Peter Petrovčič
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Politika
Čeprav pravna podlaga za uporabo električnih paralizatorjev za policiste obstaja že skoraj tri leta, policisti tega novega prisilnega sredstva, orožja, doslej niso uporabljali, ker naj bi se najprej odpravili vsi dvomi in pomisleki v zvezi z njim. Zdaj, ko imajo policisti nalogo spremljati morebitno gibanje ljudi zunaj meja glavnega mesta ter omejitve nakupovanja za upokojence v trgovinah, pomislekov ni več. Morda gre za naključje, a v vsakem primeru bodo policisti odslej za pasom nosili še eno orožje.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Družba
Ubrano zvonjenje in zbledeli spomini
Cerkev svetega Urha stoji na istoimenskem griču nad Dobrunjami na jugovzhodnih obronkih Ljubljanske kotline. Tam je bila med drugo svetovno vojno ena izmed najzloglasnejših domobranskih postojank, na kar opozarjajo spominske plošče, od katerih pa je ena pred časom izginila. Tudi če bi bila za vedno odstranjena ali celo uničena, ne bi bilo nič nenavadnega. Spominska znamenja na Sv. Urhu, ki opozarjajo na domobranska grozodejstva, so vse od osamosvojitve redna tarča »domoljubnega« vandalizma.
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Družba
Zmaga sovražnikov skupnosti LGBT
Na sobotnih parlamentarnih volitvah na Slovaškem je zmagala opozicijska stranka Običajni ljudje in neodvisne osebnosti (Olano). Dobila je 25 odstotkov glasov in porazila doslej vladajočo socialdemokratsko stranko Smer. Olano se razglaša za desnosredinsko stranko, a številna stališča – recimo glede migracij, splava in pravic skupnosti LGBT – jo uvrščajo daleč od sredine.
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Politika
Da bi ohranili ideale, jih prodajamo
Zmernejša evropska politika se že desetletje ukvarja s tem, kako bi preprečila dokončen vzpon skrajne desnice. V zameno za to pa se je, paradoksalno, pripravljena odreči vedno številnejšim idealom, glavnim postulatom demokracije. Recimo idealom o solidarnosti do beguncev. In temeljnim demokratičnim idealom nasploh – s finančno podporo nedemokratičnemu turškemu vladajočemu režimu. Tega z Evropo najtesneje povezujejo prav begunci, milijoni beguncev iz Sirije, ki jih je v skladu z dogovorom z Evropsko unijo Turčija zadrževala na svojem ozemlju. Ne zadržuje jih več. Pred dnevi je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan beguncem sporočil, naj se odpravijo v Evropo. In so se.
-
Na Nizozemskem je sodišče prepovedalo rabo računalniškega programa, nekakšne umetne inteligence za lovljenje prejemnikov socialnih prejemkov, ki naj bi bili izkoriščali sistem. Računalniški program oziroma algoritem, ki ga uporabljajo nizozemske socialne službe, na podlagi različnih parametrov in preteklih izkušenj izračuna verjetnost, da nekdo zlorablja sistem socialne pomoči. Tiste, pri katerih je verjetnost večja, potem država obišče in preveri. Ne, ne gre za to, da bi država sumila, da nekdo zlorablja socialni sistem, in potem opravila nadzor. To stori, ker je algoritem izračunal, kateri upravičenci so »verjetnejši« kršitelji od drugih.
-
Evropsko sodišče za človekove pravice je na primeru Španije odločilo, da smejo evropske države migrante (torej tudi begunce) pod določenimi pogoji brez individualne obravnave, torej prisilno, vračati v tretje države. Na prvi pogled se zdi, kot da je razvrednotilo najosnovnejše mednarodne postulate azilnega prava, po katerih ima vsak pravico vložiti prošnjo za azil in pravico, da o tej prošnji država, v kateri je bila vložena, odloči glede na specifične okoliščine primera.
-
Predsednik sprejel paravojaško enoto
Predsednik republike Borut Pahor je na kulturni praznik pripravil vsakoletni dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti ga je obiskala »četa« Štajerske varde ali Slovenske varde. Štela je približno 30 posameznikov in posameznic. Besedo četa uporabljamo namenoma, šlo je za uniformirano enoto v maskirnih uniformah z našitimi karantanskimi panterji in slovenskimi zastavami …
-
Zvjezdan Radonjić je tisti sodnik, ki je v izreku oprostilne sodbe za Milka Noviča opozoril, da nanj pritiskajo vrhovi pravosodja. Ti naj bi bili pod vplivom neformalnih centrov moči, med drugim tudi (nedokazane) mednarodne tajne združbe »Iluminati«. Je tudi tisti sodnik, ki je filozofa in medijskega kritika dr. Borisa Vezjaka označil za retardiranca, ker si je drznil komentirati njegov nastop na nacionalni televiziji pri desničarskem propagandistu Jožetu Možini.
-
Banke ne odpirajo bančnih računov beguncem?
Da so kljub številnim zakonskim zavezam o enakosti in prepovedim diskriminacije ljudje s priznano mednarodno zaščito, zlasti prosilci za azil, na vsakem koraku diskriminirani, je žalostna resnica. Oteženo jim je reševanje stanovanjskega problema, dostop na trg dela … Predpogoj za slednje in za marsikaj drugega je tudi bančni račun, prek katerega ljudje plačujemo račune, prejemamo socialne transferje in seveda tudi plačilo za delo. Pred časom so na Slovenski filantropiji opozorili, da se je med bankami razširila zaskrbljujoča praksa: prosilcem za azil in celo posameznikom s statusom begunca nočejo odpreti računa ali pa jim ga celo brez obrazložitve zaprejo.
-
ZDA so največja grožnja svetovnemu miru
V sedanjih mednarodnih geopolitičnih razmerah, ko se je ameriški predsednik Donald Trump odločil z vojaško eskalacijo ameriško-iranskega spora domačim volivcem pokazati »odločnost«, je zanimivo vprašanje, kdo je po mnenju ljudi ta hip največja grožnja svetovnemu miru.
-
Je poslanec last politične stranke?
Zvonko Lah danes ni več poslanec v državnem zboru. Nekoč je bil. Leta 2008 je bil izvoljen na kandidatni listi SDS. Leta kasneje je, domnevno zaradi nestrinjanja s politiko stranke, prestopil v NSi. SDS je tedaj od njega zahtevala vrnitev mandata, čeprav je bilo to v nasprotju z ustavo, in tudi vrnitev stroškov izvolitve. To je kasneje zahtevala s tožbo, od njega je terjala 8000 evrov. Na prvi pogled bizarna tožba je te dni dobila pravnomočni epilog na sodišču. SDS se je pohvalila, da ji mora v skladu z odločitvijo sodišča nekdanji poslanec vrniti 5000 evrov stroškov in obresti. Enaka usoda zdaj skoraj zagotovo čaka Andreja Čuša, nekdanjega poslanca SDS, ki je zapustil stranko in se je, kakor Lah, zaradi tožbe te znašel na sodišču.
-
Ena izmed osnovnih civilizacijskih pridobitev je pravilo, da je kazen za prepovedano ravnanje vnaprej določena in da je sorazmerna s hudostjo prepovedanega ravnanja. Zato se za krajo hlebca kruha ne gre v zapor, za umor pa je predpisana najvišja kazen. Iz (sorazmerne) višine sankcije za neko ravnanje lahko torej sklepamo, kako visoko družba postavlja varovane dobrine in pravice … Za kršitev zakonske obveze enakopravne zastopanosti spolov na kandidatnih listah političnih strank, s katerimi te nastopajo na volitvah, je v Sloveniji predvidena sankcija razveljavitev kandidatne liste. To velja za posamezne kandidatne liste v volilni enoti, kjer ta obveza ni bila spoštovana. Nesorazmerna bi bila sankcija prepovedi nastopa na volitvah za posamezno politično stranko.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Pregled leta: Ddr. Jaklič in gospod Hyde
Na ustavnem sodišču so bila že v preteklosti trenja med sodnicami in sodniki. A doslej so te reči ostajale za štirimi stenami. Potem je marca leta 2017 ustavni sodnik postal ddr. Klemen Jaklič – po mnenju nekaterih čudežni deček slovenskega pravnega sveta, po mnenju drugih najbolj očitno strankarsko (SDS) pripaden ustavni sodnik v celotni zgodovini ustavnega sodišča.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Pregled leta: Reka ljudi in ljudje v reki
Migracije so letos tudi v Sloveniji dokončno postale stalnica med najpomembnejšimi postranskimi temami za pogovore, prepire, pridobivanje političnih točk in celo za konstruktivne razmisleke. Pričakovano je bilo teh precej manj kot vsega drugega. Nekaj pa jih je vendarle bilo, spodbudila jih je tudi država, recimo ustavno sodišče, in celo politika.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Verjetno ste urejali formalnosti pri državnem organu – recimo na upravni enoti – in naleteli na gnečo pred sprejemnim okencem, na dolgotrajnost vsebinskega reševanja zadeve, na nedosegljivost uradnih oseb po telefonu. To se zgodi, kadar je zaradi številnosti vlog pritisk na upravni organ velik. Navadno takšne razmere ne trajajo večno. Za tujce, predvsem za delavce migrante, je to vsakdanjik. To potrdi že bežen obisk oddelka za tujce na ljubljanski upravni enoti – še preden se začnejo uradne ure, je čakalnica polna.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Politika
Grobova neznanih beguncev (eden je medtem že dobil ime), ki sta se utopila v Kolpi in sta pokopana na črnomaljskem pokopališču Vojna vas, so obiskali poslanci evropskega parlamenta. Ne slovenski evropski poslanci, pač pa poslanci, člani Evropske združene levice in Zelene nordijske levice.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Politika
Kršeno načelo poštenega sojenja?
Ko je ustavno sodišče odločalo o zakonu o tujcih, je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič z ločenim mnenjem presenetil v več pogledih – recimo z edinim glasom za ustavnost zakona in tudi z osebnim obračunavanjem z enim od sodniških kolegov. Med tem, ko smo se vsi ukvarjali z nezaslišanostjo obračunavanja na osebni ravni ali kvečjemu neprimernostjo njegovega glasu v prid sporne protibegunske zakonodaje, je nekdanji predsednik vrhovnega in ustavnega sodišča Franc Testen očitno edini dobro prebral ali pa vsaj razumel omenjeno ločeno mnenje. In Testen trdi, da je Jaklič namerno zavajal in celo »prilagodil« besedilo zakona o tujcih, da je lahko sploh argumentiral svoj glas za zakon.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Politika
Pomoč beguncem, ki se je sprevrgla v pomoč policiji pri obračunavanju z begunci
Ko je pred časom od izčrpanosti in podhladitve v gozdu blizu Ilirske Bistrice umrl 20-letni begunec iz Sirije, se je postavilo vprašanje, ali se begunec v stiski v Sloveniji res nima na koga obrniti, koga poklicati na pomoč. Pri umrlem beguncu je že bilo tako. Očitno se ni imel na koga obrniti ali pa si tega ni upal. Tik pred smrtjo je poklical na pomoč – a v Nemčiji živeče sorodnike, ne pa policije ali humanitarne organizacije. Nazadnje so sorodniki iz Nemčije tudi prišli in ga našli, bilo je prepozno.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Družba
Begunska pot ljudi, ki iz drugih delov sveta bežijo v Evropo, se včasih konča v »neoznačenih« grobovih. Tudi v Sloveniji. To se je zgodilo beguncema, ki ju je nekega pomladnega dne odnesla Kolpa. Nekaj dni kasneje je njuni trupli našla policija in nedavno so ju pokopali na pokopališču Vojna vas v Črnomlju. Na enem izmed začasnih nagrobnikov piše »Neznana oseba 1«, na drugem »Neznana oseba 2«.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Družba
Na začetku oktobra je predsednik SDS Janez Janša objavil novo pesem, posvečeno domovini. V njej opeva lepote Slovenije, med drugim Orlov vrh, majhno jaso na skrajnem južnem delu griča, na katerem stoji ljubljanski grad. Širši javnosti neznano znamenitost.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Družba
Na pokopališču Vojna vas v Črnomlju stojita improvizirana nagrobnika. Na enem piše »Neznana oseba 1«, na drugem »Neznana oseba 2«. V grobovih sta pokopana begunca, ki ju je nekega pomladnega dne odnesla Kolpa, nekaj dni za tem pa ju je našla policija.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Družba
Mnogi po svetu, tudi v Sloveniji, so odraščali ob komični nanizanki The Bill Cosby Show. Pravega družinskega očeta v nanizanki, Cliffa Huxtabla, je igral Bill Cosby, danes 82-letni komik. Dolga leta občudovani igralec, ki je bil med drugim v preteklosti ovenčan tudi z nagrado »Greatest Television Dad«, pa je vsa dolga desetletja imel tudi skrito, temno plat.
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Politika
V nedeljo je okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić na nacionalni televiziji pojasnjeval teorije zarote in delovanje neformalnih združb, ki naj bi obvladovale državo. Kot sodnik, ki je obsodil Francija Frantarja, enega izmed bolj znanih pedofilskih duhovnikov, je pokomentiral tudi ta »svoj« primer – in presenetil s pogledom na duhovnikovo skrajno zavržno ravnanje.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Politika
Kdo je usmeril prst v Accetta?
Na drugi oktobrski ponedeljek je ustavno sodišče razveljavilo del zakona o tujcih, ki je vladi in državnemu zboru omogočal zaprtje meje – policija bi lahko brez izjem prenehala sprejemati prošnje za azil in ljudi prisilno vračala na Hrvaško in v druge države. Tako pač to ne gre, so odločili ustavne sodnice in sodniki. Odločili so, da ima država seveda pravico odločati o prošnjah za azil tako ali drugače, a da odločati (in sprejemati prošnje) pač mora. Ker v nasprotnem primeru trpijo pravice do azila upravičenih ljudi, ki jih določa mednarodno pravo. Gre za odločitev, ki bi jo lahko šteli med pomembnejše in ponosnejše trenutke ustavnega sodišča in bi si zaslužila primerno pozornost. A o vsebini se je kmalu prenehalo govoriti, debato je stran od nje speljal ustavni sodnik Klemen Jaklič, edini, ki je glasoval proti.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Družba
Prejšnjo sredo je v Kočevju potekala kulturna prireditev pod geslom »Stop nasilju« v organizaciji istoimenske civilne pobude. Pelo in plesalo se je, govorniki pa so opozarjali na naraščajoče nasilje mladoletniških tolp, romskih načeloma, čeprav te besede naravnost ni izrekel nihče. Iz Kočevja že več mesecev prihajajo opozorila o domnevnem pouličnem nasilju in pozivi k samoorganiziranju, državljanski nepokorščini, če država krajevnega prebivalstva ne bo zavarovala.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Politika
Le vsakega četrtega obsodi sodnik
Drame iz ameriških sodnih dvoran – retorične bravure in brezhibno poznavanje prava odvetnikov in tožilcev ter odločnost sodnika v zrelih letih –, ki jih spremljamo na malih in velikih zaslonih, obstajajo dejansko le še pred filmskimi kamerami. V ZDA je le vsakemu dvajsetemu obtožencu v kazenskem postopku dana možnost, da se zagovarja pred sodnikom. Slovenija je v tem pogledu dolgo veljala za zgled ohranjanja človekovih pravic v kazenskih postopkih, pred sodnikom so svojo plat zgodbe lahko povedali tako rekoč vsi, ki jim je grozila kazenska obsodba, v najhujšem primeru celo zapor. A v zadnjih sedmih letih se je to povsem spremenilo.
