Borut Mekina
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Politika
Urad vlade za komuniciranje (Ukom) že več kot 270 dni ne najde denarja za financiranje javne službe STA, njegov direktor Uroš Urbanija pa na veliko troši celo za najobskurnejše, a politično jasno profilirane projekte. Za primerjavo, Ukom je v prvih devetih mesecih leta 2019 potrošil 1,2 milijona evrov (brez upoštevanja stroškov STA), letos pa je Urbanija brez upoštevanja STA porabil že kar tri milijone evrov. Zakaj takšna razlika?
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Politika
Predsednik države Borut Pahor se je decembra 2019 z enim od govorov zameril danes štirim opozicijskim strankam – LMŠ, SD, Levici in SAB. Čeprav je bila manjšinska vlada Marjana Šarca ves čas na robu zloma, je od njih zahteval odločne korake, daljnosežnejše reforme, četudi bi to pomenilo padec vlade. Ta je kasneje, na drugačen način, tudi sledil. Pod pritiskom Levice se je Šarčeva koalicija odločila odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zato se je od koalicije odmaknila stranka DeSUS, nato je odstopil finančni minister in čez nekaj dni še sam Šarec.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Janez Janša je lahko najbolj razvpit politik doma in v širši regiji, a njegova SDS državnozborskih, lokalnih in predsedniških volitev prihodnje leto ne bo krojila. Predvolilna kampanja, ki jo je ta stranka začela že avgusta s strankarskimi in vladnimi obiski v regijah, s stojnicami na sejmih in zborovanjih, okrancljanih z moškimi pevskimi zbori, temelji na že preizkušeni propagandi. V Snoviku blizu Kamnika je recimo Janša ta mesec na zadnjem predvolilnem srečanju dejal, da se bo na prihajajočih volitvah »preprosto odločalo o dilemi med razvojem in nerazvojem, med tem, ali bomo gradili nove vrtce, športne dvorane, negovalne bolnišnice, domove za starejše«. Kot nasprotje tej poti je predstavil trošenje denarja za »tako imenovane« nevladne organizacije in za vse tisto, kar je v zadnjem času povezano s »tako imenovanim« protestnim kolesarjenjem po Ljubljani: »Na naslednjih volitvah se bo izbiralo med ustavno demokracijo in levim fašizmom.«
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Ima Janez Janša res prijatelje? Leta 2006 je nekdanji direktor Klime Petek Stanislav Petek v enem od intervjujev za lokalno mariborsko televizijsko postajo prostodušno dejal, da sta z Janezom Janšo »osebna, dobra prijatelja, zaupava drug drugemu. Hvala bogu, da sva zdaj, ko je postal predsednik vlade, ostala prijatelja. Če je komu od naju dolgčas, se pokličeva ali si pošljeva SMS. Vem, da je tam nekje nekdo, s katerim se dobro razumem.«
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Opozicijske stranke, združene v Koalicijo ustavnega loka (KUL), to so stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, so ta teden dokončno uskladile besedilo sporazuma o povolilnem sodelovanju – torej vsebino nekakšne predkoalicijske pogodbe, ki jo zato morajo v prihodnjih dneh potrditi še organi vseh štirih strank. Takšna zavezništva še pred volitvami navadno sklepajo stranke v državah z večinskim volilnim sistemom, v državah s proporcionalnim, kot je Slovenija, pa le redkokdaj. A tokrat naj bi bil sporazum potreben zaradi izjemnih okoliščin, torej vlade pod vodstvom Janeza Janše.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Na seji mestnega sveta občine Maribor je svetnica Barbara Glavič dala pobudo za postavitev doprsnega kipa mariborskemu pisatelju, pesniku, dramatiku Stanku Majcnu (1888– 1970). Glavičeva je v pogovoru pojasnila, da ji je pobudo posredoval pesnik Andrej Brvar, eden izmed mariborskih kulturnikov, ki so leta 2018 javno podprli kandidaturo župana Saša Arsenoviča.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Prihaja supervolilno leto 2022
1) Če se koalicija pod vodstvom Janeza Janše ne bo sesula že prej, ta verjetnost obstaja zaradi taktiziranja strank koalicije, ki se bodo verjetno poskusile pred koncem mandata vsaj navidezno oddaljiti od SDS, nas bodo prihodnje leto najprej čakale državnozborske volitve. Kot pojasnjujejo v državni volilni komisiji, lahko te predsednik države Borut Pahor razpiše najprej za nedeljo, 24. aprila, najkasneje pa za nedeljo, 5. junija. To pomeni, da bomo spomladi brez dvoma že imeli predvolilno kampanjo.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Slika se počasi sestavlja. V SDS so bili v zadnjih letih na videz srditi borci proti korupciji v zdravstvu. Opozarjali so predvsem na preplačila pri nakupih zdravil in medicinskih pripomočkov. Predsednik SDS Janez Janša je hotel na vsak način v to zgodbo vključiti tudi Mladino. Akcijo je kot vodja preiskovalne parlamentarne skupine o nakupu in prodaji žilnih opornic kasneje sicer vodila poslanka SDS Jelka Godec, a ofenzivo je začel Janez Janša, februarja leta 2016 na odboru za finance.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Kako Janševa vlada sistematično krepi zdravstvene lobije
Vladajoča koalicija, ki se je ob svojem nastanku lani spomladi v koalicijskih izhodiščih zavezala h krepitvi zasebnega zdravstva, ni posebej zavzeta borka za javno zdravstvo, niti nima velikega interesa za boj proti klientelizmu in korupciji v zdravstvu. Postavimo boj SDS za zniževanje cen medicinskih pripomočkov v kontekst. Če bi vse slovenske bolnišnice kupovale poceni srčno-žilne opornice, bi v enem letu prihranile 810.000 evrov, so leta 2017 izračunali na RTV Slovenija. Interesu, da se cene in marže znižujejo, ni mogoče ugovarjati – mogoče ga je le podpreti. A v slovenskem zdravstvu obstaja še večji odtok denarja, ki se je v času koronakrize še povečal in za zamašitev katerega vladajoča koalicija ni naredila nič.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Tudi Janševi madžarski kolegi na jahtah po Jadranu
Medtem ko je Janez Janša konec avgusta leta 2016 z družino dopustoval na krovu jahte v lasti poslovneža Andreja Marčiča, je na družbenih omrežjih kazal malce drugačno podobo. Janša je 26. avgusta 2016 na Twitterju recimo komentiral Mladinin intervju s Tanjo Fajon, češ: »Še ena, ki bi delila tisto, kar ustvarijo drugi. V rastlinskem svetu so to paraziti, v politiki pa socialisti.« A nekako je že prav značilno, da imajo največji borci za prvorazredne najraje največji luksuz, Janša se očitno tudi pri tem zgleduje pri svojih najboljših, madžarskih kolegih. Viktor Orbán o sebi rad pravi, da je človek ljudstva, impulzivno in spontano se odpravi med ljudi, na njihovih kmetijah obeduje, a ko gre za pravi oddih, je najraje z najbogatejšimi madžarskimi oligarhi.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Šest prašičev za osamosvojitelje
V skladu s tradicijo, ki jo je zahodna civilizacija prevzela od starih Grkov, naj bi bilo najvišje na lestvici človekovih vrlin opravljanje tako imenovanih junaških dejanj. Starogrška lestvica plemenitih dejanj ima neko logiko. Plemenitost ravnanja je denimo v obratnem sorazmerju s koristmi, ki jih človek pridobi v zameno za neko dejanje oziroma delovanje. Delo – fizično ali intelektualno – je bilo recimo v tej tradiciji vredno najmanj. Nekoč so bili sužnji tudi pisarji. Malce več je bilo vredno ustvarjanje, recimo kiparjenje ali pisanje pesmi. A težava s to dejavnostjo je bila, kot so opisovali grški filozofi, da za njo ostajajo materialne sledi. Kipar si pomaga s kamnom, pesnik ali pisatelj ubira bližnjice do slave z rabo papirja. Najbolj znan grški filozof Sokrat verjetno zaradi tega ni pisal, ampak je zgolj govoril.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Svet
Na sredini zgornje fotografije, narejene ob padcu Kabula, pozira talib. Oblečen je v svetlo rjava oblačila, v roki pa razkazuje kalašnikovko. Od kod jo je dobil? Zelo verjetno iz Slovenije. Kot nas je opozoril bralec, mož na fotografiji drži v rokah avtomatsko puško, kakršne smo nekoč proizvajali v Jugoslaviji, v Kragujevcu. Jugoslovanske kalašnikovke imajo v primerjavi z drugimi izvedenkami nekaj unikatnih značilnosti. Tam, kjer je talibova leva roka, imajo te puške tri zareze za zračenje, poleg tega imajo merek za streljanje s tromblonskimi minami, ki je na fotografiji preklopljen navzdol.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Politika
Kako vlada Janeza Janše ohranja podporo s podkupovanjem posameznih interesnih skupin
V skladu s tako imenovanim začasnim okvirom evropske komisije za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covid-19 lahko države EU med epidemijo izjemoma pomagajo posameznim družbam ali panogam. Državna pomoč, ki je bila v EU prej izjema kot pravilo, je v sedanji krizi postala redna praksa, kljub vsemu pa je treba vse ukrepe še naprej prijavljati evropski komisiji in dobiti njeno privolitev.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Politika
Podjetnik Jože Anderlič je leta 2009 v zameno za porušitev Kolizeja v Ljubljani, ki je bil zavarovan kot kulturni spomenik lokalnega pomena, moral plačati 750 tisoč evrov odškodnine, ki jih je ljubljanska občina porabila za gradnjo Cukrarne, hkrati pa se je še zavezal, da bo osrednji prostor v na novo zgrajenem kompleksu namenjen kulturni dejavnosti.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Družba
Dr. Peter Klepec je raziskovalec na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Je član kolektiva svetovno znane ljubljanske lacanovske šole. V zadnjem obdobju, ki ga je zaznamovala finančna kriza, je skozi psihoanalitično optiko analiziral sodobni kapitalizem. Pot ga je prek dveh monografij v zbirki »Kapitalizem in perverzija« privedla do proučevanja krize. Klepec, ki na inštitutu vodi raziskovalni projekt »Filozofija krize: ekonomija-politika-ekologija«, krizo – ki ima danes seveda obliko kovidkrize – primerja z nočno moro. Kar pa pomeni tudi, da se iz nje lahko zbudimo.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Politika
Afganistancem, ki so v domovini sodelovali z evropskimi institucijami in jih tam ogroža talibski režim, je pomoč prva ponudila španska vlada. Španija se je ponudila, da postane vstopna točka za begunce iz Afganistana v EU. Madrid jih namerava sprejeti več tisoč, začasno jih bodo namestili v begunskih centrih ali vojaških oporiščih, nato naj bi jih od tam preselili še v druge države EU. Poleg EU je Španija pomoč ponudila tudi ZDA oziroma »njihovim« beguncem iz Afganistana. Zaradi te odločitve v španski javnosti ni bilo hude krvi, ni zaslediti nobene resne panike, nobenih skrajnih političnih izgredov.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
Slovenski neonacisti, pripadniki različnih skrajno desnih, rasističnih gibanj, ki so se v preteklosti skrivali pred javnostjo, pod vlado Janeza Janše dvigujejo glave. Vidimo jih lahko na provladnih protestih in drugih akcijah, nastopajo odkrito in brez sramu. Ni dvoma, zakaj. Povezav in simpatij med vladajočo SDS in skrajno desnico je veliko. Tako verjetno tudi ni presenetljivo, da slovenske uradne institucije, kot sta policija in obveščevalna služba, te nevarnosti ne vidijo. Ravno nasprotno, vladajoča SDS je namesto pregona desnih skrajnežev začela problematizirati tako imenovani levi ekstremizem in anarhizem. Pobuda SDS o prepovedi stranke Levica, ki jo razumejo kot skrajno levo in protiustavno, je znana. Manj znano pa je dejstvo, da slovenska vlada s podobnim programom dela nastopa tudi pri predsedovanju Evropski uniji.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
»Nekoč je bila skrajna desnica anatema, danes je to rutina,« piše v marca 2020 objavljeni analizi o skrajno desnih terorističnih napadih v Evropi. Analizo je opravil ameriški Center za strateške in mednarodne raziskave (CSIS) na podlagi 2241 terorističnih napadov v Evropi med letoma 2009 in 2020. Njegov komentar, da je skrajna desnica del vsakdana, se je navezoval na dejstvo, da se dandanes skrajno desne politične stranke v Evropi tudi v evropskem parlamentu združujejo v večjo skupino. Hkrati s tem pa so avtorji študije opazili tudi povečanje skrajno desnih terorističnih napadov. Ti, ugotavljajo, sovpadajo prav s protimigrantsko retoriko desnih politikov po letu 2015.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Družba
Bojan Veselinovič (1965) je novinarsko kariero začel leta 1988 kot radijski dopisnik iz Beograda. V devetdesetih je napredoval v urednika uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj Radia Slovenija ter nato v odgovornega urednika informativnega programa. Z nastopom prve vlade Janeza Janše je doživel prvi pretres. Ker je takratni koaliciji uspelo sprejeti zakon o RTVS, je tudi na Radiu prišlo do politično motiviranih zamenjav, zato je leta 2006 odšel na Dnevnik, kjer je postal notranjepolitični urednik. Čez tri leta, leta 2009, je bil prvič izbran za direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA), nato še leta 2016.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Svet
Slovenska policija zanika vohunjenje prek mobilnih telefonov. Ji verjamete?
Kaj je vohunski program Pegasus? Najnazornejši je primer Francozinje Claude Mangin, žene zaprtega političnega aktivista iz Maroka. Analiza njenega telefona je pokazala tole: prejšnji mesec je Manginova na svoj iPhone 11 prejela kratko sporočilo. Telefon ga ni prikazal, ni zazvonil. Je pa sporočilo v njem potihoma namestilo vohunski program, ki ga izdeluje izraelsko podjetje NSO. Ko je bil program nameščen, je napadalcem zagotovil vse: dostop do elektronskih sporočil, kratkih sporočil, snemanje s kamero v telefonu ali z mikrofonom in ugotavljanje lokacije.
-
18. 7. 2021 | Družba
»Če je oblast pravična in dela v dobro ljudi, ji bodo ljudje sledili, sicer pač ne«
Tako na življenje gleda Renata Salecl, filozofinja ali psihoanalitičarka po specializaciji, v pogovoru za posebno poletno številko MLADINA INTERVJU. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je dejansko tako očitno, da ga skorajda ne vidimo. Da, imamo epidemijo, ki je tudi njo zadnje leto zaposlovala. Ampak zakaj v času, ko se je mogoče res o vsem informirat, ko so kvalitetne informacije na dosegu tipkovnice, zakaj ravno sedaj vse več ljudi – celo držav – raje izbere nevednost? Zakaj si raje lažemo, zanikamo, si delamo utvare? To je nek takšen detajl, tudi fenomen nove sorte.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Politika
»Vse tiste, ki so bili politično nastavljeni, bo treba zamenjati«
Marjanu Šarcu (1977) številni zamerijo, ker je pred letom dni nepričakovano odstopil. Pred tem o tej svoji potezi ni obvestil niti svojih koalicijskih partnerjev, kar je bila v politični zgodovini Slovenije dotlej še nikoli videna odločitev, ki je presenetila druge, morda bolj preračunljive in pragmatične politike, vajene igre s pritiski in popuščanji. Karkoli si že o tej njegovi potezi mislimo, jo obsojamo ali razumemo, pa je verjetno dejstvo, da je danes politična slika v Sloveniji precej jasnejša. Mnogi miti, na katere so nekateri še prisegali pred letom dni, so se že razblinili.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Politika
Skrivnostni sestanek z Ursulo von der Leyen
Na dan, ko je Slovenijo obiskala evropska komisija, in po tem, ko so si komisarji na Bledu ogledali predstavo Povodni mož, se je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen na Brdu pri Kranju srečala s predstavniki slovenskega novinarstva. Sestanka, ki je bil neuradne narave, so se po naših informacijah udeležili odgovorna urednica Slovenske tiskovne agencije (STA) Barbara Štrukelj, predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek in profesor Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Politika
Finančni ministri skupine G20 so ta teden podprli globalno davčno reformo za pravičnejšo obdavčitev multinacionalnih podjetij. Devetnajst najbogatejših držav plus predstavniki Evropske unije so s tem podprli napovedano davčno reformo, ki so jo ZDA predlagale na nedavnem zasedanju voditeljev sedmih najbogatejših držav, torej skupine G7. Reforma je sestavljena iz dveh ukrepov, pri prvem gre za to, da bo najnižja davčna stopnja za multinacionalke znašala 15 odstotkov, drugi steber naj bi poskrbel, da bodo mednarodna podjetja več davkov plačevala tam, kjer ustvarjajo prihodke.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
»Nad našim predsedovanjem lebdi velik črn oblak, naša podoba v Bruslju je katastrofalna«
Socialni demokrati so v zadnjem desetletju v Evropi izgubljali podporo. Njihovi volivci so se selili k novim levim strankam, v Nemčiji recimo predvsem k Zelenim ali Levici, drugod celo k skrajno desnim, populističnim strankam, kot so v Avstriji Svobodnjaki. Podobno usodo so v Sloveniji doživeli tudi v SD, kjer pa se v zadnjem obdobju spet pobirajo. Stranka SD je danes, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, najmočnejša opozicijska stranka, Tanja Fajon, ki so jo za predsednico izvolili lani oktobra, pa možna prihodnja mandatarka.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
Ruanda in Venezuela in Slovenija
Je Slovenija res neprijazna do podjetnikov? Ker je tu zanje domnevno preveč birokratskih ovir, namerava vlada poenostaviti pridobivanje gradbenih dovoljenj in uvesti socialno kapico, s katero bi najbolje plačanim zamrznili plačilo socialnih prispevkov. A ko so v Veliki Britaniji – na njihovem podjetniškem spletnem informacijskem portalu Businessfinancing – konec prejšnjega meseca primerjali ureditve po svetu, so ugotovili, da je Slovenija dejansko eno najprijaznejših okolij.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Madžarskemu premierju Viktorju Orbánu v zadnjem času zadeve uhajajo iz rok. Njegovi stranki Fidesz javnomnenjska podpora pada in je v tem trenutku izenačena pri dobrih tridesetih odstotkih s strankami združene madžarske opozicije. Te so maja napovedale, da bo njihov skupni kandidat na parlamentarnih volitvah naslednje leto liberalni župan Budimpešte Gergely Karacsony.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Geji in lezbijke kot grešni kozli
ILGA-Europe je evropska podružnica mednarodne lezbične in gejevske zveze International Lesbian & Gay Association (ILGA), ki združuje več kot 600 organizacij iz 54 držav, delujočih na področju spodbujanja pravic gejevske, lezbične, biseksualne in transseksualne skupnosti v Evropi in Srednji Aziji. Iz te organizacije so nam na vprašanje glede spoštovanja pravic pripadnikov LGBT v naši regiji odgovorili, da Viktor Orbán in poljski predsednik Andrzej Duda že kar nekaj časa zlorabljata LGBTI skupnost kot grešne kozle:
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
»Nastaja tip vladavine, ki spominja na Islamsko državo«
Robert Biedroń (1976) je poljski evroposlanec, član skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S & D). Med letoma 2011 in 2014 je bil poslanec v Poljskem Sejmu, do leta 2018 župan mesta Słupsk na severozahodu države s slabimi sto tisoč prebivalci, lani pa tudi kandidat na poljskih predsedniških volitvah. Na Poljskem je znan kot eden najpomembnejših borcev proti homofobiji, pri čemer ni neprizadet: je namreč odkrit gej, kar je lahko na Poljskem precej nevarno.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Politika
Kaj omogoča vzpon strank, kakršna je SDS?
Ker je bil Janez Janša na kongresu stranke vnovič izvoljen za predsednika, seveda ob 99-odstotni podpori delegatov, so številni komentatorji potegnili vzporednice z nekdanjimi komunisti ali s položajem, ki ga je tedaj imel Josip Broz Tito. Takšne primerjave so lahko zanimive, zlasti ker je v tej stranki precej nekdanjih komunistov, a zgrešijo naravo najmočnejše politične stranke v državi.
