Uredništvo
-
26. 7. 2025 | Družba
»Mladi se vse bolj osredotočajo na lastne probleme in manj na družbene«
"Pri mladih je danes opazen trend individualizacije, pri čemer se mladi vse bolj umikajo v zasebni svet in se osredotočajo na lastne probleme in manj na družbene. To zmanjšuje kolektivno zavest in sposobnost mladine, da bi delovala kot enotna, povezana družbena skupina s skupnimi interesi in cilji. Namesto aktivnega angažiranja v javnem življenju se mladi pogosto zapirajo v mikrosvet družine in ožjih prijateljskih krogov. Medtem ko so se v preteklosti vrednote mladih pogosto povezovale z delom, zaposlitvijo in kariero, raziskave zaznavajo premik k bolj osebnim vrednotam, kot so medosebni odnosi, osebni razvoj, kreativnost, izobraževanje in kakovost vsakdanjega življenja."
-
25. 7. 2025 | Svet
»Orban bo naredil vse, da teh volitev ne izgubi«
"Zaradi razsežnosti korupcije in klientelizma, razpadajočih javnih sistemov in razgradnje pravne države na Madžarskem potrebujemo ne le menjavo vlade, ampak tudi spremembo sistema. Ljudje imajo počasi dovolj, kar se kaže skozi različne demonstracije. Ob stari opoziciji, ki zaradi različnih razlogov doslej ni bila sposobna ponuditi alternative Orbánu, je zdaj na potezi Magyar. Ta je s svojim pristopom lani tako rekoč uničil tradicionalno opozicijo, zdaj pa se, kot kažejo javnomnenjske ankete, že zajeda v Fideszovo volilno telo; med tistimi, ki bi zagotovo volili, njegova Tisza trenutno vodi za več kot petnajst odstotnih točk."
-
25. 7. 2025 | Družba
»Nepremičnine so lahko zlata naložba samo v državi, ki ne pozna nepremičninskega davka«
"Nepremičnine so lahko zlata naložba samo v državi, ki ne pozna nepremičninskega davka, ki ne ureja in nadzoruje najemnih razmerij, ki pušča lastnikom povsem proste roke pri odločanju, za kakšne nestanovanjske namene bodo uporabljali svoja stanovanja, in ki razume gradnjo javnih najemnih stanovanj kot samo še en socialni transfer. To ni le opis Slovenije, ampak vseh tranzicijskih držav, ki so poskrbele, da je lastništvo postala samo absolutna pravica skoraj brez dolžnosti, ki jih v starih kapitalističnih državah pogojuje lastnina."
-
23. 7. 2025 | Politika
Naslovnica nove Mladine / BOJ ZA OBLAST! Z OROŽJEM
V petek, 25. julija, izide nova Mladina! V 30. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, pišemo o boju za oblast z orožjem. Nasilnih kaznivih dejanj je vse manj, a stranka SDS si prizadeva za popustljivejša pravila o rabi orožja. Zakaj? Več o tem preberite v novi Mladini!
-
23. 7. 2025 | Svet
»Netanjahu ve, da ga ob morebitnem padcu z oblasti zelo verjetno čaka zapor«
"Petinsedemdesetletni Benjamin Netanjahu je veteran izraelske politike. Razen polletnega obdobja v letih 2021 in 2022 je premier neprekinjeno že od leta 2009. Je primer popolnega makiavelista, ki je za doseganje ciljev pripravljen narediti vse, njegov cilj pa je obstanek na oblasti. "
-
23. 7. 2025 | Politika
»Ogrožena je ustavno zagotovljena vladavina ljudstva«
"Možnost enakopravnega sodelovanja državljank in državljanov pri izboru političnih predstavnikov na svobodnih volitvah predstavlja zelo pomemben civilizacijski dosežek in je eden od temeljev sodobne liberalne demokracije. Vendar se volilna parlamentarna demokracija sooča z vse večjim nezaupanjem ljudi, zlasti glede vloge in načinov delovanja političnih strank (strankokracija)."
-
23. 7. 2025 | Kultura
Štras (MRFY) / »Ko poješ v slovenščini, se vse ustavlja in vleče«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Gregorjem Strasbergarjem, pevcem, kitaristom in tekstopiscem zasedbe MRFY, ki je z drugo, predlani izdano ploščo Use iz mlade novomeške zanimivosti prerasla v enega najboj priljubljenih slovenskih bendov. Njegovi člani pa niso le ljubljenci občinstva, samosvoji spletni vplivneži in ikone »podgurskega šika«, kot so nekateri poimenovali eklektično celostno vizualno podobo zasedbe MRFY – prepričali so tudi marsikaterega pregovorno strogega glasbenega kritika, sploh z letos izdano tretjo ploščo Helo. V intervjuju, ki ga je pripravila novinarka Vanja Pirc, je med drugim dejal, da je ustvarjanje rokenrola v slovenskem jeziku težje kot v kakšnem drugem.
-
23. 7. 2025 | Družba
»Ne znam si predstavljati sveta brez schengena«
"Prehajanje mej brez meja se mi zdi nujno za misleče bitje. To, da se schengen ponekod zapira, občutim kot veliko oviro. Zdi se mi narobe. Razumem varnostne pomisleke, ampak schengen bi morali varovati bolj od vsega drugega, ker nas je osvobodil. To, da greš brez ovir iz Ljubljane v Pariz in plačuješ z isto valuto kot v Ljubljani, je eden ključnih dosežkov 21. stoletja. To je dosežek v družbenem smislu, v smislu svobode. Osebno mislim, da je svoboda nad zdravjem in nad vsem drugim. Svoboda gibanja pa je temeljna svoboda. Človek, ki se počuti Evropejca, bi moral biti srečen, da živi v takšnem svetu."
-
23. 7. 2025 | Politika
»Levosredinske volilce vedno znova razočarajo z neizpolnjenimi obljubami«
"Večina Slovencev verjame v egalitarnost in močno socialno državo, zaradi česar ob razočaranju nad zadnjo novo izbiro začnejo iskati nove možnosti. In kaj se zgodi potem? Začnejo se seveda ozirati za novimi strankami, ki zagovarjajo njihove vrednote glede splava, odnosa do spolnih manjšin in tako dalje. Ki pa hkrati levosredinske volilce vedno znova razočarajo z neizpolnjenimi obljubami na ekonomsko-družbenem področju. To je, ko govorimo o urejanju dolgotrajne oskrbe, stanovanjske problematike, prekarnega dela in razmer v zdravstvu. Na tem mestu se zato vse bolj vidi razkorak med premožnejšimi, ki lahko te stvari rešujejo na trgu, in tistimi, ki tega ne morejo. Zaradi rušenja javnih sistemov se mnogi zato počutijo izključene in svoje upe polagajo v nove stranke, ki praviloma na politični parket pridrvijo z všečnimi gesli in brez jasnih političnih programov."
-
22. 7. 2025 | Družba
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Markom Godnjavcem, znanim tudi kot Jizah DaFunk, ki je v glasbeni posel poklicno vpet že več kot četrt stoletja. Njegova vloga na domači glasbeni sceni se sicer razteza daleč onkraj hiphop kulture: zaposlen je pri založbi Nika, slovenskem zastopniku založbe velikanke Warner Records, leta 2010 pa je ustanovil tudi neodvisno butično založbo Beton. Zadnje čase deluje še kot ljubiteljski kritik restavracij s hitro oziroma ulično prehrano. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Gregor Kocijančič, je med drugim dejal, da je rap kot politika. In podobno kot pri politiki je tudi eden od ključnih problemov, s katerimi se sooča naša rap scena – pomanjkanje novih ljudi.
-
22. 7. 2025 | Politika
»Odpoved referenduma je dobrodošla«
"Referendumov o obrambnih stroških in o članstvu v Natu torej ne bo. Obrambne zadeve ne bodo predmet neposredne oblasti ljudstva, temveč odločitve ostajajo v okvirih parlamenta in vlade. Natančneje: tudi če bi bila referenduma izvedena, ne bi imeli opravka z neposredno oblastjo ljudstva, marveč z izrekanjem ljudskega mnenja, označenega z nalepko 'posvetovalni referendum'."
-
22. 7. 2025 | Družba
»Odstrel je nujen ukrep tudi z vidika trajnega ohranjanja medveda«
"Odstrel se primarno izvaja zaradi zmanjševanja in preprečevanja eskalacije konfliktov ljudi z medvedom. Medved bi, biološko gledano, lahko živel v praktično celotni Evropi, vključno z mesti. Edini faktor, ki vpliva na njegovo preživetje in realno razširjenost, je poleg hrane, ki pa je lahko v celotni Evropi najde dovolj, toleranca s strani človeka. Ta je omejena in v splošnem upada, ko se začno konflikti ljudi z medvedom povečevati. Gre za zelo krhko ravnotežje, ki ga znamo v Sloveniji dobro vzdrževati, kar se kaže v viabilni populaciji ob razmeroma malo konfliktih – oziroma je to veljalo do letos."
-
21. 7. 2025 | Politika
»Avtoricam, ki pišejo v prvi osebi, se pogosto dogaja, da jih zamenjujejo z glavnim likom romana«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Katarino Gomboc Čeh, avtorico romana Nhče nikogar ne spozna, ki je izšel lani pri Cankarjevi založbi. Roman je več kot navadna študentska zgodba o prijateljstvih, ki se spletajo in razdirajo, več kot zgodba o odraščanju in življenju mladih odraslih, je tudi zgodba o razklanosti slovenske družbe in preseganju te razklanosti. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Jure Trampuš, je med drugim dejala, da se avtoricam, ki pišejo v prvi osebi, pogosto dogaja, da jih zamenjujejo z glavnim likom romana, misleč, da pripovedujejo svojo zgodbo, govorijo o svoji izkušnji
-
21. 7. 2025 | Kultura
»Kapitalizem je huda pošast, ki se je zažrla v vse pore naših življenj«
"V času socializma si vedel, na kateri strani si in proti čemu se boriš, danes je vse bolj zabrisano. Kapitalizem je huda pošast, ki se je zažrla v vse pore naših življenj. Pri njem sodelujemo vsi, pa če se strinjamo ali ne, če se tega zavedamo ali ne, če nam je všeč ali ne. Sistem je vzpostavil tekmovalnost in najuspešnejšim postavil najvišjo ceno, ne glede na to, kar govorijo, pojejo, pišejo ali rišejo. Vse je naprodaj, tudi najbolj strupena kritika kapitalizma. Ni morale, ni predsodkov, ni pravil. Genialnost kapitalizma je, da nas je vse posrkal v ta mrhovinarski proces. Prej je bilo drugače. Ne glede na to, kaj si mislimo o socializmu, so ljudje takrat še verjeli v nekatere ideale. Danes tega ni več. Ljudje smo za uspeh pripravljeni prodati staro mamo, psa, družino, načela, vse."
-
18. 7. 2025 | Družba
»Čezmerna raba stanovanj za kratkotrajen najem ruši temeljni namen prostorskega načrtovanja«
"Čezmerna raba stanovanj za kratkotrajen najem ruši temeljni namen prostorskega načrtovanja, ki je doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravljanjem njegovih družbenih, okoljskih ter ekonomskih vidikov, hkrati pa predstavlja kršitev gradbene zakonodaje, ki ščiti javni interes pri graditvi objektov, kot je, recimo, varnost objektov."
-
18. 7. 2025 | Družba
»Otroci tega časa niso bolj travmatizirani kot prejšnje generacije«
"Ne strinjam se, da so otroci tega časa na kakršenkoli način bolj travmatizirani kot prejšnje generacije. Starši še nikoli niso tako skrbno pazili, da ne bi naredili česa narobe, kot danes. Problem je bolj v diskusijah na spletnih omrežjih in splošnem občutku, da je treba otroka zaščititi pred vsem hudim in mu zagotoviti vse, kar potrebuje, in še veliko več, kar vodi v izčrpanost staršev, previsoka pričakovanja do njih samih, nepretrgano preverjanje napak, ki bi jih lahko naredili, pretirano zaščitništvo, odrekanje pravice otroku, da bi kaj naredil po svoje, brez nadzora. Nad otroki danes nepretrgoma bdimo in jih nepretrgoma stimuliramo. Nimajo časa za počitek. Ne morejo se umakniti našemu nadzoru, ki je postal družbena norma. O pretiranih pritiskih ve nekaj malega več moja generacija, od katere se je zahtevala čimprejšnja osamosvojitev, in generacija pred mano, kjer so se starši borili za preživetje."
-
19. 7. 2025 | Družba
»Ljudje se do zgodovine pogosto obnašajo, kot da so v samopostrežni trgovini«
"Na teh prostorih je največji problem prav v interpretaciji istih dogodkov. Kar je za ene zmaga, je za druge poraz. Tisti, ki so za ene junaki, so za druge zločinci. Premalo pozornosti se posveča odtenkom – stvari so pogosto predstavljene črno-belo. Ljudje se na naših prostorih do zgodovine pogosto obnašajo, kot da so v samopostrežni trgovini. V zgodovino vstopajo takrat, ko jim to ustreza, in iz nje vzamejo tisto, kar jim v določenem trenutku pride prav."
-
20. 7. 2025 | Politika
»Ženske smo zelo nevarne, če smo popolnoma emancipirane«
"Ženske smo zelo nevarne, če smo popolnoma emancipirane, enakopravne in v enakem položaju kot moški. Strastna, razgledana, močna ženska je hudo nevarna, sploh če ima v rokah še moč, da moškim vzame »igrače«, s katerimi se igrajo v nesmiselnih vojnah. Poglejte samo, kako so v zgodovini vladale ženske, ki so (sicer po naključju ali čisti sreči) prišle na oblast. Navadno so bila to obdobja miru, vsesplošnega napredka in razvoja ter dviga kulture in umetnosti.
-
17. 7. 2025 | Družba
»Šele s pojavitvijo univerz se je pojavil monopol nad resnico«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Robinom Vosejem, predavateljem na Univerzi sv. Tomaža v Frederictonu. Sredi 16. stoletja je ob konfrontaciji s protestantizmom papež Pavel IV. objavil seznam prepovedanih knjig, ki ga je Vatikan pod imenom indeks obnavljal do sredine 20. stoletja. Katere vsebine in avtorji so se znašli na njem, kdo so bili inkvizitorji, ki so bili med najpozornejšimi bralci svetovne literature, kako so uradne prepovedi prinesle slavo pisateljem, zakaj je bilo neko delo na seznamu v eni in prosto dostopno v drugi deželi? V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Bernard Nežmah, je med drugim dejal, da kadar je oblast hotela onemogočiti idejo ali tekst, ji je to uspelo.
-
17. 7. 2025 | Svet
»Antisemitizem v Evropo ni uvožen, ampak je avtohton«
"Antisemitizem v Evropi ima dolgo zgodovino. Nikoli ni izginil in danes ga je vedno več. Deloma res zato, ker nekatere, v upravičenem ogorčenju nad izraelskim divjanjem, zanese predaleč, a vendarle bi bilo zelo narobe, če bi porast antisemitizma povezovali in pojasnjevali zgolj z nepremišljenimi in posplošenimi reakcijami na krvavo prelivanje krvi na Bližnjem vzhodu. Antisemitizem v Evropo ni uvožen, ampak je avtohton. In med tistimi, ki koketirajo s tem ehte tradicionalnim evropskim antisemitizmom, je mnogo takšnih, ki ob krvavem divjanju v Gazi nekritično in navdušeno navijajo za izraelsko stran. In vsakogar, ki si drzne obsoditi eklatantno kršenje mednarodnega prava in zločine proti človečnosti, zmerjajo z antisemitom. To ni le kognitivna disonanca, to je moralni zlom."
-
17. 7. 2025 | Svet
»EU zaradi dvojnih standardov pospešeno izgublja svojo mehko moč«
"EU zna pritisniti na kršiteljice človekovih pravic. To dokazuje 18 paketov sankcijskih svežnjev zoper Rusijo. Za sankcije proti Izraelu, ki izvaja genocid v Gazi, ni politične volje. EU zaradi dvojnih standardov pospešeno izgublja svojo mehko moč, ko zamiži ob flagrantnih kršitvah človekovih pravic. Ne smemo se sicer slepiti, da bi sankcije EU zoper Izrael, v prvi vrsti s suspenzom pridružitvenega sporazuma, ustavile izraelski genocid v Gazi, kakor 18 paketov sankcij proti Rusiji ni ustavilo njenih vojnih hudodelstev v Ukrajini."
-
16. 7. 2025 | Družba
»Na primeru Thompsonovega koncerta smo lahko dokončno spoznali, da so nacionalisti lažni domoljubi«
"Na primeru Thompsonovega koncerta smo lahko dokončno spoznali, da so nacionalisti lažni domoljubi. Pa saj je domoljubje povečini lažno. Ampak tisti, ki so jih polna usta Slovenije, so šli na največjo manifestacijo hrvaškega kleronacionalizma in se poistovetili tudi s propagiranjem ustaštva. NDH, hrvaška marionetna fašistična država, je bila med drugo vojno eden od štirih okupatorjev slovenskega ozemlja. Pet slovenskih vasi z okoli 800 prebivalci so okupirali Hrvati. V Jasenovcu pa je bilo ubitih od 260 do 280 Slovencev, tudi sedem slovenskih duhovnikov. To so torej slavili Janša in druščina. Ko smo že pri domoljubju - ta ista NDH je Istro in Dalmacijo dobesedno podarila Italiji."
-
16. 7. 2025 | Družba
»Včasih je bilo sramotno imeti duševne težave. O tem se ni govorilo.«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Tino Bončina, doktorico medicine, psihoterapevtko in predavateljico. Po študiju medicine je karierno pot začela na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, nato se je posvetila psihoterapiji, ki jo izvaja že dvajset let, od leta 2010 vodi samostojno klinično prakso. Študijsko in terapevtsko se je usmerila v t. i. transakcijsko analizo, je pa tudi prva slovenska praktikantka logosinteze, inovativne metode za razreševanje notranjih blokad, pri čemer je znanje pridobivala neposredno pri njenem utemeljitelju, dr. Willemu Lammersu. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Gregor Kocijančič, je med drugim dejala, da je bilo včasih sramotno imeti duševne težave. O tem se ni govorilo.
-
16. 7. 2025 | Svet
»Bolje ko gre Rusom, višja je podpora Natu in izdatkom za obrambo«
"Zanimivo je, da potrebo po večanju obrambnih izdatkov poganja predvsem ruska invazija. Bolje ko gre Rusom, višja je podpora Natu in izdatkom za obrambo. S tega vidika bi bilo najceneje Rusijo ustaviti v Ukrajini. Za to bi bilo verjetno dovolj zvišanje izdatkov za pol odstotka BDP članic Nata, torej desetina zneska, ki se omenja. Ta denar bi neposredno namenili obrambi Ukrajine, ob tem pa uvedli sekundarne sankcije na uvoz ruskih energentov. To bi vojno verjetno končalo v letu dni."
-
15. 7. 2025 | Družba
»Za bolj ali manj vse stereotipe v družbi je kriva religija«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Tomažem Miheličem, ki deluje kot novinar, pisec, modni agent in pevec, sicer član Mačjega kalifata Svetlane Makarovič, lani pa je izšla tudi njegova knjiga 33 – To ni še ena knjiga o Caminu, ki jo je napisal po vrnitvi z romarske Jakobove poti v Španiji. V njej opisuje stiske in tegobe ljudi, ki jih je srečal na poti; za te pravi, da so lahko težko breme, zato je lažje, če jih nosimo skupaj. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Luka Volk, je med drugi dejal, da se zaveda svoje večplastnosti in tako tudi dojema svet, na tak način živi, čustvuje, gradi odnose.
-
15. 7. 2025 | Svet
Kaj je najbolj paradigmatičen primer moralne kapitulacije EU?
"V zadnjih desetih letih je prišlo do krize in poraza centra, stare konservativne stranke in liberalne demokracije, establišmenti so v krizi, tako tudi njihovi ključni slogani: vsi drugačni, vsi enakopravni; doma v Evropi, varni v Natu. Najbolj paradigmatičen primer moralne kapitulacije EU je Palestina. Nekdo pred našimi očmi izvaja genocid in evropske institucije ne naredijo nič. Amerika jih podpira, Netanjahu se sprehaja po Evropi, čeprav je za njim razpisana tiralica. Seveda se vprašamo, zakaj imamo mednarodno sodišče. Ali se nismo vedno sklicevali na človekove pravice, na spoštovanje zakona? Zakaj v Srebrenici tako, v Palestini drugače? Govorili ste nam, da smo mi z vzhoda manj demokratični, manj razviti. Zdaj, ko so merila dvojna, nihče več ne more verjeti v te institucije."
-
14. 7. 2025 | Kultura
»Med vojno nas je kultura ohranjala pri življenju«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Jasmilo Žbanić, bosansko-hercegovsko scenaristko in režiserko, avtorico več nagrajenih filmov, v katerih pripoveduje predvsem o medvojnem trpljenju v Bosni. Njen film Grbavica je prejel številne nagrade, med drugim zlatega medveda na Berlinalu leta 2006, film Quo vadis, Aida?, ki se loteva mučne teme genocida v Srebrenici, pa je bil leta 2020 v kategoriji tujejezičnih filmov nominiran za oskarja, razglasili so ga za najboljši film tega leta, Jasmilo Žbanić za najboljšo evropsko režiserko, Jasno Đuričić pa za najboljšo evropsko igralko. V intervjuju, ki ga je pripravila novinarka Heni Erceg, je med drugim dejala,, da od svojega 15. leta posluša nacionalistično retoriko, ki se ni niti malo spremenila. Ljudje razmišljajo o umetni inteligenci, podnebnih spremembah, novih tehnologijah, oni pa o tem, kdo je Srb, Hrvat ali Bošnjak.
-
14. 7. 2025 | Politika
"Preprosto nimamo sreče z oblastniki. Na volitve gremo z upanjem, da bo odtlej vse drugače. Potem pa vedno fašemo oblast, ki se hitro spridi. Veliko upanja na začetku, še več razočaranja na sredini in obupno iskanje novega rešitelja pred iztekom roka trajanja. Zdaj smo med to drugo in tretjo fazo. Razočarano se oziramo po novih ali starih tekmovalnih konjih, na katere bomo stavili. Vmes pa se samo čudimo, kaj se dogaja z oblastjo."
-
14. 7. 2025 | Družba
»Velika zmota digitalne civilizacije je prepričanje, da je informacija znanje«
"Med informacijo in znanjem je razlika. Velika zmota digitalne civilizacije je prepričanje, da je informacija znanje. Umetna inteligenca (UI) zagotavlja informacije, pogosto tudi napačne, medtem ko znanje lahko obstaja samo v živem človeku. UI ničesar ne ve, le obdeluje informacije. Kar prosite človeka, naj opredeli, kaj je življenje, nato pa vprašajte UI, naj stori isto. Vsak človek ima izjemno kompleksno znanje o tem, kaj pomeni življenje – in za razlago tega bo porabil celo življenje."
-
13. 7. 2025 | Družba
»Če se je v 90. letih Evropa pretvarjala, da ji je mar, zdaj niti pretvarjanja ni več«
"Ta odgovornost je zagotovo velika; moramo govoriti tudi o politični odgovornosti ljudi, kot so Mitterrand in drugi, ki niso želeli ustaviti vojne, ki je tudi niso razumeli. Že ljudje zgodnjega dvajsetega stoletja ali celo 19. stoletja so že takrat delovali na podlagi etničnih delitev. Vse to, kar smo hoteli v Sarajevu, je bilo priznavanje državljanskih načel, možnosti, da si lahko kdor koli ... možnosti mešanja različnih kultur, religij in vplivov ... da se vse to prizna kot nova identiteta. To se res zdi naivno v primerjavi z realnostjo. In to je velik greh Evrope, ki pa ga je pometla pod preprogo. Res je po objavi poročila o Srebrenici padla nizozemska vlada, a to je bila le simbolična gesta."
