Borut Mekina
-
12. 8. 2010 | Mladina 32
Na Koroškem, kjer je pretekli teden zaradi Preventovega stečaja na cesti ostalo 1300 delavk in delavcev, kroži šala o slovenskem in ruskem tajkunu. Gre nekako takole. Pride najprej slovenski tajkun na obisk k ruskemu. Pijeta kavo v njegovi ogromni hiši, pred njo velik bazen. In vpraša Slovenec diplomatsko: »Gospod, a ste si vse to zaslužili s prihodki iz vaše redne dejavnosti?« »Vidite tisti most...
-
12. 8. 2010 | Mladina 32 | Politika
Dr. Peter Kraljič: ”Kapitalizma nismo narobe razumeli - sploh ga ne razumemo”
> Ne vem, kaj je to kapitalizem v Sloveniji. V EU, kamor smo prišli, vladajo tržni mehanizmi. Bodisi je to kapitalizem bodisi globalizacija. Po teh načelih so na Zahodu delali že od vekomaj. Nekoč, v socializmu, smo ta pravila poznali veliko bolj kot v drugih deželah pod komunističnim vodstvom. To je bila naša prednost pred drugimi, a smo jo, žal, vendar zagotovo, začeli izg...
-
5. 8. 2010 | Mladina 31
»Molimo. Bog, svojo Cerkev sredi viharjev sveta dobrotno krmariš in vodiš. To ladjo in vse, ki se nanjo vkrcajo, milostno varuj, da bodo pod tvojim vodstvom srečno pluli po morskem vodovju. Obilno jih obdari s svojimi darovi, da bodo nazadnje veselo prispeli v pristan večne sreče. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.« Molitev, zapisana v katoliškem molitveniku slovenskega vojaka in policista, ki jo je...
-
29. 7. 2010 | Mladina 30 | Politika
Slovenci »dozorevamo« kot narod, postajamo »bistveno bolj občutljivi in senzibilni« za tragedije, je v izjavi po poklonu žrtvam dejal predsednik vlade Borut Pahor. Minuli teden se je udeležil še enega spravnega dogodka. Skupaj z ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom je obiskal Hudo jamo, kjer sta se poskušala spomniti »vseh žrtev, ki jih prinese tako surova tragedija, kot je svetovna...
-
22. 7. 2010 | Mladina 29
To bo verjetno najdražji blok v Sloveniji. Blok številka šest, cena 1,2 milijarde evrov. Afera TEŠ je izbruhnila leto ali dve prepozno. Morda zgolj zaradi spopada znotraj Zaresa, ko je Gregor Golobič odhajajočemu Mateju Lahovniku očital, da ni ničesar ukrenil zoper negospodarno izgubo denarja v termoelektrarni. Obmetavanje z očitki se je nadaljevalo pretekli teden, ko je državni sekretar na gospodarskem...
-
15. 7. 2010 | Mladina 28
Ali je zloglasno podjetje Ultra dobilo državno pomoč? So mu pomagali? Odgovor na to najbolj vroče vprašanje tega trenutka je pritrdilen. Ni res, da Ultra ničesar ne dobi od države. Ni res, da je pomoč »nula«. Ultra je dobila državno pomoč. Nepovratna in neposredna sredstva, grant, neposredno iz državnega proračuna. In sicer v višini 25 tisoč dolarjev.
-
1. 7. 2010 | Mladina 26
“Bobinac, preseli se še ti v Srbijo!”
Zaradi težkih časov in solidarnosti pa je še več za družine v Gorenju storila država, kot vemo. Podjetju je pomagala pri prestrukturiranju, predvsem z namenom, da zaradi kriznega šoka ne bi prišlo do odpuščanja delavcev. S tem so davkoplačevalci tudi Gorenjevim menedžerjem kupili čas za razmislek, kako naprej v globalni konkurenčni tekmi. Pa ne samo poroštva, jamstva in pomoč delavcem.
-
23. 6. 2010 | Mladina 25
Vladajoča koalicija je v svojo pogodbo zapisala nekaj simpatičnih, recimo temu socialdemokratskih idej. Denimo, da bodo zvišali splošno davčno olajšavo na raven minimalne plače, za kar so nameravali obdavčiti bogatejše. Čeprav je gospodarsko ministrstvo pripravilo novo dohodninsko lestvico, ta ideja nato v koaliciji ni bila sprejeta. Ta mesec je potem v parlament prišla druga, recimo temu značilna...
-
22. 6. 2010 | Mladina 21
Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, kjer je za primer Patria pristojna tožilka Branka Zobec Hrastar, je 11. maja na ljubljansko okrožno sodišče vložila prvo ovadbo. Začeli so »od spodaj navzgor« in od »začetka naprej«. Ovadba namreč zaobjema čas predpriprav na največji orožarski posel v zadnjih 20 letih, uperjena pa je proti dvema politično manj pomembnima...
-
22. 6. 2010 | Mladina 21
Gregor Golobič, minister in prenovitelj
Nekateri pravijo, da je še vedno strateg, spin doktor iz ozadja. A to sam ne želi biti: ima se za politika, ki uspehe dosega transparentno, brez zvijač in manipulacij, kakršne očita svojim konkurentom. Morda. Morda pa tudi ne. Morda nas le vleče za nos. Gotovo je filozof. Leta 2001 je diplomiral z nalogo »Ko filozofi obmolknejo: primer Kratil«. Kratil je bil Platonov učitelj. Kaj je že dejal Platon o teh ljudeh? Da so edini, ki si zaslužijo oblast. Ker si samo filozofi v resnici oblasti ne želijo. Tak je ta Golobič, politik, ki računa na uspeh skozi samozanikanje.
-
17. 6. 2010 | Mladina 24 | Politika
Kdo bo slovenski arbitražni sodnik v tribunalu, ki bo sprejel odločitev o poteku slovensko-hrvaške meje, je seveda pomembno vprašanje. Toda način, kako se je predsednik vlade Borut Pahor lotil te teme, odpira neko popolnoma drugo, veliko bolj temeljno dilemo. In sicer, kako je mogoče s takšno nevednostjo predsednika, ne zgolj z nepoznavanjem mednarodnih pravil, ampak celo slovenskih notranjih postopkov, začeti...
-
10. 6. 2010 | Mladina 23
Če je bil to res referendum o vladi Boruta Pahorja, potem je rezultat naravnost fenomenalen. Skorajda neverjeten. Na zadnjih državnozborskih volitvah je levici tik pred odločilnim vikendom uspelo zbrati »zgodovinskih« 52,5 odstotka glasov. Tokrat, po dveh letih trošenja političnega kapitala, v krizi, kjer vlada razen gašenja požara še vedno ni uresničila niti ene t. i.
-
20. 5. 2010 | Mladina 20
Po Sloveniji hodi strah, strah pred zadušeno, zaprto, nevitalno, mrtvo, nezavestno in kolaborantsko ter izdano Slovenijo. To je strah pred črnim scenarijem, ki zastruplja politično ozračje, vzbuja sovraštvo in kliče na okope tako znotraj države kot tudi zunaj nje. Kaj utegne Slovenija izgubiti? Kakšna težka usoda nas lahko doleti, če se sedaj ne upremo v duhu ali s silo? O čem pravzaprav ves čas govorimo, ko...
-
13. 5. 2010 | Mladina 19 | Politika
Zaradi nekaterih razkritij in razprave glede ustavne obtožbe zoper predsednika države Danila Türka avstrijski Svobodnjaki (FPK), največja stranka na Koroškem, sedaj od Avstrije zahtevajo razpustitev ene od slovenskih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev. Napovedujejo ustavitev pogajanj o dvojezičnih napisih, preučitev t. i. podiranja krajevnih tabel leta 1972 in novo pisanje zgodovinskih učbenikov.
-
6. 5. 2010 | Mladina 18
Samuel Žbogar, zunanji minister
Samuel Žbogar po svojem bistvu ostaja diplomat. Je človek, ki deluje umirjeno tudi v najbolj viharnih časih, česar se je očitno navzel na delovnih mestih med službovanjem v velesilah, kot diplomat v Washingtonu in Pekingu, ter ob pogajanjih z Natom. O diplomatih sicer pravijo, da so neustvarjalni, naučeni poslušnosti. A Žbogar meni, da so to ljudje s prevelikim egom, ki, če jih spraviš v pravilne odnose, lahko postanejo izvrsten vir ustvarjalnih zamisli. Že čez mesec, ko bomo v Sloveniji imeli referendum o arbitražnem sporazumu, bomo videli, ali je njegov recept uspešen. Ali je torej s svojo spretnostjo znal iz slovenskega egoizma izluščiti kaj univerzalnejšega.
-
6. 5. 2010 | Mladina 18
Ali je slovenska udeležba v Afganistanu napaka? O tem tudi uradna politika več ne dvomi. Da je mednarodna skupnost skupaj s Slovenijo, ki uradno v Afganistanu še vedno sodeluje v »mirovni misiji«, s posredovanjem naredila napako, je že konec preteklega leta, za predsednikom države Danilom Türkom, priznal tudi predsednik vlade Borut Pahor, ko je v parlamentu dejal, da »Afganistan vojaško ni...
-
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Politika
Dr. Vlasta Jalušič, politologinja
Poboji v Srebrenici, izbris v Sloveniji in ruandski genocid so bili za nas trije popolnoma neodvisni dogodki. Toda dr. Vlasta Jalušič jih je v svoji zadnji knjigi združila v en sam fenomen, zato da bi z njimi ilustrirala eno od največjih težav našega časa. Sama jo imenuje zlo nemišljenja. Tisti, ki so aktivno sodelovali v kolektivnem vrenju ob žametnih revolucijah konec osemdesetih, dobro vedo, na kaj Jalušičeva opozarja. Bodisi da temu rečemo apatija, demokratični deficit, pomanjkanje vizije ali kaj podobnega. Ta kriza gotovo ni ekonomska. Sicer pa je Jalušičeva politologinja. Je ena izmed ustanoviteljic Mirovnega inštituta, profesorica na FDV, predavateljica po univerzah od Dunaja do Budimpešte. Bila je na čelu ženskega gibanja, zavzemala se je za človekove pravice in se ubadala z dezintegracijo Jugoslavije.
-
22. 4. 2010 | Mladina 16
Slovenske avtoceste niso bile poceni. To vemo. Bile so drage. Direktor urada za varstvo konkurence je ta mesec razkril, zakaj. Krivi naj bi bili nepopolna konkurenca, kartel, zemonski dogovor, ki naj bi ceno dvignil za 30 odstotkov. »Uf,« so si oddahnili politiki, »mi nismo krivi!« Ti so v zadnjih 15 letih z avtocestnim denarjem uredili občinske vodovode, daljnovode, gradili so lokalne...
-
22. 4. 2010 | Mladina 16
Peter Pogačar, oče zadnje pokojninske reforme
Peter Pogačar, direktor direktorata za delovna razmerja na ministrstvu za delo, vodi strokovno skupino za pripravo pokojninske reforme. Je v približno enaki vlogi, kot jo je pred 11 leti imel Anton Rop. Med sindikati je nepriljubljen, “manjka samo, da bi me kamenjali”, opisuje sindikalni dialog. Zaradi pokojninske reforme vre, sindikati napovedujejo stavko in referendum. Pogačar pravi, da si prejšnja vlada zaradi tega ni drznila v spremembe, ki naj bi bile nujne. Zase pravi, da kot strokovnjak vidi dlje od prihodnjih parlamentarnih volitev, mnogi pa v tem vidijo slabost. Češ da je le Rop, z ustrezno politično močjo, ta korak zmogel.
-
15. 4. 2010 | Mladina 15
Dr. Srečo Dragoš, zagovornik krščanskega socialnega nauka
Sreča Dragoša, sociologa s Fakultete za socialno delo, sicer poznamo kot doslednega zagovornika ločitve cerkve od države. A do sem se je Dragoš prebil prek študija katoliških socialnopolitičnih idej, od Janeza Evangelista Kreka do Edvarda Kocbeka. Zanj je slovenska socialna država utemeljena na katoliški tradiciji. Še bolj presenetljivo: tudi slovenski socializem je zanj posledica krščanstva. Ta poudarek je danes pomemben. Pokojninski reformi sledi zdravstvena, tej reforma delovnopravne zakonodaje. Po kupovanju časa se slovenska država prilagaja krizi, in kot pravi Dragoš, se socialna država v imenu doseganja konkurenčnosti še naprej razgrajuje. Kot da gre za neko socialistično preteklost. To ni res, pravi.
-
8. 4. 2010 | Mladina 14
Kranjsko sodišče je ta mesec končno odločilo v sporu med Župnijo Bled in dolgoletnim najemnikom nepremičnin na Blejskem otoku, Ervinom Jurešo. Sodišče je Jurešo, ki ga je župnik Janez Ambrožič obdolžil preslepitve, oprostilo. Jureša, ki je ena od najbolj poučenih prič o tem, kako je cerkev v zadnjih dvajsetih letih gospodarila z otokom, saj je od leta 1997 naprej na otoku tudi živel, pa se je odločil, da bo...
-
1. 4. 2010 | Mladina 13
Finančna hrbtenica RKC, holding Zvon Ena, ima že skoraj mesec dni blokirane račune. Družba je danes plačilno nesposobna, poslovanje z njo, kot tudi z drugimi podjetji v skupini, bilančne hiše označujejo za izredno tvegano. Ta teden je holding objavil še finančno poročilo za leto 2009. Družba bankam dolguje že 491 milijonov evrov, samo lani je holding pridelal 56 milijonov evrov minusa.
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Politika
Kakšen (na pol) fantastičen dan!
Za Boruta Pahorja je bila zadnja odločba ustavnih sodnikov o tem, da je »njegov« arbitražni sporazum skladen z ustavo, nov »fantastičen dan«. Za njegovega političnega nasprotnika, Janeza Janšo in SDS, pa po pričakovanju »unikum v ustavni presoji«, papir, ki je »sprt sam s seboj«. Ustavni sodniki naj bi potisnili »glavo v pesek« in spisali eno od...
-
25. 3. 2010 | Mladina 12
Bi lahko Slovenija imela svoj Louvre? Bi lahko Slovenija imela Sydneyjsko opero? Po čem bo Slovenija znana čez petdeset let? Jasno, po Zmagu Jelinčiču in njegovi 148-metrski piramidi, ki bo prekašala prvo od svetovnih čudes, Keopsovo različico v Gizi. »Osmo svetovno čudo,« pravi Jelinčič, bo letalski muzej Zahodnoevropske unije. Se zdi zamisel neresna? Prvaka SNS Zmaga Jelinčiča javnost tako ali tako...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11
Razmeroma mirno, celo z razumevanjem je slovenska javnost, navajena političnih obračunov, prenesla prvo ustavno obtožbo zoper predsednika republike. Še posebej, če se spomnimo na »veliki pok«, ki ga je pobudnik obtožbe Janez Janša prihranil za konec, ko je politično vodstvo obtožil mednarodnega terorizma. Obtožba je v resnici precej resna.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10
Matevž Krivic, borec za človekove pravice
Matevža Krivica je v mladosti zmotila krilatica, “da ni mogoče nič storiti”. Njegova disidentska pot se je začela z bojem proti odpravi gimnazij, nato je delo nadaljeval v različnih forumih za varstvo človekovih pravic. Iz javnega življenja je poniknil po službeni dolžnosti, ko je postal ustavni sodnik, nato se je z vso težo vrnil na prizorišče kot borec za pravice izbrisanih, sedaj pa je zagovornik pravic azilantov. Doslej si je prislužil že veliko etiket: da je legalist, so trdili eni, celo “Don Kihot” poštenja, kot naj bi ga bil že v osemdesetih letih označil Jaša Zlobec. Ta teden je Krivic praznoval enega od svojih uspehov, ko je država po dolgih letih končno uresničila odločbo ustavnega sodišča o izbrisanih.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10
Srečko, ti si naš najboljši prijatelj!
Začelo se je sredi januarja. Tedaj se je na koprsko policijo obrnil primorski podjetnik Marjan Mikuž, ki naj bi mu bilo vsega dovolj. Izsiljevanj, groženj z razkritji in ovadbami. Grozil naj bi mu bil poslanec SNS Srečko Prijatelj, ki je očitno menil, da mu Mikuž še nekaj dolguje. Zato je policija začela prisluškovati. In medtem ko so obema prisluškovali, sta v zgodbo padla še Zmago Jelinčič in kmetijski minister...
-
4. 3. 2010 | Mladina 9
Filozof dr. Boris Vezjak: "Paranoja je zmagala, razum je izgubil"
> Nima. Vaše vprašanje izžareva neko zadržanost do vprašanja politične paranoje. Sam pa mislim, da ji v njeni resnosti sploh nismo kos. Poleg tega jo moramo nujno ločiti od konspiracizma. Prva je patološka in nevarna, je tudi širši pojem, teorije zarot pa so lahko socialno sprejemljive in nedolžne.
-
4. 3. 2010 | Mladina 9
Pred približno 15 leti, ko se je v Sloveniji zgodila afera Depala vas, je Janez Janša napisal knjigo Okopi. Sklenil jo je z zanimivo prispodobo, ki je postala moto njegovega kasnejšega delovanja. Opisal je svoj obisk pri znancih v Trenti. Sprva je razmišljal o »bipolarnosti v slovenskem političnem prostoru«, torej o blokovstvu in o tem, kako ga preseči, nato pa sta se s prijateljem odpravila plezat v...
