Bernard Nežmah
-
22. 7. 2011 | Mladina 29 | Pamflet
Filozofi bodisi predavajo, pišejo in predstavljajo svoje knjige ali sodelujejo na simpozijih. Karkoli od tega počnejo, ne končajo na naslovnicah časopisov. Slavoj Žižek je napisal desetine knjig, knjigarne po svetu imajo celo police označene s pojmom »Žižek«, mož je eno najbolj kultnih imen sodobne filozofije. Toda naslovni članek v časnikih »Delo« in »Dnevnik« je postal šele v trenutku, ko je v »Kinu Dvor« za prijatelja Gregorja Golobiča dejal, da je tup.
-
15. 7. 2011 | Mladina 28 | Pamflet
V Kopru je na volitvah vnovič gladko zmagal župan Boris Popović. Mož je očitno izjemno priljubljen, saj je zbral kar 70 odstotkov glasov, medtem ko je njegov največji konkurent zbral vsega 20 odstotkov. Zmagal je že tretjič po vrsti z orjaško prednostjo, ki sploh več ne spominja na volilno tekmo. A on niti ni osamljeni primer, enako zmaguje Bojan Šrot v Celju, Zoran Janković v Ljubljani in Franc Kangler v Mariboru. Največja slovenska mesta delujejo po istem kopitu, kjer protikandidati sploh nimajo možnosti za enakopraven spopad.
-
8. 7. 2011 | Mladina 27 | Pamflet
Predsednik vlade Borut Pahor napoveduje zmanjšanje proračunskih izdatkov, sredstva za kulturo namerava drastično zdesetkati. Tudi njegov tekmec Janez Janša v programu vlade v senci deli skrb zaradi naraščajočega dolga, ki raste po 100 evrov na mesec na državljana. Država, ki se tako silovito zadolžuje, bo pač končala tako kot Grčija.
-
7. 7. 2011 | Mladina 27 | Kolumna
Predsednik vlade Borut Pahor napoveduje zmanjšanje proračunskih izdatkov, sredstva za kulturo namerava drastično zdesetkati. Tudi njegov tekmec Janez Janša v programu vlade v senci deli skrb zaradi naraščajočega dolga, ki raste po 100 evrov na mesec na državljana. Država, ki se tako silovito zadolžuje, bo pač končala tako kot Grčija. Toda ministrica Katarina Kresal v trenutku, ko naj bi vsi zategovali pasove,...
-
5. 7. 2011 | Mladina 26 |
Mesec nazaj je imela vlada mizerno podporo, nato doživela trojni referendumski poraz in stranka Zares je izstopila iz koalicije. Ostala je torej manjšinska vlada, ki jo vodita Borut Pahor in Katarina Kresal. Načelno država tudi v takem scenariju še ne razpade, toda vseeno se velja vprašati, kaj pomenijo novi ministri glede na odstopljene?
-
30. 6. 2011 | Mladina 26 | Kolumna
Mesec nazaj je imela vlada mizerno podporo, nato doživela trojni referendumski poraz in stranka Zares je izstopila iz koalicije. Ostala je torej manjšinska vlada, ki jo vodita Borut Pahor in Katarina Kresal. Načelno država tudi v takem scenariju še ne razpade, toda vseeno se velja vprašati, kaj pomenijo novi ministri glede na odstopljene? Če Igor Lukšič prevzame še ministrstvo za znanost, ki ga je vodil Gregor...
-
23. 6. 2011 | Mladina 25 | Kolumna
Po izstopu Zaresa iz vlade je premier Borut Pahor sklenil, da nadaljuje z manjšinsko vlado. Vsekakor nov prispevek k zgodovini parlamentarizma na Slovenskem. Nacionalni hendikep je namreč odsotnost spomina. 45 let partijske zgodovine je amorfna oblika diktature ene stranke, čas kraljevine kaj šele doba Avstro-Ogrske pa sta pozabljena. Ko torej merimo sodobnost, so nam na voljo le vzporednice vladajočih koalicij...
-
9. 6. 2011 | Mladina 23 | Kolumna
Referendumski trojni NE je sprožil serijo protislovij. Ena glasnejših je bila interpretacija, da so ljudje sicer vsi za vsebine zakonov, glasovali pa so proti, ker da ne marajo vlade. Škoda, da ni bilo še četrtega vprašanja: ali ste glasovali proti in ste v resnici za oziroma: ali ste glasovali za, vendar ste v resnici proti? V resnici povsem deplasirana vivisekcija volivčevih možganov, edino meritorno dejstvo...
-
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Kolumna
Nekoč najmočnejša stranka LDS je imela svoj volilni kongres, na katerem so izbirali predsednika stranke. Prvi mož Državnega sveta in nekdanji poslanec Blaž Kavčič je predlagal korenite reforme delovanja stranke, bolj asketsko postopanje funkcionarjev in izrazil zaskrbljenost zaradi velikega dolga stranke. Toda gladko je zmagala dosedanja predsednica Katarina Kresalova, ki je vtisnila najmočnejši pečat.
-
26. 5. 2011 | Mladina 21 | Kolumna
Pred referendumsko nedeljo je vlada naročila spot s starleto Urško Čepin, v katerem brije norce iz predlagatelja referenduma. Sindikalni voditelj Dušan Semolič je reagiral modro, z zadržano prizadetostjo je dejal, da se oni teh iger ne bodo šli. Predsednik vlade Borut Pahor pa je bil ogorčen, češ da takih oglasov ne potrebujemo, saj da so ljudje dovolj pametni, da ne nasedajo PR štosom.
-
19. 5. 2011 | Mladina 20 | Kolumna
Je modrost članica vladajoče koalicije?
Vodja SLS Radovan Žerjav je predlagal formiranje sveta modrecev, v katerega je predlagal predsednika prvega demokratičnega parlamenta Franceta Bučarja, pisatelja Borisa Pahorja, kmeta in nekdanjega člana državnega predsedstva Ivana Omana, predsednika akademije Jožeta Trontlja in pravnika Mira Cerarja. V času velike krize vlade je to ideja, ki naj bi vrnila razum v najvišjo politiko.
-
12. 5. 2011 | Mladina 19 | Kolumna
9. maj je kot praznik Ljubljane vsekakor dan osvoboditve izpod nemške okupacije. To je nedvoumno, drži iz vseh ideoloških perspektiv. Ob svečanostih na mestnem gradu pa je spregovoril predsednik parlamenta Pavle Gantar, ki je izpostavil, da je to mesto z libertarno in svobodomiselno pravico. Sliši se odlično, toda ali ni tudi New York, Moskva, Kairo, ali katerokoli mesto z več kot sto tisoč prebivalci tudi kraj, v...
-
5. 5. 2011 | Mladina 18 | Kolumna
Novi obrazi na asfaltiranih njivah
Vsake toliko se razširi po deželi nova evforija. Tokrat v obliki pozitivne projekcije uperjene v iskanje sprememb v politiki: Čas je, da pridejo v politiko novi obrazi in nove stranke. Res, če pogledamo, koga predstavljajo parlamentarne stranke, ne najdemo take, ki bi zagovarjala pravice delavcev, pa tudi branilcev okolja ne najdemo. Celo Diogenes postaja aktualen, saj bi po dva tisoč petsto letih še vedno z...
-
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Kolumna
Predavanje kot plačilo za molk
Dogodila se je največja vladna kriza, Desus odhaja iz vlade, šef Zaresa Gregor Golobič predlaga odstop vladnega vrha, poslanci SD so kot eden stopili v bran premieru Borutu Pahorju. Kaj pa je bil povod velike zaostritve? Odstopila je ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan, ki je dejala, da nima več podpore predsednika vlade. Slednji je jadrno protestiral, rekoč, da ima vso njegovo podporo.
-
14. 4. 2011 | Mladina 15 | Kolumna
Če za zgodovino velja, da se ponavlja, smo se zdaj znašli zunaj zgodovine. To, kar se dogaja v politiki, je slovenski novum, nekaj, kar nima primerjave. Na oblasti je vlada, ki ne da nima podpore javnosti, njene zakone referendumi odnašajo kot za šolo. Vsega 20 odstotkov podpore je dobila vlada pri zakonu o malem delu, pred meseci komaj nekaj več pri zakonu o RTVS.
-
7. 4. 2011 | Mladina 14 | Kolumna
Malo delo, pokojninska reforma, delo na črno - referendumi proti zakonom vlade se kar vrstijo. A kaj stori ministrski predsednik? Se je skupaj z drugimi ministri globoko zamislil ter sklenil, da bo pri gospodarskih reformah sprejemal samo takšne pobude, ki bodo imele večinsko podporo tudi pri socialnih partnerjih in v opoziciji? Navsezadnje ne gradi Slovenije svojih pristašev, ampak tudi tisto Slovenijo, ki ga...
-
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Kolumna
Pred časom so v NLB napovedali, da bodo zaradi izgub v prihodnosti odpustili nekaj sto bančnih uslužbencev. A kaj je privedlo, da bo ta mala armada ljudi ostala brez službe? Časnik »Večer« je razkril, da je največja slovenska banka leta 2007 dodelila srbskemu podjetju »Agroživ« za več kot 60 milijonov kreditov. »Mastermind« NLB je namreč po temeljiti analizi presodil, da bo ta posel za banko več kot plodonosen.
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Kolumna
»Sunday Times« je pokazal vpliv, ki ga lahko ima časnik na realnost. Po skrbnem in bogato dokumentiranem projektu je predočil javnosti, kako skorumpirani so nekateri evropolitiki. Slovenski grešnik Zoran Thaler je najprej sicer vehementno napadel angleški medij in se predstavil kot raziskovalec korupcije. Toda časnik je imel na svoji strani slikovne in zvočne posnetke, tekst amandmaja, ki ga je v evropskem...
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Kolumna
Po razglasitvi sodbe Ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o pokojninski reformi, je vlada doživela pravo metamorfozo. Čeravno je od pusta že kar nekaj tednov, je premier Borut Pahor napovedal, da se bo spremenil v leva in da bo bil ogorčen boj z vsemi nasprotniki njegove reforme. Doslej je veljalo, da so referendumske kampanje oblika ljudske demokracije, v kateri nasprotni strani prinašata argumente v...
-
10. 3. 2011 | Mladina 10 | Kolumna
Ko se je antični filozof Aristotel v »Poetiki« spraševal, kaj so lastnosti dobrega umetniškega dela, je prišel do ključnega momenta: imeti mora pravo mero. Toda, ali je to le estetsko vprašanje? Namreč sedanje medijske pozornosti so več kot izgubile pravo mero. Grdi raček je dan za dnem Janez Janša. Enkrat, ker da je v skupnem stavku prebral arhivske vesti o Danilu Türku, ki so izvirale iz dveh fasciklov, in je...
-
Medijska, politična in kemizirana okolja
Novi junak slovenskih teve ekranov je postal Marin Tomulić. Doslej živa duša zanj ni slišala, pa tudi poklic preprodajalca orožja ne spada ravno med cenjene, kaj šele spoštovane. Toda slovensko gledalstvo lahko zdaj posluša njegove besede, kako so na začetku devetdesetih hrvaški vojaški poveljniki prinesli v Koper denar za tranzit orožja tedanjemu obrambnemu ministru Janezu Janši.
-
Slovenija kot da je postala papeška država, kjer se bohoti ena sama pregreha - laganje. Televizije in časniki sledijo v največjih podrobnostih spopadu SDS in državnega predsednika. Največja opozicijska stranka troši svojo energijo v izpostavljanju, da predsednik Danilo Türk ni povedal čiste resnice, ker je nekoč dejal, da je bil o velikovškem atentatu seznanjen samo iz medijev.
-
Spopad Danilo Türk vs. Janez Janša je verbalno radikalen, a vendar vsebinsko deplasiran. Skrajen v tem, da predsednik države poziva, da je treba politiku a la Janša reči ne. Prvi mož države si je tako vzel pravico vožda, ki razsoja, kdo lahko sodeluje v politiki in kdo ne, kdo je za demokracijo sprejemljiv in kdo ne. Res pa je, da je izjava posledica predhodne ostre polemike s SDS, in je zatorej le del političnega...
-
Finančni polom mariborske nadškofije je pripeljal do absurda. V Slakovi oddaji »Pogledi Slovenije« smo tako lahko poslušali, kako zdaj celo liberalni ekonomisti očitajo Cerkvi moralni greh za izgubljene prihranke vernikov. Ni kaj, težko si je predstavljati, da bi slovenski metropolit prišel pred medije in oznanjal potrebo po etični drži in svaril pred pehanjem za denarno bogastvo, ne da bi se publika muzala od...
-
Ob svetovnem dnevu holokavsta so v »Kinu Šiška« organizirali spominsko svečanost. To je trenutek, ko na številnih krajih po svetu spregovorijo o nacistični eliminaciji Židov, o času popolnega brezpravja in sistematičnega pobijanja židovskega naroda. Vendar to ni memorialni dan genocidov na sploh, pojem holokavst označuje le hitlerjansko zgodovino pobijanja Židov.
-
Vlada z najnižjo podporo javnosti v zgodovini Slovenije računa, da je čas njen zaveznik. Da ji bo naposled uspelo potegniti nekaj uspešnih potez, ali pa, da bo morebitna evropska gospodarska konjunktura avtomatično povzročila tudi slovenski preporod. Ameriški predsednik Obama je v svojem govoru nakazal drugačno smer, saj je izpostavil, da je ključ do uspeha na naslednjih volitvah v ustvarjanju novih delovnih...
-
Leta 1991 je na osnovi ljudskega plebiscita slovenski parlament razglasil Slovenijo za samostojno in neodvisno državo. Nadaljevanje je znano, toda, zakaj mirna odcepitev tedaj ni bila možna? Srbska večina je stala na stališču, da je Jugoslavija enotna država, da bi torej odločitev o odcepitvi lahko kvečjemu sprejeli na vsejugoslovanskem referendumu.
-
Potem ko je pred Novim letom kazalo na razpad koalicije, je vladni vrh napovedal klavzuro. Spori so namreč kulminirali že tako daleč, da je predsednik parlamenta Pavle Gantar napovedal, da Desusu ni več mesta v vladi. Čakajoč na klavzuro so mediji za nekaj dni preusmerili naslovne teme v ugibanja, kaj vse se bo dogodilo. In res, prišel je klavzurni ponedeljek, koalicijski ministri so v limuzinah en za drugim...
-
Ko namesto vsebine vladajo samo še podobe
Izbiranje osebnosti leta je bilo v časnikih v devetdesetih eno najbolj predvidljivih početij, saj je leto za letom zmagoval predsednik Milan Kučan. Letos so Delovi bralci izbrali pisatelja Borisa Pahorja, starosto, ki ima kaj povedati, saj uteleša celo stoletje, od požiga Narodnega doma v Trstu in pohoda fašizma pa do kolapsa prvih članic evropske unije.
-
22. 12. 2010 | Mladina 51 | Kolumna
Ustanovljen je častni odbor, ki bo bdel nad celoletnim praznovanjem 20-letnice slovenske samostojnosti. A ko se je sestal v palači predsednika Danila Türka, so že manjkali trije nekdanji premieri Lojze Peterle, Andrej Bajuk in Janez Janša. Predsednik prve vlade Peterle pravi, da je zanj neprimerno, da bodo slavili hkrati obletnico samostojnosti in obletnico ustanovitve OF, medtem ko preostali člani odbora s...
