
Bernard Nežmah
-
Dosedanje ankete javnega mnenja napovedujejo, da je v predsedniški tekmi veliki favorit Danilo Türk, ki ima krepko prednost pred tekmeci. Ne po naključju, prav v obdobju volilne tekme je npr. odkril izjemnost staroste novinarstva Jurija Gustinčiča in mu je podelil državno priznanje, s čimer je del njegove slave avtomatično prenesel nase. Podobno kot pred dnevi, ko se je udeležil premiernega prikazovanja filma »Šanghaj«, ki ga je posnel popularni režiser Marko Naberšnik, ki je zaslovel s »Petelinjim zajtrkom«. Ta Türkova strategija, ko se postavi ob pozitivne ikone, je seveda odlična, vprašanje pa je, če ga bo znova pripeljala v predsedniško palačo. Sedaj prihaja namreč obdobje televizijskih soočenj: POP TV je napovedala tri in tudi nacionalka ji bo bržkone v veliki meri sledila.
-
Nacionalna televizija bo predvajala dokumentarno serijo hrvaškega režiserja Lordana Zafranovića o Titu. Projekt, v katerem pripovedujejo priče časa, osrednji lik pa je njegova žena Hertha Haas. Projekt je resda protitoističen, saj v ničemer ne problematizira vladarjevih potez, vendar pa so avtentične izpovedi same po sebi pomenljive. Še pred drugo vojno, ko so bili komunisti v ilegali, je imel Tito kot partijski sekretar nadzor nad partijsko članarino, iz katere je svoji ženi kupoval dragocene prstane in darila, sebi pa je kupil lepo limuzino, ki da jo je potreboval pri organizaciji partijskega kongresa. Skratka, še preden je postal državni voditelj, je denar, ki so ga zbirali revni proletarci, uporabljal za svoj družinski luksuz.
-
Simbolični in realni spopadi z volkovi
Mediji so se številčno odzvali s kanonado zaradi napovedi, da bo vlada dvignila davek na prodajo časopisov z 8,5 na 20 odstotkov. Deževali so naslovi „Janša v vojni z mediji“, „Vlada si hoče podrediti medije“, celo dobrohotni medijski strokovnjaki so ocenjevali, da bo vlada morala najti simbiozo z mediji. Naenkrat je bila ustvarjena interpretacija o Janševi vladi, ki da se zlohotno spopada s svobodo govora. V jeziku kolumnistov je spregovoril celo državni predsednik Danilo Türk, ki se je uvrstil med prve kritike vlade z besedami, da gre za kršitev človekove pravice do obveščenosti.
-
Zdravnik in pisatelj Alojz Ihan se je v kolumni v »Financah« čudil nad sodobno slovensko zgodovino, ki je pred časom za enega najbolj lukrativnih služb napravila notarsko. Dejansko, izbrani ceh, ki je služili sanjske vsote, da je overovil podpis ali pogodbo, a nikoli v isti zgodovini ni nihče izmed njih kazensko ali odškodninsko odgovarjal za polome, ki so sledili iz njihovih postopkov.
-
Glasovi ljudstva kot grešni kozel
Predlog predsednika državnega zbora Gregorja Viranta o drastičnem skrčenju pravic do referenduma dobiva ustavno večino poslancev. Projekt je sistematičen, saj odpravlja možnost, da bi lahko 30 poslancev ali Državni svet vložili referendumsko zahtevo, in ohranja samo civilno pobudo. Toda tej ne bo več zadoščalo 2.500 podpisov, zbrati jih bo treba štiri krat več, vendar ne več samo na papirju, temveč overovljenih na upravnih enotah. Po novem bo referendum onemogočen tudi pri temah fiskalnih zakonov etc. Na samem referendumu pa naj bi bil nujni predpogoj še 35 odstotni kvorum vseh volilnih upravičencev.
-
Potem ko je »Delo« senzacionalistično objavilo pripoved gospoda Petra Stelzerja, da je kardinal Franc Rode njegov oče, se postavlja vprašanje, ali je osrednji med serjoznimi časniki ravnal kot rumeni, bulvarski tisk. Če sprejmemo argument urednikov, da so se lotili zadeve preudarno in premišljeno, velja pogledati kontekst poročanja.
-
V hipu je postal kardinal Franc Rode osrednja tema medijev in pogovorov. Kardinalov nezakonski sin je vsebina, ki je preglasila vse preostale rabote in malverzacije.
-
Predsedniška tekma napoveduje nove oblike dosedanjih kampanij. Kandidat Danilo Türk poskuša spremeniti svoj imidž razsipnega vladarja. Če je poprej deloval v smeri monarha, ko je pred leti zahteval celo posebno predsedniško rezidenco, sedaj pripoveduje o skrbi za vodo, pledira za prehransko samooskrbo, pred dnevi pa je izrekel zgodovinski stavek: Postojnska jama je nacionalni simbol Slovenije!
-
Aktualni politični spopadi so dosegli doslej najvišji stadij. Vlada procesuira serijo zakonov, za katere pravi, da so zdravilo za finančni primanjkljaj. V parlamentu je ustanovitev holdinga, ki naj bi zamenjal razvpito AUKN. In kaj stori opozicija? Jih secira, predlaga spremembe, opozarja na posamezne sporne člene? Ne, glasnogovornik »Pozitivne Slovenije« Roman Jakič razloži, da gre za enajstmilijardni plen v enem popoldnevu. Predsednik SD Igor Lukšič pove isto z živalskimi metaforami: vlada se pripravlja na zadnji plenilski pohod, najprej levi, potem hijene, na koncu mali glodalci, ki bodo pojedli 10 milijard.
-
Ob polemikah o simbolih se je pojavil pogled, da je to odmik od realnih gospodarskih problemov, ki pretijo, da se Slovenija znajde v podobnem položaju kot Grčija in Španija. Pa vendar: kaj če je eden ključev prosperitete prav sprememba temeljnega ideološkega spopada med partizanstvom in domobranstvom?
-
Preimenovanje vojašnic je sprožilo vrsto besednih in parlamentarnih polemik. Mediji postavljajo konfrontacije na prve strani, hkrati pa izrekajo tudi razumsko kritiko, češ, da so to ideološke in za državo škodljive delitve. Zares racionalno, številna druga vprašanja so pomembnejša. Eno je seveda gradnja TEŠ 6, projekt, ki bo finančno in okoljsko usoden še za prihodnje rodove. A njegovi nasprotniki s svojimi argumenti ne dosežejo naslovnic in udarnih teve minut.
-
Na državno proslavo ni bilo povabljeno nekaj deset praporščakov z rdečo zvezdo. Odzivi večine političnih strank, številni medijski prispevki in pisma bralcev so se vrstili iz dneva v teden. Vladajoči stranki SDS so očitali voljo do moči, prilastitev državne proslave, predsednik Danilo Türk jo je indirektno obtožil, da poskuša prikrito monopolizirati oblast, eden za drugim pa so nejevoljni zahtevali opravičilo.
-
Proslava državnosti je zanetila vrsto polemik in sprožila številna negodovanja. Povabljeni so praporščaki osamosvojitvene vojne, ne pa partizanski in ne tigrovski. S stališča, da državo sestavljajo državljani in vojaški veterani najrazličnejših ideoloških skupin, je izključevanje nekaterih iz slavnostnih vrst pač nedržavniško dejanje. Toda po drugi strani najbolj združevalni momenti že dolgo niso državne slovesnosti, ampak športni zvezdniki. Ko iz LA prileti Anže Kopitar, ga pričakajo množice, v njegovi Hrušici sledi ljudsko rajanje.
-
Kralji hokeja, svetovalcev in mode
V Los Angelesu so hokejisti »LA Kings« premagali »NJ Devils« in osvojili »Stanleyev« pokal. Z domačimi navijači slavijo kajpak tudi slovenski navdušenci, saj je bil Anže Kopitar eden osrednjih mož odločitve. Ta hip torej spada med najboljše igralce hokeja na svetu od Vladivostoka pa do Vancouvra. Koliko pa je vredno njegovo igranje?
-
Prašni drobci vsakodnevne zgodovine
Prvič v parlamentarni zgodovini je predsednik stranke na volilnem kongresu izgubil svoj položaj. Večina delegatov SD je namreč izbrala Igorja Lukšiča proti Borutu Pahorju. Precej demokratično, toda še vedno po principih samoupravljanja. Stranka namreč ni sledila zgledu francoskih socialistov, kjer so o vodji odločali zainteresirani volivci neposredno, brez delegatov, ki bi glasovali v njihovem imenu. Je bilo to nerešljivo? Nikakor, na kongresu kaže, da je potekala trgovina, ki je ponujala benificije za podporni glas. Toda, tudi v delegatskem sistemu bi vsaka volilna enota lahko organizirala volitve članstva, tako da bi delegati na kongres prinesli samo že izvoljeno ime v svojem rajonu.
-
Kastracija očeta slovenske države
Parlamentarne stranke, ki praktično nikoli niso enoglasne, so se tokrat zedinile. Seveda ni pledirati za apriorno strankarsko enotnost, saj politično pluralna družba zahteva prav prakso, da se z najvišjega odra politike sliši čim več različnih glasov in s tem kajpak tudi pomislekov proti predlaganim vladnim zakonom. Vsekakor pa je malo primerov v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije, ko so predstavniki parlamentarnih strank drug za drugim ponavljali isto stališče. Kaj je torej vsebina, ob kateri sta segli v roke celo najbolj antagonistični stranki, kot sta Janševa SDS in Jankovićeva PS? – Praktična ukinitev referenduma!
-
Prvič se je zgodilo, da so vprašljiva ravnanja Zorana Jankovića osrednja tema več kot en dan in da so osrednji dnevni mediji začeli avtonomno poročati in raziskovati same vsebine spornih početij.
-
Teve kamere so nam postregle z odlomki policijske akcije, ki je polovila serijo preprodajalcev orožja in drog. Dogodek deluje kot spektakel, vendar pa bi še bolj sodil v politiko in sicer kot tema za vladni premislek. Eden izmed indicev za policijska posredovanja so bili namreč posamezniki, ki imajo status brezposelnih, živijo in bivajo pa kot razred »nouveaux riches«. Enostavno, tako bogastvo je plod kriminalnih početij.
-
Janševa vlada je letos odpravila državno proslavo na »Dan OF«. Prvič v zgodovini so partizanski veterani protestirali proti zmanjševanju državnega pomena tega praznika. Leta 1951 je ljudska skupščina SR Slovenije sprejela zakon, po katerem so začeli praznovati 22. julij kot »Dan vstaje slovenskega naroda«. Leta 1952 tako »Dan OF« ni bil več državni praznik in dela prost dan, toda nihče ni protestiral, celo Josip Vidmar in drugi udeleženci zgodovinskega sestanka ne.
-
Po dvajsetletnici slovenske državnosti si marsikdo zastavlja vprašanje: ali smo sanjali o takšni državi? Bridki trenutek, toda v sebi še vedno spodbuden. Ob dvajsetletnici Titove Jugoslavije si ljudje niso postavljali takšnih vprašanj. Seveda bi lahko oporekali, češ da so bila takrat zlata leta socialne države. Toda, ali to sploh drži? V šestdesetih, torej v najbolj liberalni epohi starega režima, je iz države emigriralo več kot milijon ljudi, ki so si našli delo zunaj domovine. Zmagovalci nad nemškimi okupatorji so množično drli v poraženo Nemčijo kot gastarbajterji, kjer so z delom zaslužili deset krat več kot doma. Čisti paradoks: iz dežele, kjer je na oblasti delavski razred, delavci množično bežijo v državo kapitalistov, kjer izkoriščajo zaposlene.
-
Vlada je pred časom pripravila zakon, po katerem bi javnim uslužbencem znižali plače za manj kot petnajst odstotkov, nato pa se številka skozi pogajanja s sindikati približuje sedmim odstotkom. Dogodi se stavka, briljirajo stavkovni voditelji z ognjevitimi govori. Eden duhovito parafrazira premiera s sestopom z Lune, drugi vpije, da bodo bogatejši se bogatejši, tretji udriha po tajkunih in politikih. Nastopi so spektakularni, akterji nastopajo v maniri odličnih igralcev.
-
Spopad sindikatov z vlado se je zaostril do odločitve za splošno stavko, ki naj bi zajela skoraj 100 tisoč uslužbencev. Vzemimo hipotetični dan stavke, ko bodo stavkali v vrtcih, zdravstvenih domovih in na sodiščih. Postavimo se v kožo koga izmed več kot deset tisoč gradbenih delavcev, ki so pred letošnjim letom izgubili službo. Prvi bo šel na pregled v zdravstveni dom, kjer ga bodo odslovili, njegov kolega bo na sodišču iskal pravico do delodajalca, ki mu ni plačeval prispevkov, a bo pravica ta dan počivala, tretji bo peljal otroka v vrtec, ki mu ga bodo na vratih vrnili, ker stavkajo.
-
Pogajanja med vlado in sindikati o znižanju plač in drugih dohodkov v javnem sektorju so seveda prva tema. Tukaj bi privarčevali nekaj milijonov, tam nekaj deset, spet tam še nekaj več. Sindikalisti vmes protestirajo zoper rezanje le pri zaposlenih, ko pa bi lahko obdavčili cerkveno premoženje, umaknili vojaštvo iz Afganistana, zmanjšali vojaški proračun, obdavčili luksuz etc. Medtem ko vladna stran načrtuje zmanjšanje izdatkov za 800 milijonov, bi opozicija napravila rez le za 400 milijonov. Na mizi so vse teme razen ene – ustavitev investicij v TEŠ 6. Bijejo se srdite bitke, ali naj denimo policistom znižajo plače za dobrih sto evrov, za osemdeset, za sploh nič. Skratka, o relativno malih zneskih tečejo diskusije in polemike, o največjem izdatku, ki šteje več kot milijardo, pa molk. O tem se ne govori, to se ne postavlja pod vprašaj, Bog ne daj, da bi zadevo znova odprli. Pri TEŠ 6 ni varčevanja.
-
Vseslovenska akcija čiščenja narave je bila impozantna. Več kot 230.000 prostovoljcev, ki sta se jim pridružila tudi državni predsednik in premier, si je vzelo dan in vneto odstranjevalo artefakte, ki so jih ignoranti odvrgli v gozdičke, na travnike in bregove voda. Osupljiva je visoka kolektivna zavest spoštovanja narave in redka angažiranost, ko množice napravijo korak od negodovanja h konkretni akciji. Ljudstvo in oblast dobesedno z roko v roki na skupni strani s prirodo.
-
Kaj med mnogimi podobnostmi združuje Ljubljano in Slovenijo? Tako glavno mesto kot država sta rekordno zadolženi. Še nikoli v novejši zgodovini ni bila prestolnica tako visoko zadolžena, kot je danes. In povsem enako velja za državno blagajno. Kako torej oblasti ravnajo v identičnih razmerah?
-
V Sloveniji se je pojavil negativec leta, če ne kar desetletja. Poslanec Ivan Simčič (Desus) se je, kot kažejo dejstva, postavljal s srednješolskim spričevalom, ki je bilo ponarejeno. Mediji, še zlasti televizije, brskajo in iščejo ter sestavljajo sliko te nečednosti. Mož je sicer kasneje po pravilih dokončal fakulteto in izdelal spodobni diplomi. Stari delikt je resda vmes že zastaral, toda javno mnenje in mediji so striktni, zahtevajo njegovo poslansko glavo. Kazen, da so ga pred leti vrgli iz vojske, je premajhna. Naložiti mu je dodatno kazen, tak človek pač ni vreden časti državnega poslanca!
-
Danes resnica, jutri razkriti falsifikat
V največji državi na svetu so za predsednika izvolili Vladimirja Putina. Že dan po volitvah ga tekmeci obtožijo za ponarejanje glasov, deset tisoč protestnikov pa se zbere v glavnem mestu na demonstracijah. Vsekakor podobe, ki ne govorijo o demokratičnih volitvah.
-
Ker se je državljan izogibal plačilu 124 evrov dolga, so mu na dražbi za smešno majhen znesek prodali hišo. Ob tem drakonskem primeru sodniki pravijo, da je bilo vse po zakonu, da naj reč velja za zgled, kako se ne splača izmikati plačilom dolga.
-
Ena magičnih besed, ki obeta napredek, je kompjuterizacija. Vest, da naj bi poslanci dobili nove prenosne računalnike, je kajpak razburila medije in javnost. Državni zbor je nakupil 156 računalnikov za 172 tisoč evrov. Ti aparati sicer omogočajo tudi marsikaj koristnega, količine informacij in primerjave z drugimi državi so poslancem vsekakor v prid. Toda kakšen signal pošilja parlament ljudstvu?
-
Vodstvo projekta TEŠ 6 s Simonom Totom na čelu postavlja alternativo: ali dokončamo začeti projekt in povečamo gospodarski in družbeni razvoj, ali pa vsak dan izgubimo sto tisoč evrov na pogodbenih kaznih? Seveda ga ni, ki bi se v taki dilemi odločil za drugo možnost. Pač, eden je neuničljivi Vili Kovačič, ki dokazuje nasprotno, ko naniza 21 razlogov proti in navaja, zakaj bi bil projekt TEŠ 4 in TEŠ 5 nekajkrat cenejši, okoljsko bistveno prijaznejši in bi omogočil 10 krat več delovnih mest kot TEŠ 6.