Marcel Štefančič jr.

Marcel Štefančič jr.

  • Balada o trobenti in oblaku

    Partijci in partizani so bili po vojni zelo občutljivi za filmska prikazovanja narodnoosvobodilnega boja. Nič čudnega – filmi so jim zelo radi ponagajali. Živo si lahko predstavljate, kako debelo so pogledali, ko so leta 1987 videli Ranflov film Živela svoboda, v katerem si da eden izmed junakov vsakih šest tednov zlomiti roko, da bi se izognil nemškemu vpoklicu – jasno, s tem se izogne tudi partizanskemu vpoklicu. Živo si lahko predstavljate, kako zabodeno so pogledali, ko so leta 1973 videli Kavčičevega Begunca, v katerem se ošabni, apolitični, ideološko neopredeljeni študent medicine na koncu vendarle odpravi v gozd, a ne steče ne na levo ne na desno, ampak proti kameri – ja, po sredini. In ko ga pri tem ustrelijo, ni jasno, kdo ga je – beli ali rdeči. In živo si lahko predstavljate, kako zaprepadeno so pogledali, ko so leta 1960 videli Kavčičevo Akcijo, v kateri omahljivi, hamletovski partizani tuhtajo le, kako bi se akciji izognili. Ujete partizane iz celjskega Starega piskra potem rešijo le zato, da bi rešili sebe, da bi jih bilo torej več in da bi se lažje prebili iz mesta. Vmes se celo delajo, da so nemški vojaki.

  • Kako fašisti radikalizirajo desnico

    Če si slovenski premier pa ti za covid-19 umre 4500 ljudi, potem potrebuješ grešnega kozla, velikega zarotnika. In Janša ga je našel: za vse naj bi bila kriva »razdiralna levičarska opozicija«, ki je »naredila vse, da bi bilo okužb in mrtvih zaradi epidemije čim več in da bi prek trupel prišla nazaj na oblast«.

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film

    Primer spolne zlorabe

    Leta 2015 je znani, kontroverzni nemški režiser priredil veliko avdicijo za svoj novi film. Odzvalo se je nekaj sto mladih igralk, med katerimi je bilo precej mladoletnih. Nekatere so bile stare šele 14 let. Hotele so postati igralke. Vse so sicer vedele, da bo šlo za film o incestu, toda niso vedele, kaj jih čaka na avdiciji. Kot se je namreč izkazalo, je bila avdicija le izgovor za spolno nadlegovanje – le pretveza za spolno zlorabljanje.

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Britney Spears se je vse to dogajalo le zato, ker je ženska

    »Kdor zraste pred očmi javnosti, bo tragično končal,« pravi Mara Wilson, nekdanja otroška filmska zvezdnica. Matilda v Matildi, hči Robina Williamsa v Očku v krilu. Še več: »Naša kultura te deklice gradi le zato, da bi jih lahko uničila.« Mara Wilson je nedavno v New York Timesu objavila zelo odmevno kolumno, v kateri popisuje, kako je, namesto da bi praznovala rojstni dan, dajala intervjuje, kako so jo tabloidi razglasili za »razvajenko«, če je rekla, da je utrujena, kako so jo novinarji seksualizirali in že pri šestih mirno spraševali, če ima fanta, kateri igralec se ji zdi najbolj seksi in kaj misli o Hughu Grantu, ki so ga zasačili s prostitutko, kako so se njene fotografije že pri dvanajstih pojavile na spletnih straneh, ki so slavile »foot fetish« (»Vsakič me je bilo sram«), in kako so odrasli moški nenehno komentirali njeno telo. »Hollywood je sklenil, da bo obračunal s spolnim nadlegovanjem v filmski industriji, toda mene na filmskem setu niso nikoli spolno nadlegovali. Spolno nadlegovali so me mediji in javnost.« Ljudje si domišljajo, da si »slavni otroci to zaslužijo«, da torej »sami iščejo«, to pa zato, ker so »slavni in pomembni«. Ironično: to običajno moški rečejo ob posilstvu – saj je sama iskala!

  • Tujega nočemo, svojega ne damo!

    Zadnjič me je poklical stari prijatelj, rekoč: si videl, kaj je Janša tvitnil Guyu Verhofstadtu? »Pomiri se. Nisi več vodja kolonialne sile. Niti Slovenija ni Kongo.« Potem je prijatelj dodal: ko sem bral tvoj članek o tem, da nas Janša pelje nazaj v socializem, nisem vedel, ali naj ti povsem verjamem, zdaj – s tem tvitom – pa je Janša kar sam priznal, da je vse v tvojem članku res. Vsekakor, jugoslovanske socialistične oblasti – na čelu z maršalom Titom – so bile navdušene borke proti kolonializmu. Antikolonialnih gibanj v tretjem svetu niso le moralno podpirale, ampak so jih tudi – pogosto skrivaj – financirale. Janša je še vedno tam, del tega boja.

  • Zlato tele

    Ameriški republikanci so protislovna bitja: ljudstvo prepričujejo, da se Ameriki obeta novo leto ’68 in da hočejo demokrati vpeljati komunizem, obenem pa se sami obnašajo natanko kot komunisti, navsezadnje, še vedno brezmejno slavijo Donalda Trumpa, ki je pozival k aretaciji in internaciji Hillary Clinton, Joeja Bidna in drugih političnih nasprotnikov, zlorabljal oblast, rušil demokracijo ter podžigal nasilje in državni udar, alias »napad na Kapitol«.

  • Nazaj v socializem

    Slovenijo bo v socializem prej pripeljal Janez Janša kot pa levica. Morda pa smo se že preselili nazaj v socializem.

  • Naše neverjetno potovanje se šele začenja!

    Ko republikanski senatorji Trumpa niso obsodili, ko je torej Trump v senatu tudi ob drugi ustavni obtožbi obveljal za nedolžnega, so se mnogi zgrozili: pa saj je k vstaji in obračunu s kongresniki in senatorji pozival svoje privržence in ti so potem res vdrli v kongres in iskali kongresnike in senatorje, da bi z njimi obračunali! V senatu so celo predvajali posnetke, na katerih se je videlo, da so se kongresniki in senatorji – in tudi podpredsednik Mike Pence, sicer republikanec, ki je po novem veljal za izdajalca – v zadnjem trenutku izognili trku s Trumpovo drhaljo.

  • Filmska revolucija

    Gibanje #MeToo je v Hollywoodu odkrilo nov tip toksičnega moškega – doslej so iz omar padali spolni nadlegovalci, izsiljevalci in posiljevalci, zdaj pa je iz omare padel »kanibal«. In »kanibal« naj bi bil Armie Hammer, zvezdnik filmov Pokliči me po svojem imenu, Osamljeni jezdec, Socialno omrežje, Mož iz agencije U.N.C.L.E. in Rebecca. Vsaj takšna oznaka se ga je oprijela na socialnih omrežjih, ki zadnje tedne strastno premlevajo njegove »kanibalske« perverzije. Različne ženske – bolj kot ne njegove bivše – so namreč razkrile, da naj bi užival v pitju krvi, sekanju prstov, emocionalnem zlorabljanju, zasužnjevanju partneric in posiljevalskih fantazijah. Ena izmed njih je celo razkrila, da naj bi hotel speči in pojesti njeno rebro, druga pa, da naj bi ji v medenico vrezal svoji inicialki.

  • Igre je konec

    Te dni je svet – s slovenskimi tviteraši vred, slavnimi in anonimnimi – obsedla zgodba o gikih, brezimnih davidih, ki so zlomili in ponižali slavnega goljata. S pomočjo Robinhooda, relativno nove, netradicionalne in brezplačne aplikacije za borzno trgovanje, ki ima več kot 13 milijonov članov (v času visokofrekvenčnega borznega trgovanja in izredno nizkih marž je brezplačnost trgovalne platforme ključna), in strategiranja na Redditovem forumu r/WallStreetBets, ki ima tri milijone članov, so začeli sunkovito in silovito napihovati vrednost delnic slabo stoječih, neprofitabilnih, propadajočih ali propadlih korporacij, še posebej korporacije GameStop, verige 5000 trgovin, v katerih prodajajo videoigre in ki so pretežno bazirane v vse bolj anemičnih nakupovalnih središčih (poleg tega pa obstoj teh trgovin vse bolj ogroža downloading). A tudi druge firme – recimo Blockbuster, veriga videotek, ki je že dolgo v stečaju, AMC, mreža multipleksov, ki je zaradi pandemije v hudi krizi, in Koss, ne ravno uspešen proizvajalec slušalk, pa BlackBerry, Bed Bath & Beyond, Express in Tootsie Roll – so nenadoma meteorsko poletele.

  • »Živi za nič ali umri za nekaj!«

    Wilbur Glenn Voliva, ameriški evangelist, vodja sekte Christian Catholic Apostolic Church, ki je oznanjal, da je Zemlja ploščata, je neprestano napovedoval konec sveta. Najprej je rekel, da bo konec sveta leta 1923 – pa ga ni bilo. Potem je rekel, da bo konec leta 1927 – pa ga ni bilo. Pa ga je napovedal za leto 1930 – pa ga ni bilo. Potem je rekel, da bo konec leta 1934 – pa ga ni bilo. Pa je rekel, da bo konec leta 1935 – pa ga ni bilo. Znova in znova je v svoji napovedi zgrešil, toda publike – vernikov, zlatih prinašalcev darov in dolarjev – ni izgubil.

  • Po Trumpu Trump

    Trump je ustvaril privržence, ki izgledajo kot sekta – kot verski fanatiki, ki so pripravljeni zanj umreti. Kar pa ne preseneča – tudi sam je bolj kot na ameriškega predsednika spominjal na voditelja sekte, ki od svojih vernikov pričakuje natanko to: da bodo zanj umrli. Ustvaril je svoje ljudstvo – in tega ljudstva noče deliti z drugimi. To je njegovo ljudstvo. To je njegova lastnina. Z njo lahko počne, kar hoče. Če hoče, lahko svoje ljudstvo pošlje nad Kapitol. Če hoče, ga lahko uniči, pokoplje, pogubi.

  • To se lahko zgodi tudi pri nas

    Tako kot se slovenski novinarji zadnje leto počutijo kot dopisniki iz Madžarske ali Poljske, so se ameriški novinarji prejšnji teden – ob okupaciji Kapitola, Trumpovem poskusu državnega udara – počutili kot dopisniki iz kake banana države. Gotovo so se spomnili filma Padec Olimpa, v katerem Severni Korejci zavzamejo Belo hišo in ob katerem so si rekli – oh, to je le za lase privlečena fikcija! To se pri nas ne more zgoditi! Zdaj jim je Padec Olimpa eksplodiral v obraz, s sloganom »v Ameriki lahko vsak postane predsednik« vred. Kim Džong Un se že dolgo ni tako krohotal, še bolj pa se bo, ko bo ameriški State Department objavil naslednje poročilo o položaju človekovih pravic po svetu.

  • Bitka za Državljana Kana

    Če si se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sprehajal po Jugoslaviji, je obstajala velika možnost, da si naletel na Orsona Wellesa. Če ni v Beogradu igral v Čudoviti pustolovščini Marca Pola, je v Zagrebu režiral Proces. In če ni v Bosni igral v Bitki na Neretvi, je na Hvaru režiral Globino. Ja, srečal si ga lahko v živo. Jugoslovani so imeli itak občutek, da je ves čas v Jugoslaviji. Nič čudnega, da je dahnil: »V Jugoslaviji že izgubljam ugled, ker tam preživim preveč časa.« Pa se je preselil drugam. Kot vedno.

  • Reševanje Amerike

    Ko se je začelo leto 2020, se nam ni niti sanjalo, da vstopamo v distopijo, s kakršno so nas strašili apokaliptični in postapokaliptični filmi. Ali če parafraziram Lenina: niti sanjalo se nam ni, da se nam bodo letos zgodila desetletja, celo stoletja.

  • Vohun, ki je prišel s hladnega

    Na začetku septembra 1993 sva z Johnom le Carréjem vletela na Lido, prizorišče beneškega filmskega festivala. Le Carré je vletel z letalom, jaz z avtom, toda oba sva prišla k istemu človeku – ameriškemu režiserju Sydneyju Pollacku. Jaz naj bi z njim naredil intervju, le Carré pa naj bi se z njim dogovoril glede ekranizacije Nočnega receptorja (The Night Manager, 1993), njegovega novega bestsellerja. Pollack je na beneškem festivalu promoviral Firmo (s Tomom Cruiseom), ki se je v Ameriki, kjer je štartala dva meseca prej, že prelevila v huronski hit. Studio je navdušen, kritiki so navdušeni, publika je navdušena – proste roke imam, počnem lahko, kar hočem, je javil Pollack. »Vse sem spustil iz rok in odletel v Benetke,« pravi le Carré v svojih spominih, naslovljenih Golobji tunel (The Pigeon Tunnel: Stories from My Life, 2016).

  • Beg pred svobodo

    Tole gotovo poznate: »Povsem na kratko povedano je rezultat vsakega križanja ras tole: zniževanje ravni višje razvite rase, telesno in duhovno nazadovanje ter s tem začetek počasnega obolevanja z zanesljivim napredovanjem bolezni. Takšen razvoj ne pomeni nič drugega kot pregreho zoper voljo večnega Stvarnika. Tako dejanje bo tudi poplačano kot greh.« Pa tole: »Vse, kar danes občudujemo na tej Zemlji – znanost in umetnost, tehniko in iznajdbe –, so samo ustvarjalni dosežki nekaj posameznih ljudstev in izvirno morda ene same rase. Od njih je odvisen tudi obstoj vse kulture.« Pa: »Vse velike kulture iz preteklosti so propadle samo zato, ker je zaradi zastrupitve krvi odmrla prvotna ustvarjalna rasa.« Pa: »Človek, ki ne priznava rasnih zakonov in jih ne spoštuje, zapravlja srečo, ki mu je namenjena.« Pa: »Ljudstva, ki se mešajo ali ki si dovolijo mešanje, grešijo zoper voljo Božje previdnosti.« Pa: »Edini vzrok za odmiranje vseh kultur je mešanje krvi ter s tem pogojeno zniževanje rasne ravni – ljudstva namreč ne propadejo zaradi izgubljenih vojn, ampak zaradi izgube tiste sile odpornosti, ki je lastna samo čisti krvi.«

  • Vrhunska freska slovenske viralne psihopatologije in življenja v času tretje Janševe vlade

    Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor pri Generalni policijski upravi, ima občutek, da mu je končno steklo in da si lahko kadarkoli privošči, kar si hoče – dve leti starega volva, novo vetrovko, pico ali počitnice v tujini, poletne in zimske. Nič čudnega – za sabo ima Jezero, Leninov park in Dolino rož.

  • Revolucionar

    Diego Maradona je nazadnje treniral Dorados, tretjerazrednega mehiškega drugoligaša iz Culiacána (pri katerem je igralsko kariero končal Pep Guardiola). Ko ga je leta 2018 prevzel, je bil na dnu lestvice, toda na koncu ga je spravil na vrh – do kvalifikacijske tekme za prvo ligo. V prvo ligo se ni prebil, toda naslednje leto se je to ponovilo: Dorados je bil spet na dnu lestvice in spet so pripeljali Maradono, ta pa je ekipo spet pripeljal do konca – do kvalifikacijske tekme za prvo ligo. In spet ni šlo.

  • Kdo je zdaj banana republika?

    Britanski pisatelj Simon Louvish je pred leti objavil roman Vstajenja (Resurrections), v katerem Hitler leta 1925 emigrira v Ameriko. V Nemčiji pridejo na oblast komunisti, zato z drugimi nacističnimi veljaki pač zbeži. V Ameriki ga čudovito sprejmejo. Vključi se celo v politiko in z leti postane senator. V času hladne vojne in protikomunistične histerije sproži svojo rasistično in antisemitsko demagogijo, ki ni brez judovskih in črnskih žrtev. Ameriki skuša prodati nacizem, ker pa se ni rodil tam, ne more kandidirati za predsednika.

  • Puč

    Leta 2012, tik pred predsedniškimi volitvami, so ameriški desničarski mediji in desničarska blogosfera, kot je tedaj pisal Joshua Holland (AlterNet), forsirali »alternativno resničnost« – trdili so, da uradne ankete sistematično lažejo, da v »pravih« anketah v resnici premočno vodi republikanski kandidat Mitt Romney, ne pa Barack Obama, da neodvisni volivci množično podpirajo Romneyja in da Obamo, za katerega navijajo osrednji mediji, čaka hud, boleč poraz.

  • Zakaj Janša ne prizna Trumpovega poraza

    Ko so za novega ameriškega predsednika razglasili Joeja Bidna, so ameriške ulice in trge sunkovito preplavile evforične, poskočne, razposajene, ekstatične množice – ljudje so kar skakali in blazneli, se veselili in smejali, plesali in peli. Kot da bi osvojili Super Bowl. Ali pa kot da bi ponovno likvidirali Osamo bin Ladna. To je bilo vsesplošno praznovanje, pravo rajanje. Na ulice in trge so se zgrnili vsi, ki jih je Trump demoniziral – od muslimank do transspolnih oseb, od Mehičanov do feministk. Pred davnimi leti bi temu rekli: rajanje okrog drevesa svobode. In natanko tako se je zdelo: kot da vse tiste množice slavijo prihod svobode. Kot da je padel Berlinski zid. Kot da je prišel VE Day – dan, ko je brezpogojno kapitulirala nacistična Nemčija.

  • Čas je za ločitev

    Se spomnite Šijanove komedije Maratonci tečejo častni krog, v kateri na zapuščinsko razpravo pride vsak Topalović s svojim testamentom? No, nekaj takega se je torej zgodilo na ameriških predsedniških volitvah. V torek zvečer je volilno zmago najprej – malce zakamuflirano – razglasil Joe Biden. Potem je volilno zmago razglasil še Donald Trump.

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Film

    Jaz sem Greta

    Kako zelo gre Greta Thunberg nekaterim na živce, se lahko prepričate, če na portalu IMDB vtipkate naslov dokumentarca o njej, I Am Greta, in pogledate, kakšno oceno ima: 3,1! Tako nizke ocene nima niti The Room, ki po novem velja za najslabši film vseh časov. In tako nizke ocene nima niti Plan 9 from Outer Space, ki je pred tem veljal za najslabši film vseh časov. Greta Thunberg gre desničarjem – zanikovalcem podnebnih sprememb, antifeministom, malim spletnim fašistom – res na živce.

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Film

    Američani se lahko tolažijo le s tem, da je v Kazahstanu še huje

    Borat 2, kvazidokumentarni trip (podnaslovljen Dostava nenavadne podkupnine ameriškemu režimu v pomoč nekoč slavni kazahstanski naciji), s katerim se skuša kameleonski Sasha Baron Cohen – tako kot Rusi in Iranci – vključiti v ameriško predvolilno kampanjo, se začne v Kazahstanu, kjer Tutar (Maria Bakalova), Boratova 15-letna hči (menda najstarejša neporočena ženska v Kazahstanu), ki se boji, da ne bo »nikoli živela v zlati kletki kot Melania«, gleda »Disneyjevo« risanko, ki jo intonira glas naratorja: »Nekoč je živela mala osamljena kmečka deklica Melania iz usrane luknje Slovenije, ki je sanjala o tem, da bi se poročila z bogatim starcem.«

  • Dajmo, Trump!

    Zdaj, ko vemo, kdo pri nas podpira Donalda Trumpa, je nemara čas, da pogledamo, kdo mu v Ameriki vpije »Dajmo«. Najbolj kakopak zbode v oči, da ga podpirajo vodje tako rekoč vseh rasističnih, klanovskih, belskih etnonacionalističnih, neonacističnih, nativističnih, neokonfederativnih in alterdesničarskih organizacij, paravojaških milic, združenj in portalov, od Ameriške nacistične partije, Južne lige, Ameriške svobodnjaške partije in Viteške partije do spletnih strani, kot so Stormfront, VDARE, Daily Stormer in American Renaissance – ja, vsi tisti, ki so ga podprli tudi leta 2016, med njegovo prvo predsedniško kandidaturo. Ja, vsi tisti, ki trdijo, da Hitlerja demonizirajo le zato, ker je izgubil.

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Film

    Sestra Ratched je bila nepozabna. In fatalna.

    Kaj se zgodi v Letu nad kukavičjim gnezdom, veste: Randle McMurphy (Jack Nicholson) zaradi uporništva, nonkonformizma, seksa z mladoletnico in norosti, ki jo le hlini, pristane v oregonski psihiatrični bolnišnici, kjer postane junak pacientov, toda Sistem, ki ga uteleša stroga sestra Ratched (Louise Fletcher), mu na koncu z lobotomijo ubije možgane.

  • Svinčeni časi

    Notranji minister Hojs je rekel, da uvajajo policijsko uro, a da to ni policijska ura, ker je ne uvajajo na podlagi zakona o policiji, temveč na podlagi zakona o nalezljivih boleznih. Potem je vse v redu. To je približno tako, kot da bi rekli: uvajamo fašizem, toda ne uvajamo ga na podlagi zakona o policiji, temveč na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, tako da je vse v redu! Lahko ste mirni! Policijska ura ni policijska ura, ker jo uvajajo po zakonu o nalezljivih boleznih! Zakaj nas potem o tem obvešča notranji minister, ne pa recimo minister za zdravje ali direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje?

  • »Vaš najljubši predsednik«

    FBI je nedavno prijel pripadnike paravojaške milice Wolverine Watchmen, ki so hoteli tik pred volitvami ugrabiti Gretchen Whitmer, demokratsko guvernerko zvezne države Michigan. Imeli so dva scenarija. Po enem naj bi vdrli v njeno počitniško vilo, razstrelili bližnji most, jo zgrabili in odpeljali. Po drugem naj bi vdrli kar v Capitol, eliminirali varnostnike, z molotovkami uničili policijska vozila, jo zgrabili in odpeljali. Odpeljati pa so jo nameravali na »varno lokacijo«, kjer bi ji »sodili«.

  • Ameriški pacient

    Donalda Trumpa so v ponedeljek iz vojaške bolnišnice Walterja Reeda s helikopterjem prepeljali domov – v Belo hišo. Izstopil je, odkorakal čez zelenico, vstopil v Belo hišo, se povzpel na balkon, snel masko in potem tam nemo stal, srepo, brezizrazno buljil predse, resničnostno salutiral (komu?), poziral kameram in fotoaparatom ter dokazoval, da je čudež arijske genetike in da mu niti covid-19 ne more do živega.