-
15. 3. 2007 | Mladina 10 | Kultura | Film
Če se človek v pravem času znajde na pravem kraju, obstaja velika verjetnost, da sreča Bernarda Bertoluccija - ali pa vsaj kakega njegovega junaka. In film Navadna ljubimca se v pravem času znajde na pravem kraju. Ko ga boste gledali, boste imeli občutek, da se dogaja na isti ulici kot Bertoluccijevi Sanjači - in v sosednji sobi, ko se Sanjači z ulice preselijo v stanovanjski kompleks.
-
Na začetku leta 1945 so Američani - med zapiranjem obroča okrog Japonske - osvojili tudi Iwo Jimo, pacifiški otok, ki ga je branilo okrog 22.000 japonskih vojakov. Američani so sicer pripeljali petkrat več vojakov, okrog 100.000, toda bitka, v kateri jih je padlo 7.000, je kljub temu trajala mesec - Japoncev je preživelo le okrog 1.000.
-
Kako prepoznate absolutno filmsko klasiko? Po tem, da slej ko prej dobi rimejk. Leta 1970 je Leonard Kastle posnel črno-beli psihotriler Morilca osamljenih src (The Honeymoon Killers), v katerem latinski žigolo Raymond Fernandez (Tony LoBianco) in njegova groteskna asistenka Martha Beck (Shirley Stoler), debelušna zdravniška sestra, pobijata osamljene ženske, lonely hearts.
-
Hollywood se trenutno drži le dveh pravil. Pravilo št. 1 se glasi: če nimaš idej, potem posnemi nadaljevanje kakega hita - ali pa rimejk - ali pa predzgodbo. Pravilo št. 2 se glasi: če nimaš idej, potem posnemi parodijo hitov. Saj veste, v slogu Filma, da te kap, in Filma za zmenke. Jason Friedberg & Aaron Seltzer sta šla za božjim glasom pravila št. 2.
-
Jezni, prenapeti, odpuščeni japi ( Michael Douglas ) ima dovolj prometne gneče, zato jo skozi Los Angeles mahne peš, toda le redki preživijo njegov križarski Prosti pad : korejskemu trgovcu, ki mu noče zamenjati bankovca, razbije trgovino, dva Hispanca, ki bi rada njegov sicer prazni kovček, potolče s kijem, šoferja, ki kriči skozi okno avtomobila, knockoutira, telefonsko govorilnico, v katero se skuša...
-
Zunajzemeljska bitja včasih izgledajo kot zmečkani fetusi, včasih pa kot Brad Dourif, ki monologizira o tem, kako je prišel na Zemljo in ugotovil, da tu preprosto ni konkurenčen, in kako je obenem NASA, soočena z vse bolj očitno kužnostjo in nenaseljivostjo Zemlje, sklenila, da v oddaljeno galaksijo, iz katere je prišel, pošlje ekspedicijo, ki naj bi poiskala naseljiv planet.
-
Biografije rock zvezdnikov se običajno končajo s smrtjo. Rockerja ubijejo mamila, letalo, slava ali pa ekscesno življenje. Saj veste, od ekscesa se mu zmeša. Film Vse je šlo k vragu, Pete Tong, ironična, vrtoglava, halucinantna kombinacija faux dokumentarca in sage o vzponu in padcu srečnega ekscesnega obdobja (a la Kazino, Snif, Gospodar vojne ipd.), se konča z oglušitvijo.
-
Heidi je kičasti sedativ o idilični siroti ( Emma Bolger ), ki zakriva razgled na švicarske Alpe, preden ne začne zakrivati razgleda na Frankfurt. In ko začne zakrivati razgled na Frankfurt, od nas terja simpatiziranje z njeno nostalgijo po trenutkih, ko je zakrivala razgled na švicarske Alpe, ki jih itak igrajo slovenske Alpe. V tej prvi britanski verziji popularne otroške klasike ni nič urgentnega, kaj šele...
-
Da se razumemo: Nicolas Cage igra Nevidnega jezdeca, Ghost Riderja, ultra kinetičnega, nadnaravnega, vnetljivega, vsemogočnega, neuničljivega stripovskega junaka, kar je približno tako, kot da bi Harrison Ford igral Spidermana, kot da bi Jack Nicholson igral Supermana, kot da bi Jane Fonda igrala Elektro, kot da bi Steven Seagal igral Hulka, kot da bi Robert De Niro igral Punisherja, kot da bi ...
-
Ni problem, ko Jennifer Hudson, finalistka Ameriškega idola, poje - problem je, ko neha peti. Ni problem, ko njen nadomestek, Beyonce Knowles, poje - problem je v tem, ko neha peti. Ni problem, ko Sanjske punce, trio, zmodeliran po Motownovem triu The Supremes, poje - problem je, ko neha peti. In seveda, ni problem, ko Eddie Murphy poje - problem je, ko neha peti.
-
Ker Paulu Verhovnu, avtorju Robocopa, Popolnega spomina, Prvinskega nagona in Vesoljskih bojevnikov, ni uspelo posneti najdražjega h'woodskega filma vseh časov, je sklenil, da posname najdražji nizozemski film vseh časov, toda Črna knjiga, ki so jo mnogi razglasili za njegovo verzijo Schindlerjevega seznama, vsebuje twist, ki bi ga Spielberg težko požrl.
-
Begunci, ki se pred nacisti zatečejo v Maroko, se zbirajo "Pri Ricku", v nočnem klubu, katerega lastnik je cinični Rick Blaine ( Humphrey Bogart ), ki se ne meni za njihove tegobe in prošnje - vsi hočejo njegovo zavezništvo, vsi bi ga radi pridobili na svojo stran, vsi iščejo njegovo pomoč. Na koncu ugotovi, da se bo treba za svobodo in demokracijo žrtvovati, zato svojo nekdanjo punco Ilso ( Ingrid Bergman )...
-
Ugandski diktator Idi Amin Dada je bil seksualni šampion, harmonikar in kanibal. Kot veste, je v njegovem “mandatu”, potemtakem med letoma 1971 in 1979, umrlo na stotisoče ljudi - nenaravne, brutalne, grizlijevske, ekscesne smrti. In kot veste, se je v svojem “mandatu” rad obdajal z belimi svetovalci. To mu je imponiralo.
-
Čudežna mreža je film za otroke, posnet po otroški klasiki, toda za razliko od mnogih drugih ekranizacij otroških klasik samega originala ne ubije. Dakota Fanning, ki je očitno sklenila, da si bo malce odpočila od vseh stresov, ki jih je doživela v Vojni svetov, Srhljivih skrivalnicah in Telesnem čuvaju, reši pujska Wilburja pred zakolom.
-
Če hoče režiser pokazati “lepoto po ameriško” ali pa “bulvar zlomljenih sanj”, potem film postavi v predmestje, v ta ultimativni lager “ameriškega sna”. Predmestje je kraj, kamor gredo ljudje zato, da bi se “normalizirali”. Kraj, kjer se lahko končno pravljično skrijejo - kjer lahko uspešno hlinijo, da so ugledni državljani, zgledni...
-
V iskanju sreče je film o Chrisu Gardnerju, ki išče srečo. O črncu, ki ni imel priložnosti, pa četudi Rubikovo kocko sestavi v sekundi - v mladosti se ni mogel šolati, zdaj pa ne more dobiti službe. Zato od bolnišnice do bolnišnice - običajno z metrojem ali busom, še raje peš, kot Chris(t) - vlači težke medicinske aparate, ki pa ne gredo v promet.
-
Anthony Minghella je očitno sklenil, da bo Jude Law njegov Robert De Niro. Problem je kakopak v tem, da Law ni De Niro in da Minghella ni Scorsese, pa četudi tokrat - za vlogo slovanske prostitutke, ki diši bolj po Kafki kot po seksu - angažira Vero Farmiga, bejbo iz Dvojne igre. Law igra snobovskega japija, jet-set krajinskega arhitekta, ki ugotovi, da obstajajo tudi drugi ljudje.
-
Uro je hladni, svinčeni, postibsenovski triler o norveškem policaju, Hansu Pettru ( Nicolai Cleve Broch ), rekrutu tajne policijske enote za boj proti dilerjem (URO), ki se ne ozira nazaj, kar pomeni, da slovi po svojem soliranju - po svoji muhavosti, po svoji nepredvidljivosti, po svoji neobvladljivosti. Vedno butne naprej, v akcijo, ne da bi preveril, če ima pokrit hrbet.
-
Nemci so nekoč, še pred II. svetovno vojno, sloveli po filmskih simfonijah velemest, po rapsodičnih dokumentarcih o idiličnih nemških velemestih, recimo Berlinu, ki so po eni strani izgledala kot utopične orjaške promenade, kjer je Nemec Nemcu Nemec, po drugi strani pa kot odgovor na Langov antiutopični Metropolis. Brutalna mularija izgleda kot hiperrealistično neorealistična verzija simfonije velemesta...
-
Ker so zadnjega stripa o Asteriksu v Franciji prodali več kot zadnjega romana o Harryju Potterju, smo spet med običajnimi galskimi osumljenci, saj veste, kakih 50 let pod ničlo, tako da lahko mirno pričakujete številne anahronizme, tudi esemesanje in “spopad civilizacij”, za katerega tokrat, kot pove že naslov, poskrbi soočenje Galcev in Vikingov, ki je posledica ugrabitve.
-
Četrti Leonejev vestern je elegična, melodramska opera o brezimnem maščevalcu ( Charles Bronson ), romantičnem banditu ( Jason Robards ), bogatem posestniku ( Gabriele Ferzetti ), revolverašu v črnem ( Henry Fonda ) in cipi ( Claudia Cardinale ). Leone je hotel pokončati tradicionalni vestern in vestern, ki ga je sam izumil, zato ne preseneča, da je na likvidacijo žanra, na ta ultimativni "pogreb", pripeljal cel...
-
Ali je kraljica Elizabeta II sploh človek? Ali ima sploh še stik z realnostjo in s svojim ljudstvom? Ali ima monarhija sploh še smisel? Ta tri vprašanja so si leta 1997, v dneh po smrti princese Diane, zastavljali Britanci, ko so ugotovili, da kraljica Elizabeta ne sočustvuje z njimi - niti z njimi noče sočustvovati. In čas tega kulturnega šoka - tega kratkega stika med kraljico in njenimi podaniki - popisuje ...
-
Na lov za orjaškim diamantom se vržejo črnec ( Djimon Hounsou ), ki ga je našel in skril, južnoafriški plačanec ( Leonardo DiCaprio ), ki v tem vidi svoj last job, ameriška reporterka ( Jennifer Connelly ), ki hoče razkrinkati krvavo trgovino z diamanti, in trruma pohlepnih, sadističnih, morilskih gangsterjev, ki skušajo z diamantom financirati novi sequel državljanske vojn...
-
Ljudje v glavnem živijo rutinsko, enolično, birokratsko, vsak dan se jim dogajajo iste reči, toda zjutraj, preden odidejo v službo, se kljub temu gledajo v zrcalo, ker je to pač edini način, da se sami sebi zdijo junaki. Harolda Cricka ( Will Ferrell ), uslužbenca davkarije, sicer tipičnega rutinerja z birokratskim pogledom na življenje in nase, ta antihumanistični, mizantropski narcizem pošlje v cono somraka:...
-
Italijanski film S ključi v žepu je rahločutni in za silo razsodni film o klišejih, ki publiki, pregneteni z “resničnimi zgodbami”, nudijo takojšnjo identifikacijo in gratifikacijo - film o hendikepiranem otroku ( Andrea Rossi ), rainmansko obsedenem s številkami, o očetu ( Kim Rossi Stuart ), ki ga po mnogih letih vidi prvič in ki skuša nadoknaditi zamujeno, o potovanju, na katerega...
-
“ Pozabi na ameriški sen - to je Sarajevo, ” slišimo v Nafaki, filmu, ki izgleda tako, kot da je bil posnet pred petimi leti. Fantu, ki med vojno fura videoteko (in ki rad citira filme, tudi Apokalipso danes), oče reče, da naj gre v Ameriko, ker da to ni njegova vojna, toda na drugi strani se bosanski vojak zaljubi v temnopolto Američanko - hja, to je tudi...
-
Po romanih in novelah Philipa K. Dicka so bili posneti mnogi intelektualni akcijski spektakli ( Iztrebljevalec, Popolni spomin, Posebno poročilo ), toda režiserji teh filmov so Dicku zelo pomagali. Ali bolje rečeno, skušali so ga razvezati, razložiti, linearizirati. Če ste te romane in novele brali, namreč niste imeli občutka, da berete akcijske spektakle, prej narobe - imeli ste občutek, da berete izpovedi...
-
Če ste videli Krvavi hostel, potem boste lažje razumeli vse podtone šokerja Turistas, ki nam še enkrat pokaže, kako neumni, kako idiotski, kako naivni in kako arogantni so zahodni turisti. Tokrat se ne znajdejo na Slovaškem, ampak v Braziliji, toda prav tako Bogu za hrbtom, nekje sredi predmoderne džungle, kjer obtiči avtobus, v katerem je tudi šest zahodnih turistas, saj veste, tinejdžerskih dvajsetletnikov -...
-
Eric Schlosser je leta 2001 objavil knjigo Narod hitre prehrane (Fast Food Nation), v kateri je razmontiral McDonald's in Ameriko, ki je McDonald's ne formatira le fizično, ampak tudi duhovno. Prehranjevanje v Ameriki je nevarno, toda industrija hitre prehrane in njena priležnica, mesno-predelovalna industrija, nista spremenili le ameriške kuhinje, ampak tudi ekonomijo, socialo, okolje in, heh, družinske...
-
Greg Kinnear izgleda povsem običajno, kot mali človek brez posebnosti, sleherniško. Zato tudi vedno verjamemo, da bi se mu lahko to, kar se mu zgodi, res zgodilo. Kinnear bi lahko celo življenje stal ob naftni črpalki, a je ne bi opazil. Policaj, ki bi ga ustavil zaradi kakega povsem nedolžnega in banalnega prekrška, recimo trobljenja, pa bi bil tako impresioniran, ko bi v prtljažniku njegovega avtomobila našel...