pomisli o Sergeu, velikem politiku in verjetnem prvem v vladi, njegov brat ob večerji, ko se pogovarjajo o prihodnosti svojih otrok, še bolj o njihovih preteklih dejanjih in akcijah. In je vse očitneje, da bo ravnanje mularije ogrozilo ne samo Sergeevo politično kariero, mogoče celo družino in verjetno normalno integriranost odraščajnikov v družbo.

Marko Jenšterle: Intervjuji: Latinska Amerika skozi pogovore

Skoraj 50 zgodb velikih imen literature, glasbe, politike in filma.

Maša s Prevcem

Televizijski prenosi nedeljskih maš enkrat na mesec, ob cerkvenih praznikih pa tudi pogosteje, ponujajo vpogled v teme, ki jih za svoje pridige izbirajo predstavniki slovenske RKC. Vse naše verske skupnosti tega privilegija nimajo, duhovniki iz naše največje verske skupnosti pa nam v okviru prenosov ponujajo nekakšno primerjalno bogoslužje iz cerkva po Sloveniji in zamejstvu, ki ga na nacionalki uvrščajo v televizijski kulturni in umetniški program.

London je padel

Tisti, ki so pakirali film London je padel, nadaljevanje Padca Olimpa, so se vprašali: kaj bi bilo zdajle najhujše? Kaj bi bilo zdajle najšokantnejše?

To vse spremeni

Kapitalizem, vedno srhljivo dinamičen in prilagodljiv, spreminja sebe, svet in naravo – na slabše. Tisto dobro staro onesnaževanje okolja, pred katerim so nas svarili, so že davno zamenjale podnebne spremembe, atomske bombe neoliberalne dobe. In zadnja leta smo videli kopico ekoloških dokumentarcev, pozivov k ukrepanju, toda Naomi Klein pravi, da so dolgočasni – vedno nam kažejo uboge severne medvede.

Kung Fu Panda 3

Če koga, potem prav otrok ni treba posebej prepričevati, da naj bodo to, kar so, in da je družina najpomembnejša stvar na svetu (v teh dveh točkah so itak verniki), toda Kung Fu Panda 3 počne natanko to, ko Poja – tokrat soočenega z bombastičnim, onostranskim Kaijem, ki skuša zavladati svetu in fu naciji – frfotavo zabetonira med zvestobo družinski tradiciji in zvestobo svoji nerodni, altruistični, naivni chi naturi, kot da lahko Usodo nacije preseže le učenec, ki postane svoj najboljši učitelj.

Kendrick Lamar: untitled unmastered.

Mediji po navadi stavijo na pompoznost. Na kratek stavek ali naslov, ki bo bralca med vsakodnevnim brskanjem po družbenih omrežjih prepričal k izjemnemu telesnemu in duševnemu naporu – kliku. Pred štirinajstimi dnevi so pisali: »Kendrick Lamar nepričakovano izdal nov album« ali pa »To je nadaljevanje nagrajenega albuma To Pimp a Butterfly«. Oboje je bilo pretiravanje. untitled unmastered. ni niti album niti ni nadaljevanje zadnjega albuma. Gre za ostanke. Za nedokončane demoposnetke. Za komade, odpadle od projekta, ki je zbudil toliko pozornosti. Na to namigujejo datumi, pripisani ob vsakem posnetku, večina jih nosi letnico ’14, torej so iz leta, v katerem je nastajala lani izdana albumska uspešnica.

Dulce Maria Cardoso: Vrnitev

Rui in sestra in mati so povratniki, kot jim pravijo, saj prebegnejo v središče imperija, potem ko Angola in Mozambik preideta v roke revolucionarnih protikolonialističnih oblasti oziroma neprepoznavnih in pomnoženih milic, ki se imajo za njihove reprezentante. Prej jih izženejo in doživljajo krivice, tako samoumevne, kadar gre za butaste črnce, ki ne znajo recimo raznašati pošte, ker sploh ne znajo brati, ki se sovražijo in streljajo med seboj, ki oh in sploh. In potem nam mladi pripovedovalec samo malo oponaša očeta in njegov prejšnji odnos do črnih, ene krivice zamenjajo druge. Krivice druge strani, ki ji eni dajejo prav, zaradi polstoletnega izkoriščanja črncev. Pustijo svoje premoženje, samo vsak po en kovček in majhno vsoto denarja, ki zdaj, v metropoli, tako ali tako ne velja več, lahko vzamejo. Vsi spomini, albumi, vse, kar je sestavljalo njihovo življenje, pa ostane tam, v Angoli. In oče, ki so ga kljub prepovedi nošenja orožja sprovocirali in razorožili in odpeljali z džipom neznani vojaki, pripadniki neznane milice.

Chantal Mouffe: Agonistika; misliti svet politično

Knjiga torej, ki premišljuje in nadgrajuje politične teorije. Habermas je mislil družbo kot javni kraj, na katerem antagonisti iščejo konsenz, Mouffova pa izhaja iz mnenja, da imajo različne skupine povsem nezdružljive ideje in načela. Seveda zavrača tudi komunizem kot utopijo in neuspešno prakso sobivanja različnosti. Skratka, politični tekmeci bodo vseskozi v spopadu, toda pri tem ne bodo poskušali izničiti drug drugega. Vsak si bo prizadeval za zmago svojega načela, a bo spoštoval pravico drugih do realizacije drugačnih načel. Agonistični boj je torej permanenten, konfrontacija političnih stališč pa pogoj za vitalno demokracijo. Samo če imajo državljani možnost dejavnega izražanja, jih ne bo zadela apatija, ampak bodo vseskozi dejavni.

Ženski boj

Spletni štab Meta dekleta vsak mesec objavi analizo, kako pogosto v najbolj gledanih domačih informativnih in analitskih televizijskih oddajah za mnenje poprosijo strokovnjake in kako pogosto strokovnjakinje. Že pet mesecev zaporedoma, bržkone pa tudi šestega, Odmevi gostijo najmanj sogovornic, le od osem do dvajset odstotkov.