Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Pamflet

    Brez vprašanj za kralja Matjaža

    Pred katalonskimi volitvami je španska volilna komisija prepovedala vse rumene napise in podobe, skratka uporabo rumenih barv na stavbah in vodnjakih. Simbol ideje o državni neodvisnosti je tako prepovedan. Državno nasilje, ki sega celo na področje barvne preference.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Pamflet

    Umik pred pogledom na realnost

    Vladajočo stranko SMC je očitno pograbila histerija. Pred tednom je v parlamentu podprla predlog, da vlada zasebnim šolam za razširjeni javni program ne nameni nič sredstev. Čez nekaj dni je prišla z novim predlogom, ki bi kril 65-odstotni delež. V spomin velja priklicati, da je pred meseci poslala v parlamentarno obravnavo osnutek, ki je predvideval vsoto 85 odstotkov, medtem ko je pred dvema tednoma podprla ustavno spremembo, ki naj bi obšla ta zakon.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Pamflet

    Uničevanje celic družbe

    Odločitev premierja Mira Cerarja, jr. in poslanske večine, da s spremembo ustave izniči ustavno odločbo o enakopravnem položaju javnih in zasebnih osnovnih šol, je šokirala.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Pamflet

    Kričeče primerjave

    V Zimbabveju je vojska prevzela oblast in večnega predsednika Roberta Mugabeja spravila v hišni pripor za tako dolgo, da je ta podpisal odstopno izjavo, ki jo je začel z besedami, da prostovoljno odstopa. Mugabe je vladal 37 let. Dve manj je vladal Josip Broz Tito, le da njega ni odstavila vojska, ampak klic iz onstranstva. A zakaj so v Afriki uprizorili puč proti voditelju, ki je pri 93 letih tako ali tako živi mrlič? Usodno je bilo, ko je zamenjal podpredsednika države in za predsedniško pretendentko postavil svojo ženo. Smo imeli kaj podobnega v Jugoslaviji? Seveda, partijska nomenklatura je udarila proti Titovi ženi Jovanki, v ospredju so bili slovenski politiki: Mitja Ribičič jo je označil za duševno bolnico, Edvard Kardelj za bolnico, uradni eksekutor pa je bil Stane Dolanc, vsi seveda šele potem, ko so v to prepričali Tita. O njenem obnašanju so govorili na dveh sejah vrhovne ZKJ. Ne psihiatri, ampak partijska kamarila je odločila, da je Jovanka nora! Nekaj let zatem, ko so Dolanca v Britaniji predstavili kot Titovega naslednika, je tudi njega kamarila prek noči odstavila.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Pamflet

    L’Estaca

    Slovenski pogled na Katalonijo je hkrati solidaren in vzvišen - pri nas je bilo drugače: imeli smo pravico do osamosvojitve v ustavi, na plebiscitu je prišlo glasovat za 90 odstotkov volivcev. Učinek je torej zgolj občutek superiornosti, brez resne solidarnosti, celo brez tiste naklonjenosti, ki se kaže v želji, kaj več spoznati o zgodovini katalonskega boja za samostojnost. Leta 1968 je pevec Lluis Llach napisal legendarno pesem L’Estaca, v kateri poziva k uporu proti represivni oblasti. Pod frankizmom je bila takoj prepovedana in Llach je utekel iz države; svojo emigracijo je opisal kot turizem s političnim motivom. Medtem pa je pesem postala ljudska katalonska himna in ko se je po Francovi smrti vrnil v domovino, je imel l. 1976 veliki koncert v Barceloni, na katerem jo je množica prepevala in sanjala o lastni državi. Segla je do Poljske, kjer jo je v sedemdesetih prepesnil Jacek Kaczmarski pod naslovom Zidovi, v njej pa so se našli Poljaki v želji po osvoboditvi izpod komunizma. Ko se je porodil množični sindikalni upor pod vodstvom Solidarnosti, so pesem vzeli za svojo uradno himno. 30 let kasneje se je v Tuniziji začela arabska pomlad in splošna vstaja proti režimu. In kaj je bila uradna himna protestnikov? – Jasno - Dima, Dima, ki jo je prepeval Yassar Jeradi, ki je v arabščino prestavil pesem L’Estaca. V Kataloniji je medtem Llach opustil prepevanje, izvoljen je bil za poslanca, ki je kot patriot pred meseci glasoval za samostojnost. In tik pred referendumom, je vzel še enkrat v roko kitaro in pred neskončno množico zapel ljudsko himno.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Pamflet

    Mož z lopato v deželi genijev

    V španskih zaporih sedi osem ministrov katalonske vlade, evropska in slovenska politika pa zadovoljno kimata, naj vse teče lepo po zakonih. Ko se je malo pred tem predsednik Carles Puigdemont s štirimi ministri umaknil v Bruselj, so nekateri slovenski mediji in oba predsedniška kandidata to ocenjevali kot neprimerno in zgrešeno potezo. Kandidat Marjan Šarec je ob tem vzvišeno pripomnil, da morajo Katalonci najprej izkazati enotnost in se odločiti, ali sploh želijo samostojnost. -!?????? Absolutna večina izmed 40 odstotkov je bila za, in to je zanj vprašljivo? Ko bi ne kandidiral za slovenskega predsednika, bi bilo še razumljivo. Toda, postavimo se v leto 1990 v čas plebiscitnega glasovanja na Slovenskem. Kaj bi se zgodilo, ko bi tedanje jugoslovansko ustavno sodišče prepovedalo referendum, premier Ante Marković pa bi poslal posebne policijske odrede nad volišča in napovedal ukinitev slovenske republike, potem pa bi za 30 let poslali v zapor Peterleta, Kučana, Janšo, Rupla in druge osamosvojitelje? Če bi dosegli katalonske številke, bi bil tisočletni čudež! Enako nesmiselno kritiko je podal Borut Pahor, ki je katalonski vladi očital, da po razglasitvi neodvisnosti ni podvzela korakov k njeni praktični uresničitvi.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Pamflet

    Skrivnost potuhnjene geste

    Ko je španski tožilec Jose Manuel Maza napovedal obtožnico zoper člane katalonske vlade, po kateri jim zaradi upora preti s 15 do 30 leti zapora, so svetovni mediji sporočili, da so Carles Puigdemont in tovariši poiskali zavetišče v Belgiji. Španija očitno kopira srbskega vožda Slobodana Miloševića iz leta 1989. Takrat se kosovski voditelj Azem Vlasi ni strinjal z odpravo avtonomije, srbski pravosodni aparat pa ga je preprosto aretiral in obsodil na zaporno kazen. Podobno je storil deset let kasneje s Kosovskim predsednikom Ibrahimom Rugovo, ki je bil postavljen v hišni pripor.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Privilegirani kot žrtev

    Španska vlada je po napovedi suspendiranja katalonske avtonomije sprožila še odstavitev predsednika Katalonije Carlesa Puigdemonta in razpis novih volitev v avtonomni pokrajini. Slovenska vlada pa še vedno molči. Kaj je razlog molku? Seveda oportunizem, zakaj bi se oglašali, ko pa večina v EU podpira španskega premiera Mariana Rajoya. Strah pred bodočo dezintegracijo (Baski, Škoti, Valonci etc.) učinkuje tako, da Kataloncem lepijo pridevnika egoizem in nacionalizem. Celo vplivni pariški le Nouvel Observateur iz tedna v teden objavlja tovrstne komentarje. Raphaël Glucksman je denimo kot perspektivo potegnil analogijo s Kosovom, kjer je Slobodan Milošević s politiko apartheida sprožil vojno in posledično osamosvojitev pokrajine. Implikacija osrednjih zahodnjaških pogledov je, da je neodvisnost pokrajine lahko dopustna le v primeru radikalnega nasilja matične vlade. A točka, s katere je pričakovati nastop slovenskih državnikov je prav druga stran: vzpostavitev principov, po katerih lahko avtonomne pokrajine vzpostavijo svojo državnost in to na tak način, da ostanejo članice EU, ne da bi pri tem doživele administrativni in vojaški napad matice. Kako ohraniti Evropo miru, se izogniti oboroženim konfliktom in dopustiti nove državne tvorbe, je krucialno vprašanje sedanjosti in prihodnosti. Trenutno je to resda minorni pogled, pa vendar: zakaj bi ga slovenski premier ali zunanji minister ali predsednik ne pograbili? Edina priložnost, kjer ima slovenska izkušnja kaj povedati, saj lahko s svojo izkušnjo nakaže eno izmed poti reševanja EU.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Ko oblast nonšalantno krši lastne zakone

    Špansko sodišče je poslalo za zapahe dva zločinca - Jordija Cuixarta in Jordija Sancheza. In kakšne grozovitosti sta počela? Kot voditelja dveh civilnih združenj sta organizirala katalonski referendum. In evropski odzivi? Neopazni, kot da gre za pravosodni obračun s kriminalci. In slovenski pravosodni minister? Goran Klemenčič je ostro obsodil državno nasilje? Nikakor, na aretaciji se ni odzval, kot da se ga ne tičejo. In to kot kandidat vlade za mesto evropskega sekretarja za človekove pravice, katerega funkcija je prav promocija in obramba človekovih pravic, med katere sodi tudi pravica do volitev.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Pamflet

    Molk o usodnosti, govor o megli

    Odkar je Slovenija članica EU, se je prvič dogodilo, da je postala model. Se pravi možni zgled za katalonsko neodvisnost. Paralele vlečejo zahodni mediji, o njih govore politiki, le slovenska vlada ne ve, kaj bi s tem počela. Premier Miro Cerar, jr. te teme ne misli, je ne pojasnjuje, ne ponuja posredništva. Celo iz slovenskih komentatorskih in političnih logov prihaja načelna simpatija do Kataloncev, a z rezerviranim pristavkom: pri nas je bilo drugače, v ustavi smo imeli zapisano pravico do osamosvojitve, obenem pa smo se osamosvajali od nedemokratične države, kot je bila tedaj Jugoslavija. Nevarna implikacija, ki dopušča pravico do samoodločbe oziroma odcepitve le v zatiralskih režimih. In jasno sporoča, da to v deželah demokracije ni dopustno. Smo torej pri paradoksu: osamosvojitev je politični akt, ki ga je treba podpreti le v nedemokratičnih okoljih.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Pamflet

    Osamosvojitve od Slovenije?

    Redki so svetovni dogodki, ki jih slovenska večina samoumevno razume. Katalonski referendum je bil déjà vu. Grožnje španske vlade in pošiljanje oboroženih sil v Barcelono so le ponovitev oboroženega poskusa jugoslovanskega vrha, ki je hotel onemogočiti slovensko osamosvojitev. V obeh primerih je oblast v imenu zaščite ustavne ureditve posegla po nasilju nad ljudstvom.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Pamflet

    Pod zamahi sekire

    Na referendumu pobuda zoper drugi tir ni uspela. Toda referendum je kljub temu uspel: ljudstvo je v večini sklenilo, da ga njegovo soodločanje ne zanima, med glasovalci pa so zmagali pristaši vladne politike. Toda sama kampanja je potekala v izrazito nedemokratični tekmi: pobudniki referenduma so nastopali le s svojimi kritičnimi pogledi na marginah medijev, medtem ko je vlada vložila v protipropagando velika sredstva, legije svojih uradnikov in dobila še medijski backup. Dva dni pred glasovanjem je tako »Delo« na naslovnici objavilo nevtralni članek o potrebnem premisleku, drugo in tretjo stran pa so prekrile celostranske teme pod naslovoma: »Odlog gradnje bi povzročil kaos v slovenski logistiki« in »Brez drugega tira bo pot na morje vse daljša«, k njima pa je bil pristavljen še člančič »Argumenti združbe Vilija Kovačiča«. Perfidna propaganda: dva klica psevdorazuma k projektu, zoper njiju pa nastopa samo slabšalni pojem združba, ki ga običajno najdemo v povezavah: kriminalna in mafijska združba. Objavo izida glasovanja časnik kajpak ni potem naslovil »Zmaga združbe Jureta Lebna.«

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Pamflet

    Rekviem za Muro?

    Poleg košarkarskih mojstrov je imela Slovenija na prvenstvu v Istanbula še enega junaka. Edinemu izmed šest tisoč navijačev se je uspelo prebiti na strogo varovano igrišče z visoko dvignjeno zastavo. Preplezal je strme tribune, premagal varnostnike in se postavil pred kamere. Za hip je kazalo, da je on zmagovalec finalne epopeje. On – veliki Miro Cerar, ml., samoustoličeni MVP med vsemi navijači.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Pamflet

    Devastacija smisla in države

    Prvo referendumsko soočenje na nacionalki je teklo kot ura. Voditeljica Vida Petrovčič je nevtralnost izvedla do perfekcije. Eno minuto zagovorniki referenduma, drugo nasprotniki. Vezni leitmotiv je bil – vas čas se je iztekel. Nenavadna je bila samo vključitev tretje strani: dveh udeležencev, ki nista ne za ne proti. Toda glej čudo – oba sta navajala le argumente vladne koalicije. Toda po oddaji je udaril šok. Gledalci so uzrli prispevek, ki je pozival za gradnjo drugega tira. Naslednji trenutek, ko so pričakovali izenačitev, prispevka, ki bi klical proti, ni bilo od nikoder. Preprosto, vlada je nacionalki plačala reklamo v svoj prid in jo uvrstila kot podaljšek polemične debate. Jasno, še poprej je premier Miro Cerar, ml. sprejel odločitev, da si iz proračuna nakaže skoraj sto tisočakov za kampanjo proti referendumu. Takole enostavno si je kupil pot do zmagoslavnega rezultata. Perfidna uzurpacija budžeta. Pri čemer sploh več ne zardi od sramu nad sistemskimi prevarami demokratičnega odločanja.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Pamflet

    Veliki in mali mi

    Tekme košarkarskega prvenstva Evrope prenaša komentator Peter Vilfan v slogu: dobro igramo v obrambi, dali smo trojko, ujeli smo odbito žogo, paziti moramo, da ne naredimo nepotrebne osebne napake. Manjka samo še to, da bi ob košu Luke Dončića izstrelil: Spet smo zadeli trojko! Sto tisoč ljudi, ki sedi doma v foteljih in grizlja kikirikije, naenkrat igra v obrambi, skače pod košem, zadeva trojke. Ne da bi mignili s prstom, ustvarjajo herojske podvige. Vilfan, ki je nekoč blestel kot igralec s sto in eno domislico, ki je trdo treniral, zdaj širi goljufivi občutek, da smo tvorci uspehov košarkarske ekipe vsi, tudi tisti, ki samo gledamo tekme.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Pamflet

    Vlada spodbudila linč

    Konec avgusta je EU postavila dan spomina na totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem. Na Slovenskem je to prazen trenutek, kot da z njim nimamo nič. Ena skupnih točk treh sicer različnih režimov je pojavljanje linčev, ko so militantne skupine fizično obračunavale s skupinami državljanov, ki jih je režim označil za sovražne. Na Nemškem so zažigali židovske trgovine in ustrahovali ter pobijali Žide, v italijanskem Trstu so Slovencem zažgali kulturni dom, na Slovenskem so ob poteh pobijali izpuščene domobrance, ki so se iz Teherij vračali domov, v Radovljici so še na začetku petdesetih poskušali linčati starega profesorja Borisa Furlana. A povsod so oblasti delovale enako: nikjer niso preganjali in kaznovali drhali, ki je terorizirala svoje sodržavljane. Ta namreč ni počela nič drugega, kot da je besede oblastnikov o izdajalcih in izmečkih, ki jih je slišala po radiu in prebrala v javnih občilih, vzela kot navodilo za lastno akcijo državotvornosti.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Pamflet

    Dimni oblak pred vladno palačo

    Gospod stare šole in ena največjih pravnih korifej Boštjan M. Zupančič se je oglasil v gostilniškem jeziku: »Ta, že četrti požar nevarnih snovi v Sloveniji terja, da gredo ljudje na ulice. Debilni in debeli obrazi birokratk, ki sedijo v pisarnah in prekladajo papirje, tega mora biti konec.«

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Pamflet

    Vse za center

    Vransko. Prejšnji teden je spletni portal nacionalke enega izmed svojih poročil naslovil: »Povoženi trije medvedji mladiči, opozorilo pred razjarjeno medvedko.« Bralec je dobil sporočilo o pobesneli medvedji materi, ki so ji na avtocesti pogubili otročad, ona pa rohni tam naokoli in samo čaka, da se lahko maščuje nad človeškimi zlikovci, ki so ji otroke spravili s sveta. Maščevalni bes lahko doleti tudi nedolžnega sprehajalca in gobarja. Dan kasneje je MMC prinesel novo novico: »Po treh medvedjih mladičih na avtocesti poginila še medvedka.« Voznik osebnega avtomobila je namreč na avtocesti za izvozom Vransko do smrti zbil mater, ki je iskala svoje izgubljene otroke. Nobene maščevalnosti, pač pa vsega rešpekta vreden materinski instinkt. – Se je MMC opravičil preminuli medvedji mami za insinuacije o pobesneli zveri, ki preti človeku? Nak.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Pamflet

    Pravosodni škandal

    Ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću se lahko samo smeje. Pred časom so njega in njegove bližnje kriminalisti s prisluškovanjem telefona ujeli pri več kriminalnih rabotah - od posredovanja za službo za spolne usluge pa do jemanja provizij od podjetnikov pri poslovanju z občinsko upravo. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj ga bo pravosodni aparat obsodil. Toda zgodba se je naenkrat postavila na glavo: sodišče zahteva uničenje vseh kronskih dokazov zvočnih posnetkov. Najmočnejše orožje, ki so ga mesece zbirali kriminalisti in nadgrajevala tožilka, je na poti v uničenje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Pamflet

    Ekcesi, premajhni za človeško oko

    Miro Cerar ml. je pred tremi leti nastopal kot človek upanja, politik novih manir, borec proti klientelizmu, danes pa kot premier počne vse, da bi onemogočil referendum o drugem tiru. Njegova poslanska večina je za referendumski datum določila 24. september. Zakaj, ko pa je imela na voljo elegantno rešitev, da ga razpiše skupaj s predsedniškimi volitvami?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Pamflet

    Narodni škodljivci in destruktivci

    Zadnja poročila o bojih v Mosulu prinašajo informacijo, da nekaj sto pripadnikov IS ignorira pozive k predaji, h kateri jih pozivajo zvočniki pripadnikov iraške vojske. Kar služi kot argument, da gre za popolne fanatike. Pa vendar, dosedanje vesti iz te vojne ne prinašajo podob ujetih vojakov IS. Zakaj? So res le militantni suicidarci ali pa ima iraška vojska navado, da ujetnike preprosto postreli? Ker so borci Al Bagdadija vnaprej označeni kot satanski demoni, je zdaj »dobrim« iraškim enotam dovoljeno prosto pobijanje vojaških nasprotnikov. Na tem pač ne more temeljiti novi demokratični red Iraka.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Pamflet

    Ustvarjanje prijaznega hrupa

    Pred vladno palačo so protestirali delavci javnega sektorja: kuharice, čistilke, hišniki, medicinske sestre, ki dobivajo tudi samo po petsto evrov plače. Zbralo se je več kot dva tisoč delavcev, ki zaradi mizernih plač napovedujejo splošno stavko na jesen.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Pamflet

    Za en evro na uro

    Po predsedniški zmagi je Emmanuel Macron s svojo stranko veliki zmagovalec tudi po prvem krogu parlamentarnih volitev. Politik, ki so ga pred dvema letoma komajda poznali, je zdaj prvi zvezdnik Francije. Z izkušnjo Mira Cerarja, ml. bi na Slovenskem preprosto rekli – déjà vu! Tednik »le Observateur« veliko skrivnost uspeha pripisuje njegovi ženi Brigitti. Ni ga bilo medija, ki v zadnjih mesecih ne bi govoril o njej. Profesorica politične komunikacije Isabelle Veyrat-Masson pravi, da je ona ustvarila podobo mladeniča, ki se je zaljubil v 24 let starejšo učiteljico, se z njo poročil in ostaja v zakonu že desetletja.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Pamflet

    Stare in bodoče smrti

    Vrhovno sodišče je zavrnilo tožbo hčere enega izmed na smrt obsojenih na Kočevskem procesu oktobra 1943. Razsodilo je, da tedanje partizansko sodišče ni kršilo načel poštenega sojenja. – Človek ne bi verjel: na hitrem sojenju v treh dneh, kjer so bili uradni zagovorniki indolentni pri branjenju svojih klientov, kjer sploh ni bilo pogojev, da bi na proces lahko prišle priče v prid obtoženih, kjer so sodili po partizanskih odlokih in ne po zakonih okupirane kraljevine … A pustimo ob strani sporni pravni aspekt in osvetlimo predzgodbo. Po italijanski kapitulaciji se je na grad Turjak zateklo 700 vaških stražarjev, četnikov in civilistov, ki so se po nekajdnevnem spopadu s partizani predali. 21 jih je potem končalo pred naglim sodiščem, kaj pa preostali? Enciklopedija Slovenije beleži, da so jih od 659 ujetih partizani usmrtili več kot 200. Ubit je bil vsak tretji ujetnik. Grozljiv poboj vojnih ujetnikov! Zločin, ki se ga je sramoval celo legendarni predsednik borcev Janez Stanovnik, ki je imel na spominskem partizanskem srečanju leta 1943 izjemen govor - ki je bil sicer pospremljen z žvižgi - in v katerem je dejal: »Naši so že v Velikih Laščah 59 komandantov usmrtili. Najbolj težka stvar je bila smrt ranjencev, 28 jih je bilo na gradu. Ti ranjenci so bili usmrčeni, ne od vojske, ampak od naše policije. VOS je prišel, vojsko odstranil in oni so izvršili to usmrtitev. To je dejanje, ki ga mi vsekakor obsojamo.« Hladnokrvni poboj ranjencev je sramota za partizansko gibanje. V tej luči je gledati pravno farso Kočevskega procesa: 59 častnikov, ki so vodili bitko s partizani, niso postavili pred sodišče, ampak so jim poslali krogle v glavo, za 21-terico njihovih podrejenih pa so uprizorili sojenje!???

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Pamflet

    Izključujoča družba

    Mediji so javili, da je v Panami umrl Manuel Noriega, diktator, ki je vladal med letoma 1983 in 1989. Ko je kot nekdanji plačanec CIE postal neprijeten za ZDA, so te izvedle kar invazijo na Panamo in ga lastnoročno postavile pred sodišče. Pod njegovo oblastjo je bilo sicer umorjenih oz. za večno izginilo več kot sto njegovih nasprotnikov. Mož je vladal šest let in si prislužil ime – diktator.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Pamflet

    Okoljski umor

    Ob razglasitvi pravnomočne sodbe zoper Igorja Bavčarja et consortes v zadevi Istrabenz se je odzval njen akter tožilec Jože Kozina. Ob delnem zadovoljstvu s sodbo je dve puščici poslal proti pravosodnemu ministru in sodstvu. Pri slednjem je presenečen, kako skrbi za informacijsko varnost, saj so o sodbi mediji izvedeli prej kot on, ki je bil udeleženec postopka. Ministra Gorana Klemenčiča pa je okrcal, da so njegove izjave o tem, da bodo letele glave, če bo primer zastaral, neokusne in nedostojne, zraven pa še potencialno orožje za odvetnike obsojenih.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Pamflet

    Vrvohodec nad okoljsko tragedijo

    V Mariboru so prepovedali koncert Marka Perkovića Thompsona. Njegova glasba in besedila me odbijajo. V eni svojih pesmi prepeva: »Zapalit ću Krajinu do Knina. Zapalit ću dva tri srbska štaba, da ja nisam dolazio džaba.« Militantizem in nasilje. Toda enako nisem poslušal prireditev Evrosonga, res da iz drugih razlogov. A argument prepovedi, za katero je pledirala policija, je vprašljiv. Pravijo, da bi se na koncertu lahko zbrali njegovi radikalni privrženci iz Hrvaške. In da tudi nasprotniki koncerta pripravljajo shod, kar bi lahko povečalo varnostno tveganje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Pamflet

    Spet, izdajalci

    Mediji so oblika demokratičnega nadzora nad oblastniki, čeravno v primeru ameriškega predsednika Donalda Trumpa molčijo tedaj, ko bi morali biti glasni. Ko je pred dnevi odstavil prvega moža FBI, so izpostavljali njegovo samovoljo in njegov vpliv nad tajno policijo. Vsekakor problem, toda nič v primerjavi z nedavnim napadom, ko je ameriški bombnik v gorah Afganistana odvrgel mega bombo, ki naj bi pobila več sto pripadnikov Al Kaide. Takrat je protestiral nekdanji predsednik Hamid Karzaj zaradi pretirane uporabe bombardiranja neznatnega sovražnika. Kar je pomenljivo, saj je bil izvoljen kot prozahodni ljubljenec in ne kot islamist, taliban ali alkajdovec. A zadeva je še bolj fatalna: vprašajmo se, kaj bi se zgodilo, ko bi sile zahodnih zaveznikov aretirale to skupino upornikov? Bi jih na mestu postrelili? – To bi bil zločin. Torej bi jim morali soditi oziroma jih poslati v taborišče za ujetnike. Ko skupino ljudi zgolj zaradi pripadnosti prepovedani organizaciji z magično bombo pobijejo na mah, četudi jim rečejo, da so izdajalci moderne civilizacije, je to zlom prava in človečnosti. Trumpu, ki je bil deležen ostrih kritik zaradi seksizma, gradnje zidu, prepovedi vstopa dela muslimanov v ZDA, množični mediji niso očitali ukaza hladnokrvnega poboja!??

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Pamflet

    Nerazumnost kot norma

    Na dan 27. aprila so na teve ekranih deževali partizanski filmi. Priložnost torej pogledati njihove predpostavke. V filmu »Planina Konjuh« z legendarnim Pavletom Vujisićem tako štirje partizani prek jase hitijo v zaklon. A na puškinih muhah jih drži skrita nemška četa, ki pa ne sproži, dokler so na planem, temveč šele takrat, ko pridejo v zavetje koruznega polja. Potem se požene za njimi in jih obkoli, pri čemer uspe partizanom pobiti polovico nemških vojakov. Film implicira, da so Nemci popolni kreteni. Namesto da bi nasprotnike pospravili z varnega zavetja, so raje pogubili levji del svojega moštva v postopku obkoljevanja. Še korak dlje je šla »Bitka na Neretvi« v prizoru, ko se v spopadu dvigne četnik z nožem v roki in zavpije – »Kolji!«, jasno naslednji hip ga že podre partizanski strel. Toda četniški borec se je odločil, da bo z nožem jurišal na partizanski vod, medtem ko ta strelja nadenj s puškami in je od njega oddaljen sto metrov!???? Popolni idiot. In še veliko bolj radikalno nemški vojaški vrh, ki vneto stiska obroče okrog partizanov, ti pa se jim na koncu izmuznejo prek znamenitega mostu v dolino Neretve, kjer gledamo epopejo množice partizanov, ki po široki in odprti dolini korakajo v svobodo. Wermacht, ki je vedno uporabljal letalstvo, je v tej ofenzivi avione uporabil samo za snemanje posnetkov porušenega mostu, svojih lovcev in bombnikov ni uporabil, ko je imel partizansko vojsko na dlani!??

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Pamflet

    Kjer se cedita trušč in golosek

    Pisalo se je leto 2012, ko so v parlamentu izglasovali prelomni zakon, ki je zapečatil TEŠ 6. Takrat je skupina državljanov poskušala z referendumsko pobudo ustaviti gradnjo, a pri preverjanju osebnih podatkov podpisnikov se je izkazalo, da jih nekaj ni bilo formalno pravilnih in potrebna številka 2.500 je padla.