Vlado Miheljak

24. 1. 2025  |  Mladina 4  |  Dva leva

Komentar / Trumpetengold

Seveda si bomo Trumpovo inavguracijo dobro zapomnili. Po gestah in besedah. Gotovo ne bo šlo v pozabo Muskovo psihopatsko skakanje po odru dvorane Capital One v Washingtonu, kjer so se nagnetli izbrani volivci in tuji (tudi naši) gostje nižjih rangov. Zaključil ga je z zanesenim nacističnim stegovanjem desnice. Kot da bi namenil poklon zmagovalcu in zmagi: »Heil Donald! Sieg Heil!« A vsebina Trumpovega nastopa je vseeno zasenčila Muskovo sprevrženo pantomimo. Za uvod je Trump na inavguraciji napovedal bližnjico v zlato dobo. Vsekakor bo Amerika v Trumpovi eri bleščeča, čeprav ne ravno žlahtna. Ko sta blišč in odsev neavtentična, plehka, ničvredna, to poimenujemo v razvezanem jeziku kot trompetengold. No, samo črko zamenjamo, pa smo zadeli srčiko ameriške nove zlate dobe: Trumpetengold. Vzorec te estetike lahko vidite, če poguglate Trumpova domovanja, s katerimi se ne more primerjati niti kič domovanj mafijskih šefov.

Nova Gorica: mesto, ki živi od meje

Na Prešernov dan se začenja skupna akcija Nove Gorice in italijanske, stare Gorice Evropska prestolnica kulture. Jasno je bilo, da bo pobuda sprejeta. Evropska unija je nepopularna med svojimi državljani, v svetu je vedno manj spoštovana. Uplahnjeni balon evroideologije, napolnjen z lahkimi plini, kot sta vsesplošno povezovanje in preseganje starih zamer, pušča. Treba mu je vdihniti malo sveže sape. Tu vstopi (novo)goriška pobuda: kaj je bolj prepričljivo evropsko in kulturno od zanikanja in preseganja meje, ki je bila v preteklosti zastavek vojne in razlog za sovraštvo med narodi?

Porušeni simbol antifašizma

Minuli teden se je na Odbor za proslavo bazoviških junakov, ki deluje pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, obrnil Slovenec, domačin iz Bazovice. Sporočil je, da je spomenik bazoviškim junakom poškodovan.

Luči ne damo!

Pred štirinajstimi dnevi je bil v javno obravnavo poslan predlog uredbe o zmanjševanju svetlobnega onesnaženja, ki naj bi zamenjal sedanjo uredbo iz leta 2007. V nekaterih medijih so se pojavile razlage nove uredbe, ki so trdile, da bodo po novem lahko fizične osebe kaznovane, če ponoči ne bodo ugašale luči v stanovanju oziroma njegovi okolici. Zelo hitro so se aktivirali poslanci NSi, Jernej Vrtovec je na platformi X zapisal: »Zeleni aktivizem v vladni proceduri: Če ponoči ne ugasnete luči, sledi do 1200 evrov kazni. Te norosti je treba ustaviti!« Do predloga so bili zaradi podobnih razlogov kritični tudi ekonomist Matej Lahovnik, Zmago Jelinčič in Boris Tomašič, direktor Nova24.

dr. Bogomir Kovač

24. 1. 2025  |  Mladina 4  |  Ekonomija

Komentar / Tehnološki, ekonomski in politični trk

Saga o novi politiki omrežnine za priključno moč električne energije je na pragu leta 2025 povzročila nov politični pretres države. Najprej je deželo na prelomu leta vznemiril vladni pamflet o načrtovanem obdavčenju nepremičnin, sledila je kratka epizoda o obdavčenju psov in sedaj imamo še omrežnine. Vladni ljudje in koalicija očitno sproti improvizirajo in iščejo nenavadne rešitve v močvirju želenih sprememb in lastnih zablod. Toda pri spornih omrežninah so reči še bolj zapletene. Ne gre zgolj za višje položnice in politični spor med pristojno agencijo in vlado, velikimi in malimi odjemalci. Pred nami je prvi resni tehnološki, ekonomski in politični trk slovitega zelenega prehoda, ki ljudem ni všeč.

Janko Lorenci

24. 1. 2025  |  Mladina 4  |  Kolumna

Komentar / Modeliranje časa

Zbudiš se, prvi januar je, začetek novega leta, čas, ko narediš križ čez staro, se česa pokesaš, si kaj obljubiš, vstopiš v drugačen čas. Ker tako hoče koledar, ki lomi čas na sekunde, dneve, leta … Ga res drobi na samostojne, nepovezane celote, kot se nam zdi ob kakem izrazitem časovnem prelomu – novem letu, rojstnem dnevu, izbruhu vojne ali Trumpovega predsednikovanja?

Heni Erceg

24. 1. 2025  |  Mladina 4  |  Hrvaška

Komentar / Invazija glodavcev

Sede na sovoznikovem sedežu, sproščeno oblečen v kratke hlačice, je med bobnenjem turbofolka enega od srbskih pevcev iz predala za rokavice izvlekel pištolo, odprl okno in v noč izstrelil 15 nabojev. Avtomobil je takrat – po naključju? – drvel skozi vas, v kateri živi pretežno srbsko prebivalstvo. In kdo je ta model s posnetka, ki je osupnil hrvaško javnost? Veseljak, ki se je vračal s kake svatbe, kjer se navadno poslušajo narodnjaki s sicer osovraženega vzhoda in se strelja iz vsakovrstnega orožja?

Uprizoriti neubesedljivo

»SARAJEVO, 23. maja 1993 – Na bregu sarajevske reke Miljacke ležita mrtva zaljubljenca, združena v poslednjem objemu. Že štiri dni ležita v bližini mostu Vrbanja, na opustošenem območju sredi razstreljenih ruševin, odlomljenih drevesnih vej in visečih električnih vodov.« Tako nekako se glasi začetek poročila, ki ga je za agencijo Reuters med obleganjem Sarajeva napisal ameriški novinar in vojni poročevalec Kurt Schork; takšen je začetek zgodbe o »sarajevskih Romeu in Juliji«, zasidrane v kolektivni spomin prebivalcev Bosne in Hercegovine in drugih ozemelj nekdanje skupne države. Dolgoletni par, 24-letna Admira Ismić in 25-letni Boško Brkić, Bošnjakinja muslimanske vere in pravoslavni Srb, sta se v vrtincu vojne in etničnih napetosti odločila iz okupiranega mesta pobegniti v Beograd, a ju je na mostu Vrbanja, na »nikogaršnjem ozemlju«, ustrelil do danes še neidentificirani ostrostrelec. Najprej naj bi bil zadel Boška, ki naj bi bil na mestu mrtev, nato pa še Admiro, ki je zmogla dovolj moči, da se je priplazila do Boška, roko položila čez njegov hrbet in umrla zraven njega.

Todor Kuljić / Tito: sociološko-zgodovinska študija 

Z izvirnim postopkom Tita umesti v diahrono primerjavo s knezom Milošem in Nikolo Pašićem, ki prinese spoznanje, da so vsi trije svojo naracijo utemeljevali na militarizmu in na osvobodilnih žrtvah. S principom komparacij v nadaljevanju pokaže, da je bil dedič balkanskih tradicij, na podlagi pogovorov s prvim ešalonom njegovih sodelavcev in branja njihovih spominov pa mu uspe razkriti, kako so med njimi bolj ali manj molče potekale polemike; kajpak nikoli v javnosti. Tu je briljanten, enako prepričljivo predstavi njegove manipulacije z množicami: ob sovjetskem vkorakanju v Prago je najprej spodbujal ljudske demonstracije, a ker je bil verbalni spopad s SZ le odigran, je hitro ustavil ljudska zborovanja in za legitimno sprejel od Moskve dirigirano novo oblast. Ko v finišu prikaže obsežnosti kulta nezmotljive osebnosti, ki je ustvarjal neenakost pred zakoni, promoviral le apologete, napravil javne funkcije nedostopne za nestrankarske strokovnjake in ustvaril vzdušje, ki je prepovedalo kakršnekoli kritike na njegov račun, bi pričakovali konec. Toda avtor ga preobrne in poudari tri zgodovinske dosežke, ki presegajo njegovo osebnost: ohranil je enotno državo, razširil kozmopolitizem in moderniziral družbo.

Prvi poljub, prvi džojnt, prvo ponočevanje, prvi bend 

Če bi zdajle izbruhnila tretja svetovna vojna in bi Slovenijo okupirali fašisti in bi začeli množično streljati talce in bi številni Slovenci planili v hosto, ne bi bilo toliko otrok brez staršev, kot jih je v filmu Čao Bela. Nekaterim starše odnese kapital, drugim bog. Beli (Alisa Milićević), fazanki, skejterki, taekwondoistki, pianistki in strupu za neprebujene in neobčutljive, mamo odnese »Hollywood«, tako da se mora skozi slovenski neoliberalni led prebijati s stisnjeno pestjo, depresivnimi prijatelji in prijateljicami ter clueless očetom, ki ji stalno dovaža mlajše blondinke – potemtakem sama. Mučeniško anemično. Kot emo iz tretje roke. V istem, enoličnem molu. Tudi film skuša ujeti ritem njenega mola. In ko junakom besedo vzame Johann Sebastian Bach, to potem niti ne deluje ravno slabo – ko Bach ugasne in začnejo junaki govoriti, okej, recitirati scenarij, pa to ni več ravno dobro.

Optična iluzija

Predsednik uprave družbe Meta Mark Zuckerberg je pokleknil pred novim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, se navdihnil pri samooklicanem »absolutistu svobodnega govora«, najbogatejšem Zemljanu Elonu Musku, in v rahlo obupanem poskusu ohranjanja relevantnosti Facebooka napovedal, da bo s platform korporacije Meta odstranil cenzorske mehanizme. Facebook naj bi se tako transformiral v neregulirano igrišče političnih razprav, v obljubljeno deželo svobodnega govora – nekoč liberalnega ideala, ki se je v zadnjih letih počasi in vztrajno preoblikoval v domeno konservativcev. Meta bo s to potezo na svojih omrežjih Facebook in Instagram sprožila nov val razcveta sovražnega govora in lažnih novic, saj bo obenem upokojila tudi programe za preverjanje dejstev.

Prihodnost je danes

Svetovno znani futurolog in izumitelj Ray Kurzweil je že pred 20 leti napovedal eksponentni in prelomni razvoj umetne inteligence. Po njegovih napovedih naj bi ta do leta 2030 dosegla raven, ko niti temeljite analize in preizkusi ne bodo več zmožni razločiti med človekom in računalnikom. Predvidel je, da naj bi do leta 2045 dosegli trenutek, ko bo umetna inteligenca s kvalitativnim preskokom prešla v »splošno umetno inteligenco«. Ta naj bi pripeljala do nastanka »umetne superinteligence«, ki naj bi znatno presegla kolektivno inteligenco človeštva, saj naj bi bila sposobna samostojno izboljševati lastne zmogljivosti in sprejemati kompleksne odločitve. Preskok na raven umetne superinteligence naj bi sprožil korenite in nepovratne spremembe na svetovni ravni – v vseh sistemih človeške družbe in v sami opredelitvi človeške narave.