Bleferji

Se še spomnite Antona Travnerja? Generalnega direktorja policije iz časa zadnje vlade Janeza Janše, ki je odstopil, ker ni mogel ustaviti hišnih preiskav pri ministru Zdravku Počivalšku? Po odstopu iz policije so mu priskrbeli službo pri Darsu. Kaj tam sploh lahko počne nekdanji policist? Darsov odgovor je bil, da bo vzpostavil »službo za korporativno varnost«, češ da je Dars tudi del državne kritične infrastrukture in mora »izpolnjevati določene pogoje z vidika tovrstne varnosti«. Jasno je bilo, da je to blef. Danes, ko Travner ne dela več pri Darsu, tam »službe za korporativno varnost« nimajo na organigramu.

»Naš način življenja se vrača kot bumerang«

Rekordno vroča poletja iz leta v leto, nedavni požari v Kaliforniji in predlanske katastrofalne poplave v Sloveniji – človekov vpliv na okolje je neverjeten in zavedanje, da s tako rekoč vsakim korakom odžiramo košček planeta, nas lahko spravlja v obup. Prav te občutke, grozo, strah in celo bes, v knjigi Land Sickness (Kopenska bolezen) popisuje danski sociolog Nikolaj Schultz, raziskovalec in predavatelj na Aarhuški fakulteti za arhitekturo ter nekdanji tesni sodelavec cenjenega francoskega misleca Bruna Latourja. Za to knjigo je Slavoj Žižek zapisal, da je ena redkih, ki nas lahko mobilizirajo za nujno ekološko delovanje.

Prikrita politična akcija podpornika desnice

Po državi so se (znova) pojavili veliki reklamni panoji s črno pisavo na beli podlagi in rdečo obrobo, ki spominjajo na opozorila, kakršna najdete na škatlicah cigaret. Samo da na teh panojih preberete sugestivna politična sporočila, za katera ni čisto jasno, kdo stoji za njimi, saj so podpisana zgolj s kratico »ACOQ10«. Ob cestah vidite napis »Všeč mi je, ko vlada dela za državljane« ali pa verze iz pesmi Naš narodni dom Simona Gregorčiča: »Pod streho našo tuji rod / Naj gost nam bo, a ne gospod.« Podobni plakati so se po Sloveniji pojavili že lani, denimo plakata z napisom »Kaj si želim v letu 2024, izločevanje ali sodelovanje?« in »Všeč mi je, da lahko grem zvečer sama po mestu«.

Zakaj se v katoliški cerkvi bojijo zakona, ki varuje vernike? 

Prejšnji teden so škofje Andrej Saje, Peter Štumpf in Maksimilijan Matjaž sprejeli skupno izjavo, s katero se odzivajo na zakonodajne predloge in napovedi davčnih sprememb, ki, kot so zapisali, »razburjajo javnost, predvsem pa vernike in vernice«. Visoki cerkveni dostojanstveniki so se obregnili ob predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je koalicija v državni zbor sicer vložila v ponedeljek, nepremičninski davek in medijski zakon, ki so ga na začetku leta predstavili na kulturnem ministrstvu.

Kdo naj bi varoval pravice živali? Smo to veterinarji? 

O menjavi barv bo morda govor v kateri od prihodnjih Tarč, da lahko kokoši – čeprav so ptice – v baterijskih kletkah o letenju le sanjajo, pa so se gledalci prepričali v eni zadnjih oddaj te produkcijske sheme na nacionalni televiziji. Posnetki, ki so jih predstavili aktivisti društva AETP (Animal Enterprise Transparency Project), so poskrbeli za precej čustvene odzive udeležencev. Ti so hiteli na vse pretege upravičevati vsak svoj vidik predstavljene zgodbe.

Bernard Nežmah

24. 1. 2025  |  Mladina 4  |  Pamflet

Komentar / Cena izgubljenih življenj

V nesreči v rudniku Velenje so izgubili življenje trije rudarji. Državo in medije so preplavili članki o tragediji, v kateri se vsi poklanjajo žrtvam. Zlohotni udarec narave, ki se mu ni moč izogniti.

Kazenski postopki tudi za najmlajše?

Slovenija je šla po osamosvojitvi na področju kaznovalne politike po poti zahodnega sveta. To v tem primeru pomeni višje kazni, rast števila zapornikov, bolj polne zapore, več kaznovanja, manj resocializacije in psihosocialnega dela z obsojenci. Edino, kar je ostalo, lahko v sledovih opazimo v kaznovalni politiki za mladoletne osebe, tiste, stare med 14 in 18 let. Ta bi tudi morala biti skladna z mednarodnimi konvencijami in takšna naj bi bila tudi slovenska zakonodaja. A od velikih besed o strokovni in k človeku usmerjeni obravnavi najranljivejše skupine »delikventov« v praksi ni ostalo kaj dosti.

Dobrodošli v svetu trumpizma

Novi ameriški predsednik Donald Trump je takoj po slovesni prisegi, takoj po inavguraciji storil natančno to, kar je napovedal. Postal je »diktator za en dan«, podpisal je množico izvršnih ukazov. Bilo jih je toliko, da jim je bilo težko slediti. Kar je stara taktika. Politični prostor preplaviš s toliko ukazi, uredbami, odločitvami, napovedmi, da je težko najti tiste, ki so res pomembni.

TV komentar / Je to vse?

Seveda polurna torkova oddaja Globus na TV Slovenija ni dovolj dolga, da bi nam lahko zadovoljivo vsak teden razširila obzorja in ponudila razlago o dogajanju v svetu. A hkrati je to najdaljša redna mednarodnopolitična oddaja v Sloveniji, ki jo kljub vsemu vodita zelo izdelana in tudi razgledana voditelja Seku Mady Konde in Adrijan Bakič. Zato naj nam bo oproščeno, da smo malce razočarani nad oddajo – ker pač imamo vedno znova visoka pričakovanja.

Grega Repovž

24. 1. 2025  |  Mladina 4  |  Uvodnik

Uvodnik / Mi vemo

V tem trenutku je udobno biti Slovenka oziroma Slovenec. V nasprotju z večino Evropejcev in seveda Američanov točno vemo, kaj se dogaja v ZDA ta trenutek. Vemo, kaj so Američani dobili. Dobili so svojega Janeza Janšo v drugem oziroma tretjem mandatu. Le da je vse skupaj – tako kot vse v Ameriki – tam še na steroidih.

Obdavčimo digitalne velikane

Prvega januarja je potekel rok, do katerega Slovenija ni mogla sprejeti digitalnega davka. Kaj sploh je digitalni davek in zakaj je to pomembno? Velike internetne multinacionalke, kot je Facebook ali Google, po novem tudi TikTok, načeloma v Sloveniji plačujejo davek na dodano vrednost za storitve, ki jih tukaj opravljajo, v tem primeru recimo za oglaševanje, ne plačujejo pa davka na v Sloveniji ustvarjen dobiček, saj pri nas nimajo ne sedeža ne podružnice. Podobno velja za druga velika digitalna podjetja, na primer Netflix, Spotify, PayPal, Airbnb, Booking, Apple ali Amazon, ki pri nas tržijo različne, vse bolj dobičkonosne digitalne storitve, ki jih uporablja vedno več ljudi. Čeprav je njihov vpliv na gospodarstvo – seveda tudi družbo – velik in čeprav je teh multinacionalk vse več, že leta in leta ta podjetja davkov pri nas praktično ne plačujejo, kar ni le diskriminatorno do domačih podjetij, ampak tudi nepravično.

Hanovi razpisi

V začetku januarja je javna agencija Spirit razkrila, da je skoraj polovico denarja, namenjenega za prestrukturiranje Savinjsko-šaleške premogovne regije (20 od 53 milijonov evrov), dodelila podjetjema Vonpharma SI in Vital QI za njuna farmacevtska projekta. Po medijskih razkritjih, da gre za povezani podjetji, za katerima stoji podjetnik Tadej Von Horvath, so v torek odobreni subvenciji preklicali, preiskavo je začela policija, direktor Spirita Rok Capl, izbranec gospodarskega ministra Matjaža Hana, je ponudil odstop. Tak epilog je škandalozen – ne glede na to, ali razkriva popolno nesposobnost razpisnih komisij ali pa poskus zlorabe EU-denarja za pravični prehod. Minister Han poskuša ob vsem omiliti predvsem škodo za stranko SD, katere člani »skočijo« iz vsakega novega razkritja o razpisu. Molči pa tudi o še enem dejstvu: namreč da je tudi njegovo ministrstvo prav temu Vonu Horvathu dodelilo milijon evrov nepovratnega denarja za butični hotel na Lentu.

Zavetišča za usmrtitve živali?

Pred dnevi je ustavno sodišče zavrnilo presojo pobude zavetišč za živali, ki so trdila, da jih veljavna zakonodaja postavlja v nemogoč položaj. Zavetišča morajo poskrbeti za potepuške, zavržene, zapuščene, najdene pse in mačke, a hkrati nimajo zagotovljenega dostojnega financiranja za to koncesijsko dejavnost. Zdi se, kot da so bili ljubitelji živali pred najvišjim sodiščem poraženi in da večina ustavnih sodnikov in sodnic nima občutka za zapuščene hišne ljubljenčke. A ta trditev velja le na prvi pogled.

Fantazijski avtor obtožen spolnih zlorab in nasilja 

Priznani in večkrat nagrajeni angleški pisatelj in scenarist Neil Gaiman je avtor številnih kultnih fantazijskih romanov in literarnih del za otroke in mladino. Z deli, kot so serija stripov The Sandman ter romana Ameriški bogovi in Dobra znamenja (tega je napisal skupaj z legendarnim Terryjem Pratchettom), po katerih so bile posnete serije, se je uveljavil kot eden najbolj čislanih in najuspešnejših sodobnih avtorjev iz anglosaškega sveta. Revija Time ga je leta 2023 uvrstila na seznam najvplivnejših ljudi na svetu. V zadnjih mesecih so se začele snemati še druge ekranizacije del tega avtorja, a so studii tako rekoč vse produkcije ustavili. Nad pisatelja se je namreč zgrnil plaz obtožb o spolnih zlorabah in nasilju.

Vlado Miheljak

24. 1. 2025  |  Mladina 4  |  Dva leva

Komentar / Trumpetengold

Seveda si bomo Trumpovo inavguracijo dobro zapomnili. Po gestah in besedah. Gotovo ne bo šlo v pozabo Muskovo psihopatsko skakanje po odru dvorane Capital One v Washingtonu, kjer so se nagnetli izbrani volivci in tuji (tudi naši) gostje nižjih rangov. Zaključil ga je z zanesenim nacističnim stegovanjem desnice. Kot da bi namenil poklon zmagovalcu in zmagi: »Heil Donald! Sieg Heil!« A vsebina Trumpovega nastopa je vseeno zasenčila Muskovo sprevrženo pantomimo. Za uvod je Trump na inavguraciji napovedal bližnjico v zlato dobo. Vsekakor bo Amerika v Trumpovi eri bleščeča, čeprav ne ravno žlahtna. Ko sta blišč in odsev neavtentična, plehka, ničvredna, to poimenujemo v razvezanem jeziku kot trompetengold. No, samo črko zamenjamo, pa smo zadeli srčiko ameriške nove zlate dobe: Trumpetengold. Vzorec te estetike lahko vidite, če poguglate Trumpova domovanja, s katerimi se ne more primerjati niti kič domovanj mafijskih šefov.