
Bernard Nežmah
-
Moralni teolog na Potemkinovih gredicah
»Slovenija je mlada država, je država, ki nima dolge birokratske tradicije. V svojem desetletnem obdobju je morala postoriti marsikaj. Veliko je že bilo postorjenega, kar nekaj pa bo potrebno še postoriti.«
-
Politična vest no. 1 postaja: ali je gospa Alenka Bratušek že dvignila pošto KPK? Pred očmi javnosti se dogaja nova komedija, ko odhajajoča premierka vsak dan posebej ne najde poti do lokalne pošte. Političarka, ki je postala premierka na račun poročila protikorupcijske komisije, se ji dobro leto potem izmika kot hudič križa. Še več, gospa AB je poniknila. Ne hodi na seje parlamenta, čeprav je poslanka, ne sodeluje v volilni kampanji na lokalnih volitvah, čeravno se kandidati njene stranke potegujejo za svetniške in županske mandate. Tudi spletna stran ZaAB se je odločila, da bo bojkotirala mestne in krajevne volitve, saj na svoji strani ne predstavlja in ne afirmira lastnih volilnih kandidatov. Stranka ZaAB skrbi samo še za komisarsko kariero svoje predsednice.
-
Ko so že pred meseci novinarji začeli spraševati premierko Alenko Bratušek, ali res namerava kandidirati za mesto evropske komisarke, jih je zavrnila, češ, da njene želje niso pomembne.
-
Ko se je pred volitvami pojavil kandidat Miro Cerar, je pritegnil s svojo napovedjo, da bo vodil odločno politiko in napravil konec korupciji in nepravnostim. In kaj je bila njegova prva poteza, ko je postal mandatar? Takoj je poklical predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda-Junckerja in potem medijem razkril, da mu je povedal, da izmed slovenskih komisarskih kandidatov podpira le Karla Erjavca in Tanjo Fajon in da kandidatka Alenka Bratušek nima podpore nastajajoče vladne koaliciji.
-
Na poti v duhovno zdravje naroda
Novi mandatar Miro Cerar je napovedal, da bo vrnil zaupanje v pravno državo in njene institucije ter da bo poskrbel za zdravje naroda na duhovni in psihofizični ravni. Poleg premierske funkcije bo de facto še minister za zdravje in slovenski nadškof.
-
Kaj je bila osrednja medijska tema zadnjega tedna? Morda vest, da beleži v prvi četrtini leta Slovenija najvišji porast zadolženosti državnega proračuna? Morebiti podatek, da je zunanji primanjkljaj v prvem poletju vrtoglavih 700 milijonov? Nak, osrednja tarča je bil Janez Janša.
-
Drobna ovira pred obljubljeno deželo
Rezultati volitev, kakršnikoli že so, so za državo dragoceni. Pokaže se volja ljudstva, ki politikom za hip zapre usta. Premierka Alenka Bratušek je vseskozi navijala lajno, da je rešiteljica Slovenije, v vsakih soočenjih je vsakič znova izrekala, da ga razen nje ni bilo junaka, ki bi prevzel vlado, zdaj pa jo je 96 odstotkov volivcev zavrnilo kot prazno čenčanje. Volilni izidi so skratka moment, ko vrednosti politikov in političnih strank ne izrekajo politiki in mediji, ampak glas ljudstva. »Delov« barometer, ki kot enega najbolj priljubljenih voditeljev že leto predstavlja Dejana Židana, je doživel totalni fiasko, saj je SD pod Židanovim vodstvom dosegla najnižjo podporo v svoji zgodovini.
-
Avtoriteta razuma nad avtoriteto moči
V zadnjih dneh pred volitvami se zastavlja vprašanje: kaj pomenijo predvolilne ankete in kako natančne so glede na volilne izide? Že tedne poročajo o premočni zmagi Cerarjeve stranke SMC, le zadnji teden se mu začele meriti padec podpore. Je bil sploh kdaj trenutek, ko SMC ni bila na čelu? Ob vzporednih volitvah za evropski parlament 25. maja 2014 je agencija Mediana zastavila tudi vprašanje, katero stranko bi volili na državnih volitvah, rezultat pa je bil 25 odstotkov za SDS in več kot 11 odstotkov za Cerarjevo stranko, ki takrat sploh še ni bila ustanovljena kot stranka.
-
Tik pred volitvami sta izšli dve knjigi: »Živalska farma« Georga Orwella in »Novi razred« Milovana Đilasa. Predstavljata zgolj branje ali tudi ključ za razumevanje sedanjosti?
-
Zaprtje Janeza Janša v kaznilnici na Dobu spominja na proces JBTZ. Pred četrt stoletja je kandidiral za mesto predsednika ZSMS, a so ga sredi postopka aretirali, zdaj kandidira za mesto poslanca in posledično mandatarja, pa je kot zapornik izločen iz predvolilne kampanje.
-
Slab mesec pred volitvami sta na lestvicah popularnosti daleč pred ostalimi stranka Mira Cerarja in SDS. Kar govori o popolnem debaklu aktualne vlade. Še najbolje kaže SD pod vodstvom Dejana Židana, tradicionalno soliden je Desus, medtem ko je DL pod dnom, PS in zavezništvo AB pa komaj nekaj nad njim. Vsem skupaj ankete namerijo pod 30 odstotkov priljubljenosti.
-
Hkrati z odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je potrdilo razpis julijskih volitev, se je naenkrat razblinila množica novo nastalih strank. Medtem ko je Igor Šoltes z listo »Verjamem« še mesec nazaj na evrovolitvah požel več kot 10 odstotkov podpore, njegove zdaj formalno ustanovljene stranke zadnja anketa »Dela« sploh ni več zaznala. A še večji polom je doživelo Zavezništvo Alenke Bratušek. Doslej ji ni v svoj blok uspelo privabiti nobene stranke, celo proklamirano uporniška »Solidarnost« se je raje priključila Židanovim socialnim demokratom.
-
Referendum o arhivih se zdi na prvi pogled bizaren, toda zadeva zelo vitalni moment družbenega bivanja. Arhivski dokumenti namreč predstavljajo vednost o preteklosti, a to ne katerikoli, temveč tisto, ki je bila doslej zakrita. Kar je za Slovenijo še posebej pomembno. Stari režim, ki so ga vodili Tito, Kardelj, Kidrič in tovariši, je sistematično prikazoval stanje v državi kot idealno. Tako nismo iz javnih občil nikoli izvedeli, da so agenti UDBE ubili gospoda Crnogorca, ali koga iz množice hrvaških emigrantov.
-
Rekonstrukcije strank kot vložek v volilno kampanjo
Nad rezultati evropskih volitev so najbolj šokirane posamezne stranke in njihovi voditelji. En za drugim so tako odstopili s predsedniških položajev Gregor Virant, Pavle Gantar in Igor Lukšič. A pri tem nismo doživeli bolj radikalne poteze, kot je razpustitev strank Zares in Državljanske liste, ki sta dosegli tako nizko število podpornikov, da ju še odstotki komajda zaznavajo. Optimizem njihovih članov je očitno tako brezmejen, da jih takšna nepomembnost, kot je podpora volivcev, sploh več ne zmede. Odstopljeni Virant se je namreč poslovil z besedami, da je ustvaril stranko z daleč najboljšim programom.
-
Volitve evropskih poslancev so v prvi vrsti generalka pred parlamentarnimi volitvami oziroma najboljša aktualna javnomnenjska anketa priljubljenosti političnih strank. Toda še nikoli nismo prebirali toliko mnenj, ki pravijo, da se je nesmiselno udeležiti nedeljskega glasovanja. Seveda ima državljan pravico do volilne abstinence, vendar pa naj si prej zastavi enostavno vprašanje: če vsakodnevno bentim in politiziram, zakaj bi potem na dan, ko dobim priložnost, da nisem le opazovalec, ampak tudi ustvarjalec politike, svojih političnih ocen ne udejanil z obkrožanjem volilnega lističa?
-
Kadarkoli že bodo parlamentarne volitve, bo njihov izid prinesel velika presenečenja glede na sedanjo medijsko podobo strank. Ankete, ki jih objavljajo, so kdaj podobne znanstveni fantastiki. V zadnjem »Delovem« barometru osebnosti sta tik pod vrhom na petem in šestem mestu Alenka Bratušek in Senko Pličanič.
-
Na prvi maj kot praznik delavcev so na množičnih shodih spregovorili trije predsedniki: Borut Pahor, Alenka Bratušek in Zoran Janković. Vsak na svojem dogodku, toda po vsebini so si bili na las podobni: besedovali so o vladni krizi, premierka je v bibličnem jeziku namignila na razdvojevanje v Pozitivni Sloveniji, ko se morajo kdaj dobri ločiti o od zlih, nihče pa svojega govora ni posvetil vprašanju kratenja pravice delavcev. A v resnici so bili govorniki napačni, na tak dan bi za govorniškimi odri pričakovali sindikalne voditelje.
-
Potem ko je napoved kongresa »Pozitivne Slovenije« dan za dnem polnila osrednje medije, se je v finalnem delu pred strankarskimi volitvami predsednika dogodil preobrat. Zoran Janković je postal negativec št. 1, vesoljni medijski svet pa navija za njegovo protikandidatko Alenko Bratušek. Zadeva je postala nadrealistična, o strankinemu voždu strastno pišejo novinarji, oglašajo se politiki in politične korifeje, ki sploh niso člani PS. Slikajo katastrofo, če zmaga ZJ, pomislite, celo padec vlade in usodno politično nestabilnost! Dejstva se lahko samo čudijo: zakaj bi bilo fatalno, ko bi padla vlada, ki ima komaj 20-odstotno podporo?
-
Vest, da bo imela pozitivna Slovenija kongres v aprilu, na katerem se bosta spopadla Alenka Bratušek in Zoran Janković, je ustavila čas. Naj bo petek, ponedeljek, sreda, vmes torek, še prej četrtek ali nedelja. Vsak dan natanko ista vsebina, le vsakič preoblečena v drugačno medijsko poročilo. Dva tekmeca v duelu, zaradi katerih zna pasti vlada, o svojem nasprotniku ne povesta nič. Ljubljanski župan ne dahne žal besede čez premierko in ta v ničemer ne očrni ustanovitelja PS.
-
V zadnjega pol leta je tekel čas brez alternative. Vlada je kot edino racionalno pot zmanjšanja proračunske luknje postavila zakon o obdavčitvi nepremičnin. Nobenim ugovorom ne opozicije ne stanovskih zvez ni prisluhnila. Toda v slabih dveh tednih po vetu Ustavnega sodišča je ekipa Alenke Bratušek našla novo rešitev: prerazporeditev sredstev na ministrstvih in učinkovitejše pobiranje davkov. Štiri mesece so državljani preračunavali, jemali dopust, da bi hodili na geodetske uprave, kjer je vladalo izredno stanje, tako da je njihov aparat praktično opustil svoje delo in vso energijo usmeril v razreševanje pritožb. Enormna količina izgubljenih ur in dela je šla zaradi zgrešene vladne ideje dobesedno v nič.
-
Vlada je z izdajo novih obveznic prišla do skoraj 30 milijard dolga. Vest, ki bi morala sprožiti serijo premislekov in refleksij o prihodnosti Slovenije. Kaj to pomeni za prihodnost? Legendarni francoski agronom Rene Dumont je proučeval zadolženost afriških držav, ki jih je posledično vrgla v revščino. Njegovo izhodišče je bilo vprašanje: za kaj so se zadolževale? Uvoz avtomobilov, hrane, industrijskih predmetov, frenetična gradnja mestnih metropol, rezultat pa propad podeželja.
-
Ljudski upori v Egiptu in Ukrajini, a tudi v Ljubljani in Mariboru, ki so ad hoc zamenjali dotedanje vlade, so bili medijsko slikani kot dejanja pravičnikov proti korumpiranim oblastem. Pustimo tokrat vpogled v zgodovino in poglejmo aktualno stanje stvari.
-
Če je pred tednom »Pozareport« razkril, da je novi predsednik KPK član PS, je tokrat »Dnevnik« s serijo člankov o letalskih kartah ministra Gregorja Viranta demonstriral, zakaj so mediji narodno bogastvo. Seveda mnogokrat tudi manipulirajo, toda njihova bit je, da pred javnostjo prinašajo tudi zakrita dejstva. Policijskega ministra so preprosto dobili na laži. Medtem ko je sam zatrjeval, da z ugodnimi cenami voznih kart sam ni imel nič, pravijo facta bruta nasprotno - on osebno je s svojimi e-pisemci dosegel, da je letel bistveno ceneje kot običajni sleherniki v državi.
-
V Hrastniku se je dogodila največja rudarska stavka, v kateri je več kot sto rudarjev preživljalo dneve in noči v rudniku. V Sloveniji so v javnem sektorju številnim zaposlenim izplačevali prevelike plače. Ko je vladna administracija poskušala dobiti preplačane vsote nazaj, se je nanjo vsula množica očitkov, češ, da ljudje niso krivi, če so jim ustanove nakazovale previsoke plače. Bilo bi torej nepravično, če bi jih morali zdaj vračati. In postopek izterjevanja preplačanih vsot se je ustavil.
-
Zakrivanje in preganjanje prinašalcev vesti
Medijski prikazi političnih obratov v Ukrajini po zahodnoevropskih medijih slikajo spopad dobrega in zla. Vse je jasno: negativca sta odstavljeni predsednik Viktor Janukovič in njegov zaveznik Vladimir Putin, pozitivci pa opozicijski voditelji Julija Timošenko, Vitali Kličko in novi premier Arsenij Jacenjuk. Televizije so prikazale Janukovičevo rezidenco in gledalcem je vse jasno. Svobodeželjna Ukrajina se je znebila najbolj skorumpiranega diktatorja, ki ji je zapiral vrata v Evropsko unijo, svobodi pa preti ruski predsednik. Ljudem, ki o veliki državi okoli Kijeva še včeraj niso vedeli nič, danes razumejo vse dogajanje. Fenomen sodobnika, ki se s pomočjo kratkih medijskih vesti počuti kot suvereni vseved.
-
Slovensko vlado je prevzela v roke katoliška cerkev. Najbolj nesmiselna trditev, ki ji oporekajo vsa dejstva: ljubljanska in mariborska nadškofija sta brez metropolitov, medtem ko je Franc Rode samo še naslovni kardinal, daleč od prvega kroga vatikanske oblasti. Kje torej vladajo kleriki?
-
Deževanje medalj na olimpijadi v Sočiju je poleg evforije prineslo tudi poziv hokejskega selektorja Matjaža Kopitarja, da bi morali v državi zgraditi še pet novih drsalnih dvoran. Brez množičnosti pač ni svetle prihodnosti hokeja.
-
Rekordna kopica slovenskih medalj na olimpijadi v Sočiju je razveselila množice, ob tem pa velja napraviti primerjavo s politiki. Športniki so dokazali, da so med najboljšimi na svetu, kakšno težo pa imajo premierka in njeni ministri? Nazoren zgled se je pred dnevi dogodil v Münchnu na svetovni konferenci o varnosti, na kateri je sodelovalo več deset predsednikov in premierov, med njimi tudi predsednica vlade Alenka Bratušek in obrambni minister Roman Jakič. Sodelujoči so razpravljali na številnih panelih, toda slovenska predstavnika nista sodelovala niti v eni ekipi panelistov. Tam so bila seveda velika imena svetovne politike, od legendarnega Helmuta Schmidta do Henryja Kissingerja, tako da je za slovenski par zmanjkalo odra. Kaj sta potem tam počela?
-
Češko-francoski pisatelj Milan Kundera je v romanu »Počasnost« (1995) z zajedljivo ironijo opisal literarni lik poslanca Duberquesa in intelektualca Bercka. Oba ste sedela v pariški restavracija s skupino obolelih za aidsom. Ko so se pojavile teve kamere je Duberques stopil k najbližjemu bolniku in ga poljubil na usta, še vsa polna čokoladne kreme. Bercka je zadelo, saj mu je bilo jasno, da je tekmečev poljub postal nesmrten.
-
Ko je odstopila KPK z Goranom Klemenčičem na čelu, se je v hipu odzvala premierka Alenka Bratušek rekoč, kako jo popolnoma podpira in da počne vse, da bi zagotovila čim boljše pogoje za preganjanje korupcije.