Peter Petrovčič
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Družba
Leta 2008 je na waldorfski šoli v Salzburgu za ošpicami zbolelo 400 otrok. Manjša epidemija je lahko izbruhnila, ker delež otrok, cepljenih proti nalezljivim boleznim, v teh zasebnih šolah dosega kvečjemu 50 odstotkov. To tudi še zdaleč ni bil edini primer v Evropi, le Sloveniji najbližji. Pri nas sicer veljajo precej strožja pravila za cepljenje kot v Avstriji in večini drugih evropskih držav, saj je cepljenje proti nekaterim boleznim obvezno, a delež necepljenih otrok se vendarle počasi povečuje. Kakšna je odgovornost staršev za takšne odločitve? Kakšna je njihova odgovornost do javnega zdravja?
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Politika
Vlada je potrdila zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki uvaja številna nova pooblastila in prisilna sredstva, med drugim električni paralizator, s katerim ljudi v policijskih postopkih policisti že leta onesposabljajo (in pobijajo) v ZDA in tudi številnih evropskih državah.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Politika
Janez Janša je bil zaradi žaljivega tvita o novinarki nacionalne RTV Mojci Pašek Šetinc obsojen na plačilo 6000 evrov kazni oziroma odškodnine. Podobna sodba ga verjetno čaka tudi v primeru druge novinarke Eugenije Carl, ki jo je užalil v istem tvitu. Res da je bil obsojen zaradi neaktivnosti v sodnem postopku, a to ne pomeni, da je sodišče odločalo v nasprotju z dejstvi oziroma dokazi.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Družba
»Skoraj vsaka tretja ženska v Sloveniji se odloči za splav. Prekinitev spolnega odnosa ni varen način kontracepcije. Uporabite varno kontracepcijo.« Takšna je vsebina televizijskega oglasa podjetja Durex, s katerim to oglašuje kondome. Oglas je zavajajoč, če ne celo neprimeren zaradi trenutka objave, ki si ga je izbralo podjetje. V Sloveniji se zadnja leta izrazito krepi politično-civilnodružbena akcija proti splavu, ki je pri nas ustavno varovana pravica. Pred ljubljansko porodnišnico poteka molitev »za življenje« oziroma proti pravici do splava, ki jo pripravlja Zavod božji otroci. V tednu otroka je Zavod Živim v sodelovanju z rimskokatoliško cerkvijo predvajal propagandni film, ki »razširja lepoto življenja« oziroma poziva proti splavu. Civilnodružbena pobuda pod vodstvom Aleša Primca, ki že leta onemogoča razvoj človekovih pravic istospolno usmerjenih, prerašča v politično stranko, v katere programu je zapisana tudi prepoved pravice do splava … Podjetje Durex je znano po spornih, izzivalnih, šokantnih oglasih za svoje izdelke. Tudi tokratni oglas oziroma podatek v njem, da vsaka tretja ženska v Sloveniji naredi splav, je šokanten. A tak je (tudi) zato, ker ne ustreza dejanskemu stanju na področju umetnih prekinitev nosečnosti, saj je teh v Sloveniji že desetletja vse manj.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Družba
Na ministrstvu za pravosodje so pred časom zbrali in na spletu objavili »zaporsko statistiko«. Številke o zaporskem sistemu v Sloveniji kažejo trend rasti vseh spremenljivk. Vseh razen števila zapornih kazni in napotitev v prevzgojni dom za mladoletne storilce kaznivih dejanj. Teh je bilo lani pol manj kot pred 20 leti. Mladoletniška kriminaliteta se že leta vztrajno zmanjšuje. Vprašanje je, zakaj je tako in ali bi se iz odgovora na to vprašanje lahko kaj naučili tudi glede odnosa države do polnoletnih storilcev, saj se ta, nasprotno, iz leta v leto slabša.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Politika
»Storil bom vse, kar bo mogoče, da bodo letele glave,« je za primer, da bi sojenje Igorju Bavčarju zastaralo, v večerni informativni oddaji na POP TV napovedal pravosodni minister Goran Klemenčič. Gre za neprimerno izjavo. Bi moral zaradi nje odstopiti?
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Politika
Na notranjem ministrstvu se (s podporo vlade) pospešeno pripravljajo na morebitni večji pritisk beguncev oziroma prosilcev za azil. Napovedali so zakonodajo, ki bo omogočila zaprtje meje. In da bo zapora meje čim učinkovitejša oziroma da bo meja čim bolj neprepustna, so kupili nov vodni top (to je prisilno sredstvo za potrebe nadzora in razganjanja množic) in zaposlili več policistov.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Politika
Izbira predsednika vrhovnega sodišča še nikoli ni bila lahka. Tudi tokratno iskanje ustreznega kandidata se vse bolj zapleta. Problem ni več Branko Masleša, a še vedno je problem eminentno političen. Tokrat (še) ni težava v tem, da bi se pojavil kandidat »sil kontinuitete«, pač pa v tem, da »sile kontinuitete« ne dovolijo prevzema sodne oblasti kandidatom drugih svetovnih nazorov. Vse to so pomisleki, ki ne sodijo v sodstvo.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Družba
Vlada je po desetletjih prigovarjanj na en mah rešila težave s pitno vodo v dveh romskih naseljih. Sočasno se je po letu in pol nedejavnosti sestala vladna komisija za zaščito romske skupnosti in napovedala skorajšnje sprejetje nacionalnega programa ukrepov za prihodnjo petletko ter prednostno obravnavo »bistvenih vprašanj, kot je zagotavljanje finančnih sredstev za urejanje komunalne infrastrukture na območjih, kjer večinsko živijo predstavniki romske skupnosti«.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Družba
Po zakonu so otroci s posebnimi potrebami otroci »z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci …« Je res tak vsak enajsti romski učenec? Glede na statistične podatke že, v resnici pa gotovo ne.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Družba
V soboto je v Ljubljani potekal »Vseslovenski antimigrantski shod«, na katerem je okoli 200 ljudi izrekalo do drugačnih sovražna gesla in nasprotovalo sprejetju prosilcev za azil.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Družba
Ta teden je država končno preselila okoli petnajst mladoletnih beguncev brez spremstva iz ljubljanskega azilnega doma in kriznih centrov po državi. Preselitev je bila potrebna oziroma nujna, saj omenjene institucije (kjer bivajo tudi odrasli prosilci za azil ali pa otroci in mladoletniki, ki so bili zaradi nasilja v družini izločeni iz lastne družine) res niso primerno okolje zanje. Pa jim bo preselitev v dijaške domove dejansko prinesla olajšanje ali pa zgolj nov oziroma dodaten stres? Je vsaka preselitev upravičena? Ne bi bilo smiselno, da se dobrobit vsakega od mladoletnikov obravnava individualno?
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Politika
Vodni top je namenjen meni in tebi ...
V prihodnje bo Slovenija pomembno drugačna kot pred petimi, desetimi ali dvajsetimi leti. Vsaj kar se tiče stopnje (legalne) represije, ki je v izključni pristojnosti države oziroma policije. Slednja bo pod vlado Mira Cerarja dobila številne nove pristojnosti in prisilna sredstva, po katerih je desetletje in več neuspešno hrepenela. Dobili pa bodo še nekaj, po čemer so dolgo hrepeneli. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je namreč odobrila milijon evrov za zamenjavo obstoječega policijskega vodnega topa z novim, sodobnim orožjem za nadzor in razganjanje množic.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Družba
Teroristični prijatelji in sorodniki
Ste že kdaj imeli na obisku prijatelja, prijateljico, sorodnika, družinskega člana iz tujine? Ste ga ob prihodu v Slovenijo najprej peljali na policijo, da ga popišejo, evidentirajo? Niste? Kazen, če tega ne storite, je od 400 do 1200 evrov. Če ste vendarle ga, kot kakega kriminalca, peljali na policijo, potem ga zagotovo niste pozabili tja peljati še enkrat, tik pred odhodom. Če namreč pozabite na »odjavo« prijavljenega (ki je seveda obvezna), sledi kazen od 2000 do 4000 evrov.
-
5. 8. 2016 | Mladina 31 | Politika
Pred dobrim mesecem dni se je v Avstriji začelo sojenje v zvezi z več deset primeri beguncev, ki so jih avstrijske oblasti oziroma varnostne sile v času največjega navala na »balkanski poti« preprosto brez obrazložitve »vrnile« nazaj v Slovenijo. Gre za begunce, med katerimi jih je nekaj obtičalo tudi v Sloveniji in tožijo avstrijsko državo.
-
29. 7. 2016 | Mladina 30 | Družba
Ko je bil zdaj že bivši predsednik društva PEN Evald Flisar v korespondenci z mlado kritičarko Anjo Radaljac (ki je pri njem iskala službo) vulgaren in seksističen, je bil odziv večine pričakovan. Da gre za moralno in etično nesprejemljivo ravnanje, da je torej takšno ravnanje v nasprotju z vrednostnim okvirom večine v družbi. A v resnici gre za nasilje, s katerim (tudi) ta »visoko moralna« večina v praksi tiho soglaša ali ga celo sprejema in ga s tem spodbuja.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Politika
Je nevarnejša razžalitev ali spodbujanje sovraštva?
Zakaj je v Sloveniji pravica hitra in neizprosna, če nekomu rečeš, da je bednik, ali če izobesiš palestinsko zastavo na nogometni tekmi z Izraelom, ne pa, če tam vihtiš zastave z nacističnimi simboli ali če kako drugače javno širiš nestrpnost do drugačnih? Zakaj se varovanju časti, dobrega imena in ugleda daje prednost pred pravico do svobode govora, hkrati pa se ta opeva kot nekaj nedotakljivega, ko beseda nanese na sovražni govor?
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Družba
Brezposelnost med romskim prebivalstvom je precej večja od slovenskega povprečja. Tako je od nekdaj, a se doslej država na to ni ozirala. Se to zdaj spreminja? Na slabše? Se je država odločila, da bo brezposelnost med Romi in posledično stopnjo brezposelnosti nasploh reševala fiktivno, navidezno, s premikanjem Romov iz evidence brezposelnih oseb v evidenco nezaposljivih?
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Objektivno ali subjektivno strokovno mnenje?
Slovenija je majhna in mlada država. Posledično imajo, ob odsotnosti (vplivnih) zasebnih strokovnih združenj oziroma svetovalnih podjetij, mnenja univerzitetnih profesorjev o strokovnih vprašanjih s področja prava, ekonomije in družbe nasploh toliko večjo težo. Kar v teoriji ni slabo. A profesorji se pogosto znajdejo v dvojni vlogi, in sicer ko za naročnike (naj si bo to država ali zasebni naročniki) izdelajo strokovno mnenje. Ali s tem zaidejo na polje lobiranja?
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Slovenija ni država, ki bi bila prijazna do prosilcev za azil. Tega nista spremenili niti begunska kriza niti zaveza Evropski uniji, da bo Slovenija odprla vrata vsaj beguncem, ki naj bi jih države članice sprejele v skladu z dogovorom o porazdelitvi »begunskega bremena«.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Politika
Urad za potrjevanje političnih odločitev
Ustavno sodišče se ni moglo izogniti vsebinskemu odločanju o noveli zakona o obrambi, s katero je politika vojski podelila policijska pooblastila za potrebe varovanja meja pred prebežniki, begunci, migranti, saj je pobudo za oceno ustavnosti vložila varuhinja človekovih pravic. A to sodnikov ni ustavilo, da ne bi tudi tokrat našli pravnega pokritja za vladne odločitve, ki (na račun človekovih pravic) krepijo varnost, zagotavljajo vzdržnost javnofinančnega sistema ali kako drugo z Evropo in mednarodnim kapitalom usklajeno »rešitev« za težave današnjega časa.
-
10. 6. 2016 | Mladina 23 | Družba
Glavni namen zadnje zaostritve azilne zakonodaje v Sloveniji je bil okrepiti t. i. odvračalni učinek, ki naj bi prihajajoče begunce in migrante odvrnil od poti v Slovenijo. Tako so recimo odpravili enkratno denarno pomoč za osebe, ki jim je bil podeljen azilni status. Deležne so je bile osebe, ki so pridobile status mednarodne zaščite, torej status begunca ali status subsidiarne zaščite. Šlo je za izplačilo denarne pomoči v višini minimalnega dohodka, 288 evrov, ki je bila namenjena premostitvi eno- ali dvomesečnega obdobja po pridobitvi statusa, ko se mora oseba s statusom izseliti iz azilnega doma in poskrbeti sama zase. Te osebe so v tistem trenutku po navadi brez dohodkov, in tudi če bi (v nekem pravljičnem svetu) takoj sklenile pogodbo o zaposlitvi, bi prvo plačilo prejele šele po mesecu in pol. Podobno se zgodi, če vložijo prošnjo za denarno socialno pomoč, do katere so upravičene enako kot slovenski državljani, saj prvo izplačilo dobijo šele 20. dan naslednjega meseca. Prav temu mesecu in pol, v katerem si azilanti brez sredstev za preživljanje začnejo urejati življenje po novem, je bila namenjena enkratna denarna pomoč.
