Peter Petrovčič
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Politika
Z Goranom Klemenčičem smo se pogovarjali o sodstvu, pa tudi o bodeči žici, vojski na meji, zaostrovanju azilne zakonodaje, električnih paralizatorjih, gradnji novega zapora … Dolgoletni zagovornik človekovih pravic, zdaj minister, priznava, da mu ministrska funkcija onemogoča, da bi ravnal povsem v skladu s svojimi prepričanji in ideali, a kljub temu meni, da lahko znotraj vlade prispeva več, kot če bi jo kritiziral od zunaj, in se posledično zdi kot nekakšen (osamljeni) glas razuma znotraj vlade.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Družba
Če vidite policiste v akciji, raje poglejte stran
Je nadzor javnosti na delom policije v Sloveniji dovoljen ali prepovedan? Sme občan opazovati, spremljati in dokumentirati izvajanje policijskih postopkov na ulici? Sme to storiti novinar, fotograf? Odgovor, ki ga dajejo ustava, zakonodaja, odločba informacijskega pooblaščenca in (vsaj uradno) policija, je da. V praksi pa je odgovor lahko tudi ne.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Politika
Ustavno sodišče je ponovno zavrnilo možnost, da bi odločalo o ustavnosti zakonodaje, ki ureja popravo krivic izbrisanim. Čeprav bi ustavni sodniki že zdavnaj lahko odločili o (proti)ustavnosti navzgor omejene višine odškodnine, tudi tokrat o tem niso vsebinsko odločali in so izbrisanim zgolj sporočili, da lahko po poltretjem desetletju čakanja še malo počakajo.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Politika
V Sloveniji ostaneta dva od stotih prosilcev za azil
O življenju prosilcev za mednarodno zaščito oziroma prosilcev za azil v Sloveniji, o tem, kako tečejo postopki, kakšno je njihovo življenje v tem negotovem obdobju, ne vemo veliko. Kaj se zgodi z ljudmi, ki pridejo v Slovenijo in vložijo prošnjo za azil, tako kot je to v mesecih begunske krize storilo okoli 650 ljudi, v prihodnjem letu in pol pa jih bo še vsaj 567, ki jih bo Slovenija sprejela v skladu s solidarnostnim dogovorom med državami članicami o porazdelitvi bremena prosilcev za azil?
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Politika
Dragica Wedam Lukić je bila ustavna sodnica in predsednica ustavnega sodišča v njegovem najlepšem, skoraj romantičnem obdobju, ko so gradili in razvijali varovanje človekovih pravic na temeljih, ki jih je postavila prva, legendarna zasedba. Zaveda se, da so tudi oni imeli srečo. S sestavo ustavnega sodišča namreč. V zadnjih letih te sreče ustavno sodišče nima, ugotavlja Wedam Lukićeva in se sprašuje, kdo bo v razmerah brezkompromisnih političnih obračunavanj in negativnih kampanj sploh še pripravljen kandidirati na mesto ustavnega sodnika. Vprašanje je umestno, saj se bo v letu in pol zamenjala praktično celotna sestava ustavnega sodišča.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Politika
V Sloveniji je zdaj nekaj več kot 350 prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito. Nastanjeni so na večjih skupnih lokacijah, v Azilnem domu in njegovih izpostavah. To so ljudje, ki so se znašli v neznanem okolju, jezikovno, kulturno in nasploh, pogosto travmatizirani od poti in razmer v državi izvora. Seveda potrebujejo pomoč, a jim je država, v kateri so se znašli, ne zagotavlja dovolj.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Politika
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je brez neposredne zakonske podlage, brez člena, ki bi mu to omogočal, odločil, da roka za zbiranje podpisov za več referendumov, ki jih predlagajo delavci migranti iz Apač, ne bo razpisal. Čeprav je to na prvi pogled videti kot ošabnost, avtoritarnost, se je najbolj smejalo prav njemu. Dobil je priložnost, da se predstavi kot zaščitnik pravice do referenduma, kot varuh vladavine prava pred skupino neposlušnih državljanov. Brglez pa je lahko zadovoljen tudi zato, ker je politika dobila nov izgovor za dodatne omejitve pravice do referenduma.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Politika
V vsaki skupini ljudi je mogoče najti dobre in slabe, napake delajo eni in drugi. Tako je med volivci desnice, volivci levice in med tistimi, ki ne volijo. In med migranti, prebežniki oziroma begunci, ki prihajajo v Evropo. Tudi med tistimi, ki so in še bodo prišli v Slovenijo. A če se neprimerno vedejo posamezni pripadniki lokalnega prebivalstva, to običajno nima nikakršnih posledic na stanje duha v družbi kot celoti. Kadar pa kaj narobe stori Sirec, Afganistanec, musliman, se to posploši na celotno begunsko populacijo in ima za posledico strah pred drugačnimi, zapiranje enih pred drugimi, ne nazadnje fašizacijo družbe. A ni treba, da je tako, obstajajo druge poti.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Politika
Pred dnevi je v organizaciji Slovenske filantropije potekal posvet, na katerem so obravnavali vprašanje mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva. Na njem so sodelovali vsi, ki so vključeni v skrb za mladoletnike, ki se v Sloveniji znajdejo popolnoma sami, skupna pa jim je bila ugotovitev, da je področje sistemsko neurejeno in prepušča vsem pristojnim (in s tem mladoletnikom), da se znajdejo, kot vedo in znajo.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Politika
Novi slovenski sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice je postal kazenski odvetnik dr. Marko Bošnjak. V Sloveniji ni bilo opaziti posebnega navdušenja, še največ ga je pokazala politična desnica, in sicer nad tem, da na položaj ni bila izbrana podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto. Poslanec SDS Vinko Gorenak jo je na blogu poimenoval »luzerka«.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Družba
Pred časom je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo v zadevi Patria II in jo vrnilo v ponovno sojenje, ker naj bi bila obsojenima, slikarju Juretu Cekuti in nekdanjemu brigadirju Petru Zupanu, kršena pravica do izvajanja dokazov v lastno korist. Zupan je bil izpuščen iz zapora, Cekuta pa ne, ker prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe v drugi zadevi, če temu res lahko rečemo prestajanje zaporne kazni.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Politika
Ramin Shadani prihaja iz Irana, od tam je pobegnil pri rosnih 19 letih. Pred štirimi leti je v Sloveniji dobil status političnega azilanta in se vpisal na fakulteto. Slovensko azilno politiko je spoznal na svoji koži od znotraj in od zunaj. Potem ko je dve leti živel v azilnem domu, je v času begunske krize opravljal delo prevajalca na meji, danes pa sodeluje s Slovensko filantropijo kot prevajalec za prosilce za azil, zadnje dni tudi na eni izmed osnovnih šol v Logatcu, kamor so vpisani begunski otroci iz tamkajšnjega nastanitvenega centra.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Družba
Romska problematika, nelegalna romska naselja, oskrba s pitno vodo in izobraževanje, po dveh desetletjih in pol strategij, nacionalnih programov in resolucij ostaja bolj ali manj tam, kjer je bila. Na začetku. Razmere so, z redkimi izjemami, neurejene. Država se je iz reševanja teh vprašanj umaknila in ga prepustila lokalnim skupnostim. Kaj preostane romski skupnosti? So to tožbe zoper državo in lokalne skupnosti?
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Politika
Omejevanje suverenosti in demokracije
Svetovni trgovinski sporazumi (najbolj znan je TTIP – čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo) so v svojem bistvu legalizacija poslovanja prek davčnih oaz. S temi sporazumi korporacijam dajemo naddržavni položaj in nedotakljivost, izrecno pa jih oproščamo obveznosti do držav, v katerih delujejo. V civilni družbi in tudi v delu politike zato razmišljajo, ali ne bi bilo morda modro, da se o tem izrečejo ljudje. Recimo na referendumu.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Politika
Za ljubljansko Osnovno šolo Livada je bil vpis otrok iz azilnega doma nekoč rešitev v sili. Šoli je grozilo zaprtje zaradi medverskih in mednacionalnih nasprotij, zaradi katerih je ostala brez polovice učencev, saj so starši »slovenskih« otrok te prepisali v druge, okoliške šole. Dve desetletji kasneje gre za šolo, na katero se država obrača za primere dobrih praks pri izobraževanju in vključevanju priseljenskih otrok v družbo. Gonilna sila pri preobrazbi šole iz tipične »getovske šole« v zgled drugim je njen ravnatelj Goran Popović.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Politika
Prejšnjo soboto je na Trgu republike v Ljubljani potekal shod V obrambo Slovenije oziroma proti sprejemanju beguncev in migrantov. »Bilo je veličastno. Na prvi pogled zelo podobno Planici. Nepregledna množica stotin slovenskih zastav, ki ti poženejo kri po žilah, ki ti dvignejo sleherno dlako na telesu, ki vzbujajo upanje …« je na blogu napisal poslanec SDS Vinko Gorenak. Je bilo res tako?
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Politika
Ko je minuli teden ustavno sodišče (ponovno) zavrnilo ustavno pritožbo izbrisanega, s čimer je (ponovno) zavrnilo tudi možnost, da bi preverilo ustavnost zakonodaje, ki ureja položaj izbrisanih ali popravo krivic, se to ni zdelo nič nenavadnega. A nekoliko podrobnejši vpogled v zgodbo izbrisanega Dragana Đekića pokaže pravo sliko popolne odsotnosti empatije ustavnih sodnikov do najšibkejših, ki so že leta ujeti v pravnih formalizmih. Tudi ali predvsem zaradi ustavnega sodišča.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Politika
Vrhovno sodišče je oprostilo kolumnista revije Reporter Boštjana M. Turka, ki ga je tožil zamejski zgodovinar dr. Jože Pirjevec zaradi zapisa, v katerem ga Turk opisuje kot premalo zavednega Slovenca oziroma mu očita protislovensko, skorajda profašistično držo. Je to dober dan za svobodo govora, ki so jo vrhovni sodniki (ponovno) postavili nad pravico do ugleda in dobrega imena?
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Politika
Ustavno sodišče je znova zavrnilo ustavno pritožbo izbrisanega in njegov predlog, naj vsebinsko presodi ustavnost zakonodaje, ki »rešuje« vprašanje izbrisanih. Za te (in podobno tudi za druge ranljive skupine, prosilce za azil in druge) je pot na ustavno sodišče zaprta. Lahko vlagajo ustavne pritožbe in pobude za presojo ustavnosti zakonov, a ustavno sodišče o njih praviloma ne odloča, pač pa jih zavrže, zavrne ali preprosto ne sprejme v obravnavo.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Politika
Se spomnite hollywoodske uspešnice Posebno poročilo (Minority report) s Tomom Cruisom v glavni vlogi? Ali pa trilogije Matrica? V prvem filmu o krivdi v kazenskem postopku odločajo jasnovidci, in to vnaprej, preden se zločin sploh zgodi. V trilogiji so stroji, računalniki oziroma računalniški programi na vseh področjih prekosili ljudi. Gre za filme, ki so jih predvajali pred desetletjem in več. Gre za znanstvenofantastične filme, v katerih pa ni nič kaj posebej znanstvenofantastičnega. Računalniški programi, ki predvidevajo, kdaj in kje se bo zgodil zločin, ter programi, ki namesto sodnikov odločajo o priporu in celo o višini kazenske sankcije (in ker gre to z roko v roki, dejansko tudi o krivdi), so se začeli razvijati in uporabljati že pred tem.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Družba
Na zadnjem nogometnem derbiju med Mariborom in Olimpijo je Nogometna zveza Slovenije kaznovala oba kluba zaradi neprimernega vedenja navijačev. Predvsem zaradi žaljivega skandiranja in uporabe pirotehničnih sredstev. Olimpija pa je bila kaznovana še dodatno, ker je njena organizirana navijaška skupina na stadionu v Mariboru razobesila zastavo s slovansko svastiko.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Politika
V zvezi s slovenskim pravosodjem je upravičena vsakršna kritika, le svarila pred pretiranim mešanjem vere in prava ne. Tako so se na pismo odvetnika dr. Andreja Berdena v Sobotni prilogi Dela odzvali v Akademskem društvu pravnik, znanem po vsakolet-
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Politika
Generalni direktor slovenske policije Marjan Fank je zoper policista, ki sta ustavila ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, in še pet policistov, ki so v nasprotju z zakonom organizirali zasedo za ministra, začel postopek izredne odpovedi delovnega razmerja. Tudi zoper predsednika Sindikata policistov Slovenije Zorana Petroviča. A to se je zgodilo zgolj zato, ker je anonimni vir znotraj policije razkril nepravilnosti, in ne zato, ker bi jih odkril ali potrdil notranji (ali zunanji) sistem ugotavljanja in preprečevanja zlorab policijskih pooblastil. Kako se je ta obnesel, smo videli pred meseci, ko je bilo v prav tem primeru na voljo več kot dovolj dokazov, ki so narekovali resno preiskavo hudih obtožb, a nadzor, ki ga je opravila policijska uprava Kranj, »ni ugotovil nobenih nepravilnosti«.
-
V ZDA bodo o pravici do splava znova odločali vrhovni sodniki, ki opravljajo vlogo ustavnih sodnikov, kakršno poznamo v Evropi in Sloveniji. Odločali bodo o zakonodaji zvezne države Teksas, ki spada med države, v katerih so v zadnjem desetletju pravico do splava najbolj omejili. Zagovorniki te pravice trdijo, da je Teksas splav pravzaprav prepovedal, česar pa ne bi smel storiti, ker je v ZDA ta pravica od leta 1973 ustavno varovana.
-
Medtem ko je minister Boris Koprivnikar s svojim bendom nekega novembrskega večera nastopal v škofjeloškem lokalu, je v zaprti skupini na Facebooku tekla razprava med člani Sindikata policistov Slovenije: »Evo s patruljo sem zmenjen, da gredo pogledat, če je BMW parkiran v bližini. V glavnem, sta navdušena nad idejo in če je avto tam, počakata do jutra če je treba.« »Patrulja sporoča, da je vozilo parkirano pred pubom.« In potem ko so policisti ministra ustavili in opravili alkotest: »Svaka čast fantom, da so ga počakali.« »Vidim, da je Kopriva še vedno na prostosti. Res škoda, bo pa drugič več sreče, pomembno je, da se zaveda, da ga poznamo.« »Če je šla informacija iz naših krogov ven, se moramo zavedati, da smo naredili pizdarijo in da lahko koga spravimo v kakšen postopek.« To je nekaj izmed dokazov o dogovorih med člani in predsednikom Sindikata policistov Slovenije Zoranom Petrovičem o načrtnem sledenju in postavljanju zasede predstavniku nasprotne pogajalske strani, ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju, ki so se te dni pojavili v javnosti.
