Bernard Nežmah
-
Potem ko teče policijska stavka v neskončnost, ne da bi premier Miro Cerar ml. organiziral redna, če ne kar dnevna pogajanja za čimprejšnje končanje vitalnega problema, se je dogodil salto mortale. Še včerajšnji sindikalni junak Zoran Petrovič je zdaj osrednji medijski negativec in predsednik vlade je lahko krenil v protinapad. Skupina policistov pravijo, da je ministru Borisu Koprivnikarju nastavila past in ga ustavila na test alkoholiziranosti. Medtem ko je bil direktor policije Marjan Fank tokom stavke nezainteresiran opazovalec, je sedaj skočil v prvi plan z napovedjo, da gre pri dejanju policistov za kaznivo dejanje.
-
Po četrt stoletja slovenske države se velja vprašati: kaj je sploh smisel države? Slavnostne akademije državnega vodstva, spomini očetov državnosti, Prešernove proslave, kjer se kulturna genijalnost meri z deklamiranjem prevodov »Zdravljice« v arabščino in druge jezike?
-
Čudna pota medijske pozornosti
Vlada je naposled le izročila magnetogram razvpite seje o komisarki Bratušek in mediji so potem dva dni secirali poslednji detajl komisarske zgodbe. Se je Alenka Bratušek predlagala sama, kaj so govorili ministri – v resnici pa vihar za ništrc. Ambiciozna gospa je pred letom in pol strmoglavila na volitvah, bila ob komisarsko apanažo, vse je bilo povedano in kritizirano že pred poldrugim letom. Popolni nesmisel oživljanje moralnega zgražanja nad že davno padlo žrebico. Pač, vlada, ki pred letom ni hotela izpolniti zahteve informacijske pooblaščenke po objavi spornega magnetograma, in je zadevo raje gnala po sodiščih, je tokrat brez nadaljnjih pritožb obelodanilo afero Bratušek. Pretkano je vrgla kost medijem, ki so jo tako popadli, da so za hip pozabili na fatalne rabote aktualne vlade.
-
V Londonu se je vršila donatorska konferenca za pomoč od vojne opustošeni Siriji. Po številki prav uspešna, saj so donatorji zbrali 9 milijard evrov. Slovenski mediji so poročali o prispevkih posameznih držav in ovekovečili izjave voditeljev V. Britanije, Nemčije in Slovenije. Kot eno najpomembnejših vesti s konference so tako prinesli tudi »sirski pogled«, ki ga je izrekel premier Miro Cerar, ml. A kaj je bila že vsebina srečanja? Nagovori premierjev ali finančna pomoč? Finančna pomoč, ki jo je namenila nemška kanclerka Angela Merkel šteje 2,3 milijarde, donacija, ki jo je velikodušno ponudil prvi mož slovenske vlade, pa 200 tisočakov. Delež Slovenije v primerjavi z Nemčijo je 0,01 odstotka oziroma ena desettisočinka, ali če prevedemo v aktualno govorico – to je vsotica, ki jo je aktualni premier zaslužil v nekaj letih samo s pogodbami svojih s.p. poleg svoje profesorske plače.
-
Potem ko je premier Miro Cerar, ml. po šolsko ocenil svoje ministre in ugotovil, da vsi dobro opravljajo svoje delo, se velja vprašati, kakšen tip vladavine je uveljavil v poldrugem letu svojega mandata?
-
Iz stranke in poslanske skupine SMC je izstopil Franc Vlaj. Povedal je, da svojih osebnih političnih pogledov ne more več uresničevati v vladajoči stranki. Stranka je bila besna, njena parlamentarna glasnogovornica Simona Kuster Lipicer ga je ostro pozvala, da naj stranki vrne poslanski mandat, in pridodala, da gre le za njegove osebne kaprice.
-
Evropska begunska pot se je krepko priprla od Švedske do Slovenije. Severni del te poti hoče, da bi na Balkanu, ki ga je hladnokrvno prepustil samemu sebi, nastala vrsta filtrov za redčenje beguncev. Če smo optimisti, se bo pritok upočasnil, povsem ustavil pa nikakor. Če smo pesimisti, bodo filtri preobremenjeni, nastali bodo žepi in se združili v kotel, ki lahko eksplodira.
-
Minister Dušan Mramor je pri polni zavesti uvidel, da zaradi nezaupanja javnosti ne more več opravljati svoje funkcije in je ponudil svoj odstop predsedniku Miru Cerarju ml. STA je vročo vest objavila 18. januarja 2016 ob 15.05. Prvi mož vlade, ki ob usodnih zapletih, s katerimi je soočen, vselej pove, da bo problem proučil in potem odgovori čez nekaj dni ali več tednov, tokrat ni več podoben samemu sebi. STA je namreč istega dne že ob 17.21 najavila vest, da premier njegovega odstopa ni sprejel. Cerarjanski kognitivni proces se je tokrat zaključil v vsega dveh urah. Presodil je, da financminister dela tako dobro in uspešno, da je zanj in za dobrobit države nezamenljiv. In iz predsednika vlade se je spremenil v župnika pri spovedi, ko je poročal, da je minister napako obžaloval, se opravičil in da bo nezakonito pridobljeni denar vrnil v celoti. Skratka, minister Mramor je pred njim priznal greh, se pokesal in opravil pokoro.
-
Medtem ko premieru Miru Cerarju ml. po več mesecih še vedno ne uspe skleniti dogovora s stavkajočimi policisti, se je od problemov sedanjosti raje obrnil v prihodnost. Nedavno je sporočil, da se ukvarja z vizijo Slovenije do leta 2050. Še dobro, da ni napovedal vladnih ukrepov, ki bodo skrojili državo do leta 2300!
-
Na Brdu se je zbral cvetober slovenske diplomacije in mediji so z nekajdnevnega sestanka poročali, kot da se dogaja svetovno čudo. Posnetki, poročila in izjave so polnile osrednje vesti. In kaj so bile vsebine, zaradi katerih se je ustavil čas? Premier Miro Cerar, ml. je razkril, da vlada podpira Danila Türka v poskusu pohoda na vrh OZN. Kar je znano že mesece. Potem je kot vedeževalec obelodanil, da bo begunska kriza zaznamovala EU v novem letu. Kar je že dolgo razvidno vsakomur. Nevedni diplomatski zbor je ob koncu ekspozeja razsvetlil še z ugotovitvijo, da je džihadistična Islamska država grožnja univerzalnim vrednotam človeštva.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Pamflet
Kriminalisti so včeraj zadržali premiera Mira Cerarja ml., potem ko so skozi skrite prisluhe dobili dokaze, da od vsakega posla, ki ga podpiše vlada, pobere deset odstotkov provizije. Tako pri razvpiti žici, novem mega računalniku, pri obnovi regionalnih cest in pri skakalnem centru Planica. ???? Jasno, v državi bi zavladalo izredno stanje, protesti, politični nastopi, mediji bi brez usmiljenja tolkli po silni korupciji - saj smo v mafijski državi!
-
18. 12. 2015 | Mladina 51 | Pamflet
Mariborski župan Andrej Fištravec že poldrugo leto vabi premiera Mira Cerarja ml. na uradno srečanje v Maribor. Misija nemogoče. Vabil naj bi se nabralo že blizu deset, premiera pa od nikoder. Vse drugače je ravnal prvi mož vlade, ko je na dan slavnosti novih planiških stadionov povabil na srečanje gorenjske župane. Toda ti so vsi po vrsti bojkotirali napovedani dogodek. Vlada je namreč pred tem po dolgih pogajanjih sklenila, da občutno oklesti povprečnino občinam. Jasno, župani, ki bodo ostali brez zajetnega dela proračunov, so bili besni. Čemu bi se kot mucki zbrali okoli primusa, ki jih je pred tem povozil kot valjar, in se prazno smehljali v kamere. Seveda to ni vprašanje prestiža, temveč usodna poteza v smeri uničevanja manjših občin.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Pamflet
Policisti, mandarini in gozdovi
Pred tremi tedni je premier Miro Cerar., ml. v svojem najostrejšem govoru napadel stavko policistov z očitki, da je neprimerna, nedostojna in sramotna. Osupli policijski sindikalisti so kajpak zahtevali opravičilo predsednika vlade. In kako se je izmotal ministrski predsednik? – Odšel je na pot. Na konec sveta. Najprej na Kitajsko, se ustavil na klimatskem vrhu v Parizu, nato opravil še turnejo po ZDA. Če voditelji držav v času resnih stavk odpovedo svoja potovanja, je slovenski stavkovna pogajanja zamrznil za čas svojih obiskov. Še več, na poti po največji ameriški državi se je iz premiera spremenil v predsednika gospodarske zbornice. Obiskoval je računalniška podjetja IBM, Microsoft etc., iz ZDA pa se je vrnil, ne da bi ga sprejel predsednik Barack Obama, ne, srečal se ni z nobenim ministrom, sprejeli ga niso ne v kongresu ne v senatu. Diplomatski polom. Si predstavljate, da bi v Slovenijo priletel litovski premier, ki bi na uradnem obisku obredel venček termalnih letovišč, nato pa odletel brez sprejema v vladni in predsedniški palači???
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Pamflet
Po medijih se vztrajno širijo pozivi, da bi morali tožilci ukrepati proti sovražnemu govoru, in očitki, da tožilci zanemarjajo preganjanje verbalnega nasilja. Ljudski pozivi pravosodju k strogem kaznovanju so bili posebej dejavni leta 1945. Takrat so sodili vršilcu dolžnosti ljubljanskega župana Francu Jančigaju. V prvih mesecih novega režima so se še našle avtonomne persone, kot je bil predsednik akademije prof. Milan Vidmar, ki je na sodišču pričal v korist obtoženega in navedel, da je prav Jančigaj preprečil razstrelitev važnih objektov na begu domobrancev. Sodniki so mu prisluhnili in izrekli kazen 10 let zapora ter zaplembo premoženja. A že naslednji dan se je v časopisih oglasil partizanski komisar Dušan Pirjevec, ki je v šestdesetih napravil veliki preobrat in postal eden vodilnih intelektualcev in enfant terrible stare partije. Toda leta 1945 je kot partijski aparatčik spisal članek, v katerem je napadel Vidmarja z besedami: kdor hoče gledati zločine fašistov z nekega objektivnega stališča, je že sovražnik svobode in ljudstva. In rezultat? Dva tedna kasneje je vrhovno sodišče spremenilo kazen in Jančigaja obsodilo na smrt!
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Pamflet
Bilo je v prvih letih Titovega režima, ko je komunistična partija v Jugoslaviji prepovedala nošenje burk. Pol stoletja kasneje v Sloveniji SDS predlaga prepoved burk in nikaba v javnosti, stranka SD pa se odzove, da sta prepoved in omejevanje orodje tistih, ki kujejo priljubljenost na politiki strahu in izključevanja. Židanova stranka SD, ki je pravni in vsebinski dedič stare partije, je pozabila na svojo zgodovino, kaj šele da bi vladavini Tita, Kardelja in Kidriča očitala, da se je vzpostavila za strahu in izključevanju.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Pamflet
Premier Miro Cerar, ml. se je razjezil, kot še nikoli. Njegova jeza je bila tako očitna, da so o njej poročali celo v osrednjih poročilih. »To je neodgovorno, to je nedostojno, to je sramotno«, je kar kipelo iz njega. Katero zlodelo je torej pretilo državi in ga je ustavil?
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Pamflet
Bodeča žica, ki jo na meji postavlja slovenska vlada, je vse drugo kot bodeča žica.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Pamflet
Lahkotnost površinskih povezav
SDH je praktično največje državno podjetje, saj upravlja z več kot 11 milijardami. Od prvega nadzornika takega giganta se pričakuje, da je izjemni finančni oz. gospodarski ekspert, predvsem pa, da zna jasno in natančno pojasniti svoje poteze. A ko je torej Nadzorni svet prek noči odstavil predsednika SDH, je prvi nadzornik Damjan Belič potreboval skoraj teden, da se je pripravil na srečanje z novinarji. In kaj so prinesle tako dolge priprave? Pred novinarko nacionalke je napol jecljaje zatrjeval, da je bilo vse zakonito in brez vmešavanja politike. Povedal ni nič. Pač, da je dosedanja uprava dobro delala, a da jo je zamenjala nova, ki da je še boljša. In tako klavrna in nebogljena figura vodi največjo slovensko hiperkorporacijo!?????
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Pamflet
Kadrovske rabote v zavetju beguncev
Vlada Mira Cerarja, mlajšega vse bolj spominja na kljuse, ki poskoči samo takrat, ko mu prileti od nekod batina. V begunskem valu je bila tedne osrednja nevralgična točka vasica Rigonci, ki je v totalnosti spremenila svojo fizionomijo, saj je število prebežnikov deset krat preseglo število domačinov. Dimenzija - kot če bi Maribor naenkrat gostil za milijon beguncev! Skratka, vlada je tu pokazala popolno neobzirnost do malega kraja. V glavnem mestu se je pred mesecem odvila množična manifestacija v podporo beguncem, po mestnih ulicah najdete grafite – refugees welcome!, samo beguncev ne boste opazili. Človekoljubje je tod salonsko, všečni govor, ki se v realnosti ne udejanja. Še več, pred časom so se mediji čudili nad jezo v kraju Zavrč, kjer so množico napotili na nogometni stadion, naslednji dan pa smo gledali prizore besnega lokalnega župana, ki je zrl na zdelano zelenico. Mož je deloval kot negativec, malo da ne kot ksenofob, medtem ko je Ljubljana odprta do tujcev, le da razen turistov v mesto ne sprejme nobene begunskih skupin. Na delu je perverzna logika mestnih kozmopolitov, ki se radi zgražajo nad spontanim odzivom nejevolje podeželanov zaradi begunskega vala, hkrati pa njim ne pade na misel, da bi odprtost pokazali s konkretnimi zgledi gostoljubja v lastnem mestu.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Pamflet
Od kod izvira prihod barbarov?
Pred dnevi je vlada izdala soglasje z odstavitvijo direktorja Onkološkega inštituta (OI) Janeza Remškarja in končala agonijo na enem najbolj pomembnih medicinskih inštitutov. Malo nazaj je namreč že odstavljeni direktor zahteval odpoved kirurgu Eriku Breclju, potem pa ovadil še pravnico, ki tega zaradi protipravnosti ni hotela storiti. Groteska, ki pa ji je botrovala vladna ekipa Mira Cerarja, ml. Že na začetku septembra je namreč svet (OI) izglasoval odstavitev direktorja, medtem ko so ministri potrebovali 40 dni, da so to odločitev obravnavali in potrdili. Čemu tako dolg odlog? Noben član sveta (OI) ni nasprotoval odstavitvi, osmerica jo je potrdila, dva sta se vzdržala. Zadeva je bila kristalno jasna, toda vlada o tem ni hotela razpravljati. Šele po pritisku javnosti zaradi serije novih škandalov je storila to, kar bi lahko že mesec dni nazaj.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Pamflet
Sodobna poplava informacij pomeni bogastvo vsemogočih podatkov, toda njena cena v množici vesti je pozabljanje. To, kar je človek vedel predvčerajšnjim, Bog ne daj leto ali desetletje nazaj, je vmes že potisnil v pozabo. Trenutno nas mediji zasipavajo s pozivi ZDA in EU Rusiji, naj ustavi napade v Siriji. Prvi demon je spet ruski predsednik Putin. A kaj je že bila osrednja tema sirske tragedije izpred meseca? Zločini in obglavljanja, ki jih je vršila Islamska država. Zdaj je naenkrat izpuhtela kot vir zla, od nikoder več poročil o njenih grozodejstvih in uničevanjih. Retorika Nata je uperila prst proti Rusiji, kar mediji dnevno ovekovečajo.
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Pamflet
V Stockholmu so podelili Nobelove nagrado za kemijo, ki so jo prejeli Tomas Lindahl, Paul Modrich in Aziz Sancar. Trojica je na molekularni ravni zarisala, kako celice popravljajo poškodovano DNK in zaščitijo genske informacije. Za epohalne ugotovitve, kako bi bilo moč popraviti poškodovano molekulo DNK, so trije znanstveniki poleg slave prejeli še vsi skupaj 800 tisoč evrov nagrade.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Pamflet
Gledajo drobiž, ne vidijo pa bankrota
Osrednji mediji eden za drugim prinašajo kritike, kako so zaslužki vodilnih v DUTB nesramno veliki, zraven postrežejo s podatki o 25 tisočakih, ki jih mesečno pospravi njen direktor Torbjörn Mansson. Da gre za fatalno vprašanje, kaže intenzivnost, ki teče iz dneva v dan. In tako se je ostro odzval tudi premier Miro Cerar, ml., ki je napovedal, da bodo ostro ukrepali, če so akterji »Slabe banke« res zaobšli zakon. V tej kolektivni jezi je vsak pristavil svoj lonček, celo vodja razpadle in že pozabljene poslanske skupine ZaAB Alenka Bratušek je za nekaj sekund spet osvojila medije s preroškim stavkom - vlada ima škarje in platno.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Pamflet
Ta teden se je slovenska vlada izjemno izkazala. Policijska ministrica Vesna Gjörkös Žnidar se je pohvalila, da je Slovenija EU pokazala, da zna braniti schengensko mejo. A kot se za premiera spodobi, jo je prekosil Miro Cerar, ki je poročal domači javnosti, da je bil v nekaj dneh kar dvakrat pohvaljen, najprej: »Merklova me je pohvalila zaradi ukrepanja pri beguncih« in komaj dan kasneje še v drugo: »Veseli me, da je Juncker opazil, da se je Slovenija odlično soočila z begunsko krizo.«
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Pamflet
Sredi begunske agonije se javlja nov rod medijskih človekoljubov. Medtem ko madžarski premier Orban velja za brezsrčnega Atilo, je hrvaški premer Milanović zablestel pred kamerami, ko je povedal, da bodo v državi sprejeli vse begunce ne glede na vero in barvo kože. – Jih bodo sprejeli in jim dali možnost bivanja na Hrvaškem? Ne čisto tako, prvi mož vlade je namreč dodal, da jim bodo omogočili nadaljnjo pot proti severu in v Nemčijo. Z največjo naklonjenostjo jih bodo transportirali ven iz države.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Pamflet
Na vest o zastaranju zadeve »Patria« se je odzval pravosodni minister, ki je najprej dejal, da ni dobro, da je zastarala, dan kasneje pa je svoje videnje razširil z mislijo, da zaradi zastaranja nikomur ni treba odstopiti. Ko bi logiko razmišljanja ministra Gorana Klemenčiča vpeljali v podjetništvo, bi direktor na skupščini delničarjev poročal, da poslovanje resda ni dobro, da pa za to ni nihče odgovoren. Kdo bi se ob tem vprašal, čemu ima vlada potem sploh ministra za pravosodje, ko pa sodni postopki niso odvisni od dela sodnikov, ampak je vse v božjih rokah.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Pamflet
Obrazi ljudi iz Sirije, Afganistana, Eritreje, Iraka in od drugod so se iz begunskih taborišč v Aziji in Afriki tokrat množično pojavili v grških turističnih mekah, na beograjskem in budimpeštanskem kolodvorju. Govor solidarnosti in sočutja počasi prenika v politične govore in medijska poročila. Toda sočasno z njim se pojavlja novi rez. Francoski premier Manuel Valls je na »poletni univerzi« socialistov v ognjevitem govoru citiral odlomke iz Biblije in plediral za odprto srce, a obenem potegnil ločnico: eno so begunci, ki so pribežali iz vojnih območij, drugo so begunci, ki so samo ekonomski migranti - za te azila in vstopa v Evropo ni! Ni edini, nasprotno, to je načelo, ki velja po vsej EU.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Pamflet
39 stopinj C in več. Vladne službe v dobrobit ljudstvu napovedujejo oranžne alarme. Usodna fatalnost, kjer ni kaj storiti. Res? Idealna knjiga za najbolj pasje od pasjih dni je monografija profesorja Nikole Viskovića »Stablo & čovjek«. V njej navaja nebroj podatkov o pomenu dreves: v pariških četrtih okoli Bolonjskega gozda namerijo 20 odstotkov manj prašnih delcev, še bolj pomenljivo pa je, da tri velika drevesa, ki senčijo hišo, za polovico zmanjšajo potrebo njene umetne klimatizacije. Ameriški okoljevarstvenik Charles Little je še radikalnejši: stroški sistematične zasaditve dreves po mestih bi se poplačali s prihranjeno elektriko za klime.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Pamflet
V že rekordno vročem juliju prihaja še nov vročinski val. Tako mati Zemlja.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Pamflet
Grško vprašanje je osrednja medijska topika. Tudi na Slovenskem vsakdo izreka podporo ali pa jezo nad postopki vladajoče Sirize, celo prislovično zadržani slovenski premier je začel zoper atenski NE streljati filipike. A tako silna čustvena energija teče v prazno, zakaj odločitev bo na koncu sprejel vrh EU. Največja množična debata teče o zadevi, na katero ljudstvo tako ali tako nima nikakršnega vpliva.
