Opeharjeni oboževalci skupine Oasis

Oasis, eden najpopularnejših britanskih bendov devetdesetih let, ki se je razšel leta 2009, je avgusta napovedal ponovno združitev, novo ploščo in svetovno turnejo. Ker se nostalgija dobro prodaja, so vstopnice za koncerte v Združenem kraljestvu pošle v nekaj minutah, vstopnice za koncerte v Združenih državah Amerike in Kanadi pa so bile razprodane v manj kot eni uri. To se ni zgodilo zgolj zato, ker so na spletno blagajno navalile horde nostalgičnih navdušencev, temveč so zajeten del vstopnic pokupili priložnostni poslovneži, ki bajne vsote služijo s prodajo vstopnic iz druge roke, in sicer po vrtoglavo napihnjenih cenah.

Grožnje s smrtjo nebinarni osebi so dobile sodni epilog

Grayson ima uspešno mednarodno manekensko kariero, nastopal je na modnih revijah najbolj znanih modnih znamk, kot sta Gucci in Rick Owens. Trenutno zaradi študija prebiva na Nizozemskem, kjer je tudi njegova manekenska agencija. Je nebinarna oseba, kar pomeni, da se ne asociira niti z moškim niti z ženskim družbenim spolom. V Sloveniji je bilo to dejstvo pri manekenskem poklicu prej ovira, v tujini, na Zahodu, pa je to zaradi unikatnosti lahko celo prednost.

Luciferke in čarovnice

Nedavni obisk Marine Abramović v Sloveniji je odmeval, kot ni še noben njen obisk doslej. V svetu ena najvidnejših sodobnih umetnic in najvidnejša performerka, hkrati pa ena najradikalnejših in najbolj angažiranih raziskovalk lastnega telesa kot vira in nosilca umetniške ekspresije, je tu seveda bila že velikokrat, pri nas smo si lahko skozi leta ogledali tudi kar nekaj njenih del, nazadnje v Piranu, največ pa je z njo sodelovala Moderna galerija, ki je leta 1998 gostila tudi njeno samostojno razstavo, pospremljeno z dodatno razstavo in performansom v Cankarjevem domu. Pa vendar se zdi, da je šele njen tokratni obisk, ki je bil del priprav na razstavo v Cukrarni (čez eno leto bo na ogled razstava skupnega ustvarjanja z Ulayem), pritegnil tudi zanimanje najširših množic. Podobno je vse od leta 2010, ko je Marina Abramović v newyorškem muzeju sodobne umetnosti MoMA izvedla projekt Umetnica je prisotna in tri mesece po osem ur na dan nepremično sedela in zrla v oči na tisoče obiskovalcem, tudi drugod po svetu.

Pošast hodi po Evropi

Petega novembra so nemški policisti pridržali osem ljudi, člane skupine Saški separatisti, ki so se pripravljali na dan X, ko bo Nemčija razpadla in bodo s silo zavzeli ozemlja na njenem vzhodu in ustanovili novo državo po nacističnem modelu. Državni tožilec je govoril o »rasističnih, antisemitskih, apokaliptičnih idejah«, o paravojaškem usposabljanju, med njihovimi načrti naj bi bilo tudi, tako nemški minister za pravosodje Marco Buschmann, »etnično čiščenje«.

Ogledala genocida

Od oktobra 2023 do maja 2024 je bilo v Egipt evakuiranih več kot 4000 hudih ranjencev in kritičnih bolnikov iz Gaze ter okoli 5000 njihovih spremljevalcev, večinoma najožjih sorodnikov. Aprila je egiptovsko ministrstvo za zdravje sporočilo, da je v bolniški oskrbi še vedno 1521 pacientov iz Gaze. Ostali so bili medtem že odpuščeni iz bolnišnic in so poniknili v blodnjaku kaotične egiptovske družbe. Država palestinskim beguncem ne priznava nikakršnega varstva ali pravic, in če ne bi bilo domačih in tujih človekoljubnih organizacij, bi številni med njimi dobesedno pristali na cesti. V začetku maja je izraelska vojska zavzela mejni prehod Rafa, ki povezuje Gazo z Egiptom, in od takrat ni več mogoča evakuacija ljudi, potrebnih medicinske pomoči.

»Velike države imajo velike elektrarne«

»Manjši si, boljše je, da imaš majhne proizvodne enote. Če si večji, pa si lahko privoščiš veliko enoto. Ali drugače: če francoska družba EDF ’zafura’ en jedrski projekt v Franciji, se to Franciji pri 57 že amortiziranih jedrskih elektrarnah ne pozna nič. Če imamo mi enoto, ki pomeni 30 ali 40 odstotkov celotne proizvodnje elektrike in smo ’kiksnili’ ceno, pa vemo, kakšne posledice to ima,« je glede gradnje JEK 2 v torek na javni predstavitvi svoje študije opozoril Aleksander Mervar, direktor Elesa. O ponavljajočih se napovedih, da bo drugi blok v Krškem zgrajen do leta 2040, pa je dejal: »Ni šans; bolj 2047, 2050.« V polni dvorani je sicer začel z avtorskim seznamom »splošno veljavnih neresnic«, med katere uvršča tudi trditev, da bo elektrika, proizvedena z novimi investicijami v proizvodne vire, cenejša od uvožene.

Znanstveni rasizem

Napredni spletni brskalniki, ki jih poganja umetna inteligenca, denimo Googlov AI Overview, Microsoftov Copilot in brskalnik Perplexity, ne znajo ločevati med verodostojnimi in vprašljivimi viri. Ker se uporabniki tovrstnih iskalnikov na njihove odgovore pogosto pretirano zanašajo brez kakršnegakoli dvoma, je to izredno sporno, saj ima umetna inteligenca slabo navado, da si podatke pogosto izmišljuje, še pogosteje pa jih črpa iz vprašljivih virov, denimo iz psevdoznanstvenih raziskav, ki izhajajo iz rasističnih prepričanj.

Zastonj delovna sila

V Sloveniji občutimo precejšnje pomanjkanje delovne sile, tudi v vrtcih in šolah. Poleg tega se pojavljajo težave pri šolanju bodočih delavcev na prav teh področjih. Obvezna praksa je obvezen del izobraževalnega procesa, ker omogoča pridobitev praktičnih izkušenj. A trenutno številne dijake javni zavodi zavračajo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nekateri pa delajo brez plačila.

Kaj bo s Placem?

Pred nekaj več kot dvema letoma so se zbrali posamezniki, ki so hoteli imeti v Ljubljani avtonomni prostor, in zasedli zapuščen objekt na Linhartovi cesti v Ljubljani, bivšo menzo propadlega Cestnega podjetja Ljubljana. Objekt, ki so ga uporabniki poimenovali Plac (Participativna ljubljanska avtonomna cona), je bil zapuščen in v izredno slabem stanju, uporabniki so ga počistili in uredili, sedaj pa v njem poteka širok program, od kulturnih dogodkov, bralnih krožkov, okroglih miz do skupinskih vadb. Razen začetnih trenj z lastnikom zemljišča, DUTB, Plac deluje brez večjih težav, zdaj pa je njegov obstoj znova vprašljiv.

»To, kar smo v ozračje spravili v zadnjih 200 letih, bo tam ostalo še vsaj 200 let«

Lučka Kajfež Bogataj je najbolj znana klimatologinja pri nas. Že leta, desetletja opozarja na prihajajoči podnebni zlom, a se ni spremenilo veliko. Z leti je postala še ostrejša, natančnejša v svojih napovedih, noče pa strašiti ljudi. Vendar je nekaj jasno. Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, veliko bo že, če bomo ustavili povečevanje deleža toplogrednih plinov v ozračju. Za kaj takega bo treba spremeniti življenjske navade in gospodarskopolitično ureditev. To pa ne bo lahko.

Premik v zadevi Smodej

Dve leti in dva meseca so minili, odkar so se začela na Instagramu vrstiti anonimna pričevanja, da naj bi bil Dušan Smodej, tedaj organizator kulturnih prireditev, mlade ženske – sam ali skupaj z drugimi – ob več priložnostih brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Sporno naj bi bilo tudi njegovo društvo za sodobno kulturo Fotopub, ki sodelavcem ni plačevalo za opravljeno delo. Vse te zapise, objavljene avgusta 2022, je pod drobnogled vzela policija in preiskavo končala oktobra istega leta. Skupno je odkrila 12 sumov kaznivih dejanj (konec leta 2023 je temu dodala še ovadbo zaradi suma povzročitve kaznivega dejanja goljufije), oškodovancev naj bi bilo devet, osumljenci trije. Pričakovati je bilo, da bo tožilstvo zoper njih vložilo obtožnico, a to se za zdaj še ni zgodilo. Se je pa nedavno v tem primeru zgodil pomemben korak naprej.

Izobešanje zastav

Pred nekaj leti je prebivalce večstanovanjske hiše na Poljanski cesti v Ljubljani zmotila nacistična zastava, ki naj bi jo bila izobesila skupina mladcev na enem od balkonov. Ogorčeni sosedje so poklicali policijo, zastava je bila umaknjena, vendar je policija ugotovila, da ni šlo za kaznivo dejanje, pač pa morda le za prekršek. Podoben primer poveličevanja nacizma je sledil pred dobrim letom v Mariboru, ko so neznanci z okna na zapuščeni stavbi izobesili nacistično zastavo. Tudi v tem primeru je policija ugotovila, da izobešanje zastave ni bilo kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva.

Kdo so naši lastniki?

Banka Slovenije je objavila poročilo o tujih neposrednih naložbah, ki razkriva izvor lastništva podjetij v Sloveniji leta 2023. Izvora tujih naložb analitiki centralne banke ne spremljajo zgolj glede na državo, kjer ima sedež podjetje lastnika, ampak upoštevajo izvorno državo lastnika. Naj razložimo s primerom: formalna lastnica Gorenjske banke je ciprska družba Agri Europe Cyprus Limited, ta pa je v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića; naložba se zato šteje za srbsko in ne ciprsko. Podobno je madžarska banka OTP kupila zdaj že nekdanjo NKBM (po novem OTP) prek svoje luksemburške družbe OTP Luxembourg S.A.R.L., kar se v statistikah izvora naložb ne upošteva kot luksemburška, ampak kot madžarska naložba.

»Trump je še radikalnejši, kot je bil na prejšnjih volitvah. Pa se je takrat hvalil, kako lahko ubije nekoga na Peti aveniji, pa se mu ne bo nič zgodilo.«

Platon je verjel, da bi državo morali voditi filozofi ali »ljubitelji modrosti«, skratka tisti, ki se zavzemajo za spoznanje resnice. Ko se zdi, da gre svet k vragu, resnica pa je zmeraj bolj izmuzljiv pojem, se po odgovore obračamo na modrece. O tem, kakšen je utrip časa, v katerem živimo, o populistih, ki se hranijo z jezo in skrbmi ljudi, o Donaldu Trumpu in ameriških volitvah prihodnji mesec, pa tudi o sofistih, ki nas prepričujejo, da se vse rešitve skrivajo v sodelovanju – natančneje: v Platformi sodelovanja –, smo se pogovarjali z mednarodno uveljavljeno filozofinjo in sociologinjo dr. Renato Salecl, ki je zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, predava pa tudi v New Yorku in Londonu.