Borut Mekina
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Politika
Ob lanski varčevalni vnemi je ministrstvo pod vodstvom Žige Turka začelo projekt združevanjem srednjih šol. Julija lani so sporočili, da nameravajo z združevanjem privarčevati 2,8 milijona evrov na leto, predvsem na račun odvečnih ravnateljev, knjižničarjev, svetovalnih delavcev, vzdrževalcev učne tehnologije … V večini primerov so se ravnatelji z načrti strinjali, v Mariboru pa se je varčevalnim načrtom uprl ravnatelj največje srednje šole, Srednje elektro-računalniške šole (SERŠ), Ivan Ketiš. Ketišu so se s protestom pridružili dijaki in njihovi starši, šola pa je vložila tudi tožbo proti ministrstvu ... Vse je bilo zaman. Ministrstvo je na koncu SERŠ pridružilo k Tehniškemu šolskemu centru na Teznem.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Politika
Na naš članek o sumljivih preprodajah podjetij v lasti Rajka Janše, pri katerih sta sodelovala Franci Zavrl in družba DZS, sta se z zahtevami po popravku odzvala Rajko Janša in predsednik uprave DZS Bojan Petan. Rajko Janša je na splošno odgovoril, da je svoje prvo podjetje Promart Design prodal brez skritih namenov in da »omenjeni posel nima nobene zveze z mojim bratom Janezom Janšo«. Na to odgovarjamo, da zvezo med njegovim poslovanjem in Janezom Janšo dokazuje nedavno poročilo protikorupcijske komisije o premoženjskem stanju Janeza Janše, iz katerega je mogoče sklepati, da kupnino od prodaje podjetij porabljata oba. Rajko Janša je ta teden v glasilu SDS Demokracija zatrdil še, da svojega drugega podjetja Atacama ni prodal, ker odkupnine še ni prejel. Obveščamo ga, da je sodeč po sodnem registru tudi njegovo drugo podjetje, Atacama, že prodano.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Politika
Januarja letos so na sestanek v Slovenijo prišli finski kriminalisti. Prišli so še zadnjič pred slovensko razsodbo v zadevi Patria. Med njimi je bil tudi glavni finski inšpektor, vodja preiskave o Patrii, Kaj Erik Björkqvist. S kolegi iz Slovenije, med drugim tudi s tožilcem Boštjanom Lamešičem, pomočnikom slovenskega glavnega tožilca v tej zadevi, Andreja Ferlinca, so se sestali nekaj deset metrov stran od notranjega ministrstva, na drugi strani Slovenske ceste, v baru Holidays Pub. Björkvist je pred sestankom slovenskim kolegom izročil še zadnje podatke – dokumente –, shranjene na zgoščenki. Nato so šli v bar. In medtem ko so lučaj od slovenskega notranjega ministrstva sestankovali borci proti organiziranemu kriminalu iz južne in severne Evrope, je tožilcu Lamešiču izpod mize, torej izpod nog omenjenih gospodov, nekdo ukradel aktovko. Z dvema mobilnima telefonoma, z iPadom in zapiski iz zadeve Patria.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Politika
Ena izmed najbolj bizarnih zgodb iz zgodovine zgrešenega projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je povezana z Jožetom Zagožnom, nekdanjim visokim funkcionarjem stranke SDS, ki je bil nekoč predsednik uprave Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). Danes sicer ni več dvoma, da se je v Termoelektrarni Šoštanj ekipa pod vodstvom Uroša Rotnika neverjetno in prav sumljivo slabo pogajala z dobaviteljem opreme, švicarskim Alstomom. A na koncu je moral pogodbo vendarle potrditi tudi Zagožen, vodja matičnega holdinga. Zagožen je parafiral zloglasno pogodbo z Alstomom, ki je bila napisana v angleščini. A Jože Zagožen angleško sploh ne govori.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Politika
Slovenija tega »gotovo« ne bi storila, je ta teden odločno in pokončno odgovoril zunanji minister Karl Erjavec. Novinarji so ga namreč spraševali, ali bi tudi naša država, v skladu z željami ZDA, zaprla svoj zračni prostor, kot sta to storili denimo Francija ali Španija v primeru Edwarda Snowdna. Snowden, nekdanji analitik ameriške agencije NSA, ki je na begu, ker je javnosti posredoval informacije o ameriškem programu nadzora nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami, naj bi bil v letalu bolivijskega predsednika Eva Moralesa.
-
5. 7. 2013, 16:50 | Politika
Izbrisani: Objavljamo Bavčarjev dokument
Igor Bavčar je več medijem poslal svoje sporočilo za javnost, v katerem piše: "Danes ponovljena včerajšnja izjava Gregorja Viranta o odgovornosti vrha notranjega ministrstva in moji odgovornosti kot ministra za notranje zadeve pred dvajsetimi leti o izbrisanih, je le preusmerjanje pozornosti javnosti od Virantove odgovornosti. Pa ne le današnje. Minister Virant je bil v preteklosti dovolj dolgo v vrhu notranjega ministrstva odgovoren prav za to področje, da bi se reševanja te zadeve lahko lotil že takrat. Pa se ni." Bavčar v nadaljevanju piše, da sicer izbris obžaluje, da se je z spornimi rešitvami pred 20 leti strinjala tudi tedanja vlada in parlament.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Politika
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec je danes v izgnanstvu na avstrijskem Koroškem. V benediktinskem samostanu Šentpavel preživlja tako imenovano sobotno leto. Kaj je to »sobotno leto«? »To je cerkvena sankcija za nekaj, kar je bilo storjeno s kršenjem cerkvenega prava in verjetno še kaj drugega in je po mojem upravičena,« je letos aprila o njegovi premestitvi dejal kardinal Franc Rode. Toda Krašovca vladajoča slovenska duhovščina z Rodetom na čelu tja ni poslala le zaradi njegovih finančnih grehov. Krašovec si namreč želi javno spregovoriti še o drugih grešnikih, predvsem o dejanjih aktualnega ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa. Zadnje, daljše pismo je škofom poslal oktobra lani. Prosil jih je za dovoljenje, da se izpove v intervjuju, da objavi dokumente. A njegove izpovedi o finančnem polomu mariborske nadškofije v »luči resnice, pravičnosti in ljubezni«, v kateri Krašovec dokumentira, kako je cerkev v smeri »korporacijske strukture« pahnil prav Stres s svojimi finančnimi strokovnjaki, mu škofje ne dovolijo objaviti.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Politika
Konec prejšnjega meseca je Mirko Krašovec iz kazenskega izgnanstva v Avstriji škofom v Slovenijo poslal novo »povabilo k skupnemu razmisleku« in »osnutek predloga za skupno izjavo«. Dokumentoma je bilo priloženih skupaj več kot 40 različnih prilog, večinoma povzetkov zapisnikov Antona Stresa o sestankih škofijske gospodarske uprave, ki se je tedaj odločala o cerkvenih investicijah. Škofje, ki so bili doslej gluhi za Krašovčeva pisma, so tokrat lahko prebrali tudi, da bo »celotno gradivo kmalu prevedeno tudi v nemščino«. Kaj naj bi izjava pomenila, ali bo Krašovec svoje videnje propada cerkve internacionaliziral, objavil v tujini, nam do zaključka redakcije ni uspel pojasniti.
-
1. 7. 2013 | Družba Za naročnike
Mladinini intervjuji: Štefka Kučan
Skuhala nam je oboje, kavo in čaj. Ter nam ponudila orehove piškote. Obisk na zloglasni murgelski domačiji je bil približno tak, kot je obisk v vsaki drugi slovenski hiši, s copatami vred. Verjetno se kar samo postavlja vprašanje: kako živijo Kučanovi? Oprezali smo, to priznamo, ali kje izza kakega vogala kukajo kakšni kabli centralnega računalnika, prek katerega klan vodi slovensko podzemlje, ali je kje morda kak skriti podzemni hodnik. Razočaranje, ničesar sumljivega ni bilo. Edini uradni dokument, ki smo ga utegnili zaslediti, je bilo uokvirjeno sporočilo policistov, ki so nekoč varovali predsednikovo bivališče in so se Kučanovim zahvaljevali za topel čaj pozimi. A vendarle, naše bojazni so bile v resnici upravičene. Podzemlje je kot kaže globlje in veliko bolj skrito, kakor smo si mislili. Še celo Milana ni bilo doma. Očitno je spet delal – in to na tak dan!
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Politika
Ko Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, protikorupcijsko komisijo (KPK) označi z »revolucionarnim svetom«, ki na tiskovni konferencah kot talce »strelja« nič hudega sluteče, nedolžne funkcionarje, je to še deloma razumljivo. Prav tako je razumljivo, če to meni drug poslanec SDS, Vinko Gorenak. Recimo, da se Klemenčičeva protikorupcijska komisija »postavlja nad ustavo in nad zakon in nad poslance«, da tako ali tako nič ne dela, da so predvsem »poštni nabiralnik za policijo, tožilstvo in sodišče in čisto nič drugega«, zaradi česar bi se jim morali poslanci družno upreti in se jim s povračilnim udarcem »postaviti po robu« ter jih ukiniti. SDS ukinitev komisije zahteva že celo desetletje, še bolj goreče pa v zadnjih mesecih, ko so zaradi nje izgubili predsednika vlade in oblast, kot vse kaže, pa še zaupanje v tranzicijo in demokracijo. A tokrat se je tej gonji SDS priključila tudi največja vladajoča stranka, doslej glede teh vprašanj sramežljiva Pozitivna Slovenija (PS).
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Politika
V idiličnem naravnem okolju, na prekmurski ravnici, daleč od Šoštanja in izpuhov tamkajšnje termoelektrarne, leži turistično naselje Prekmurska vas. Prekmurska vas, ki je del Moravskih toplic, ponuja »oddih v sozvočju z naravo«, trdijo tamkajšnji turistični delavci. V Moravskih toplicah je mogoče postaviti počitniško prikolico, najeti sobe ali apartmaje. A tisti, ki si lahko privoščijo še kaj več, imajo tam celo svoje lastne apartmaje, danes vredne okrog 140 tisoč evrov. Približno toliko, kot v Prekmurju stanejo prave, individualne hiše.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Politika
»Sredstva na tej postavki niso več na voljo,« po novem sporoča ministrstvo za kulturo prosilcem za izredno finančno pomoč. Kulturni minister ima tudi možnost financiranja kulturnih programov ali projektov iz tako imenovanih interventnih sredstev ministrstva, torej brez javnega razpisa, če je to »neogibno nujno zaradi kratkega časa, ki je na razpolago za odločitev o financiranju«, kot piše v zakonu. A denarja za ta namen ni več, so pojasnili. Tako so morali v zadnjih mesecih med drugim zavrniti prošnje Festivala Maribor, Slovenske izseljenske matice, Slovenskega mladinskega gledališča in Ustanove Fundacija za pomoč otrokom, ki zbira denar predvsem za otroke v stiski in zanje med drugim prireja tudi kulturne dogodke. Zakaj denarja ni?
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Politika
Septembra lani je protikorupcijska komisija na razgovor povabila vse tedanje predsednike parlamentarnih strank, da bi jim zastavila nekaj vprašanj v zvezi z izvorom njihovega premoženja. Vsem je uspelo, da so pojasnili izvor svojega premoženja, razen obema tedanjima najmočnejšima politikoma, Zoranu Jankoviću in Janezu Janši. V nadaljevanju objavljamo nekatere izseke pogovora, po katerem je moral Janša zapustiti vlado.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Politika
Simon Tot : »Teševci«: Elektrarna za vso družino"
TEŠ6 je bil le vrh ledene gore. V začetku, še preden je bilo karkoli odločeno, bi morali vedeti, kaj sploh želimo imeti na koncu. Zaradi tega so bile številne odločitve sprejete zelo na hitro in so se tudi spreminjale.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Politika
Obsojeni Janez Janša je minuli teden uresničil svojo obljubo, da se bo proti sodbi v zadevi Patria boril z vsemi pravnimi, a tudi političnimi sredstvi. Poleg skupine interesno odvisnih pravnih strokovnjakov, ki so dokazovali, da so »nosilni razlogi obsodbe brez vsakršnih dokazov« (Tone Jerovšek), da je »proces proti Janši škandal prve kategorije« (Klemen Jaklič) ali da se je bivši predsednik vlade na procesu dejansko razbremenil (Lovro Šturm), se je politično aktiviral celo Janšev gorniški klub Skala, v katerem so njegovi soplezalci izrazili mnenje, da sodišče ni obsodilo njihovega kolega, »ampak sebe«. Na drugi strani je ostal tožilec Andrej Ferlinc, ki je poskušal stvar malce poenostaviti: če je bila izplačana podkupnina, je bila očitno dana tudi obljuba podkupnine, mar ne?
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Politika
Nedavno izginotje Hilde Tovšak so izkoristili tudi na notranjem ministrstvu – minister Gregor Virant je poudaril potrebo po širitvi policijskih pooblastil. Primer izginule Hilde Tovšak naj bi bil »osvetlil potrebo po sistemski ureditvi uporabe metod in sredstev, ki bi policiji olajšali delo pri tako zahtevnih nalogah«, kot je dejal Virant in nadaljeval, da bi se zakon o kazenskem postopku moral kar se da hitro spremeniti po zgledu nekaterih tujih držav.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Politika
»Otroci,« je sodnica Barbara Klajnšek v ponedeljek okarala obtožene, Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča, ki so se vrnili v sodno dvorano malce prepozno in brez opravičila. A resnični vzgojni ukrep za njihovo pobalinstvo je sledil šele v sredo. Ko je sodnica začela brati izrek sodbe in je v prvem stavku navedla vse tri obtožene hkrati, je bilo že bolj ali manj jasno, kakšen bo zaključek. Med izrekom vzgojnega ukrepa je Janša otrpnil, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič, ki sta še v ponedeljek poskušala pri sodnici zbuditi nekaj sočustvovanja, pa sta se kot kakšna pubertetnika spreobrnila in z grimasami ter deloma s pritajenim komentiranjem izražala svoje antipatije. »Razumem, da je tožilec tolkel po meni, ampak da je to storila sodnica ... šokiran sem,« je kasneje dejal brigadir Krkovič o izgubljeni bitki.
-
3. 6. 2013, 17:20 | Politika
Janša na procesu tudi po Mladini
Čustveno najbolj prizadeti zagovor sta ob zahtevani kazni danes, ob zaključku procesa Patria, imela Anton Krkovič in Ivan Črnkovič. Krkovič, ki je prišel na vrsto kot zadnji, se je opisal kot 'kmet na šahovnici', ki naj bi bil zraven bolj ali manj naključno, ali na znanem sestanku 1.9. 2005 zgolj zato, ker ga je njegov dobri prijatelj Črnkovič 'zlorabil'. Krkovič je dejal, da je sicer že 20 let na obrambnem ministrstvu 'izoliran' od odločanja in informacij ter se mu proces zdi izredno krivičen.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Politika
Minuli teden se je po letu in pol od začetka sojenja v zadevi Patria končal dokazni postopek. Pred izrekom sodbe so na vrsto prišle zaključne besede in prvo je imel tožilec Andrej Ferlinc. Ferlinc je na 27 gosto tipkanih straneh, s 17 tisoč besedami, poskušal opozoriti na bistvo tega, verjetno najpomembnejšega sodnega procesa doslej. »Obsodilna sodba, do katere po oceni tožilstva vsekakor mora priti tudi za Ivana Janšo,« je uvodoma priznal Ferlinc, bo nekoliko načela tudi ugled najvišjih državnih institucij. A morebitna oprostilna sodba Janše bi po mnenju tožilstva pomenila, »da korupcije nismo sposobni obsoditi, nanjo reagirati kot zlo samo po sebi, ki razžira družbeno tkivo«. Po njegovem mnenju bi v Sloveniji moral obstajati ne samo deklaratorni konsenz o tem, da je korupcija »zlo«. To sedaj v Sloveniji še ni razvidno. Že zato, ker je proces Patria v Avstriji in na Finskem potekal v imenu boja proti najhujši obliki kriminala, po slovenskem kazenskem zakoniku pa je to isto dejanje uvrščeno med blažja kazniva dejanja.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Politika
Spijo? Sanjajo ali se prebujajo?
Je slovensko pravosodje neučinkovito? Prvi in verjetno najbolj očiten dokaz neučinkovitega pregona gospodarske kriminalitete v Sloveniji je primer »Achenbach«. Leta 1996 je nemški državljan Achenbach v Sloveniji s ponarejenim potnim listom na ime fiktivnega podjetja iz izmišljene države odprl račun in nanj prelil 12 milijonov mark iz neke nezakonite igre na srečo na Poljskem. Proces je v Sloveniji trajal deset let, končal pa se je z oprostilno sodbo, češ, da »kaznivega dejanja ni mogoče označiti za pranje denarja«. V tem času je bil Achenbach v Nemčiji že pravnomočno obsojen, Slovenija pa je obsojencu vrnila šest milijonov evrov. Ker zakonito niti računa v Sloveniji ni mogel odpreti, mu je država denar nakazala kar na račun njegovega odvetnika Janeza Starmana. A Achenbachu tudi to ni bilo dovolj, zaradi česar je zahteval še 1,2 milijona evrov odškodnine plus obresti. K sreči je vrhovno sodišče januarja letos to zahtevo dokončno zavrnilo. Po 16 letih je primera konec.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Politika
Hilda je vstopila v črni mercedes
»Mučna in tragična smrt pripadnika tranzicijske levičarske elite je razgalila delovanje mafijskega omrežja, ki omogoča ljudem brez vesti stanje, v katerem je vse dovoljeno. Dobesedno vse,« je leta 2010 zapisal Janez Janša ob smrti zdravnika Saše Baričeviča. »Ob odstranjevanju vsaj nekaterih tančic iz ozadij garažne afere se v vsej svoji grotesknosti razgalja morbidno dekadentno obličje mogočne pajkove glave, za katerim se pne gosta lepljiva mreža, ki povezuje mnogotere stare in novodobne koristi in koristolovce,« je Janša zapisal v svojem programskem tekstu z naslovom Boga ni. Vse je dovoljeno.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Politika
Mojca Kucler Dolinar, bivša poslanka NSi, bo novembra prevzela vodenje najpomembnejše upravne enote v državi – upravne enote Ljubljana. Kot je znano, jo je na ta položaj v naglici imenoval njen bivši koalicijski kolega, minister Zvone Černač (SDS), tik pred zamenjavo vlade. Kako je političarka Kucler Dolinarjeva pripravljena na ta izziv? Iz sklepa o zaslišanju pred uradniškim svetom, ki smo ga pridobili v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, izhaja, da slabo. Kucler Dolinarjeva menda ima, je sklenila komisija, zgolj splošne predstave o delu upravne enote.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Družba
Dr. Samo Tomšič (1979) je zadnja leta študiral Freuda, Badiouja, Lacana ali Foucaulta na maastrichtski akademiji Jan van Eyck. Potem se je preselil v Berlin, kjer je na začasnem delu na Univerzi Humboldt. Tam raziskuje predvsem povezavo med Lacanom in Marxom. Če je danes Slovenija v svetu poznana po Slavoju Žižku in njegovi interpretaciji Lacanove psihoanalize, potem je Samo Tomšič nova serija tega našega izvoznega artikla. Je »Tina Maze« slovenske poststrukturalistične filozofije.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Svet
Michael Häupl: »Sloveniji se maščuje zgodovina.«
Dunajski župan Michael Häupl velja za drugega človeka vladajoče Socialdemokratske stranke Avstrije (SPÖ), danes je eden vplivnejših avstrijskih politikov, hkrati pa tudi eden najpomembnejših županov Evrope. Že več kot 20 let vodi mesto Dunaj in k njemu po nasvete hodijo mnogi župani. Med našim obiskom je bila pri njem delegacija iz Berlina, pred tem iz Hamburga. Dunaj se lahko vedno znova pohvali, da je na lestvicah kakovosti življenja pri vrhu med mesti v Evropi in po svetu. V času krize pa je z za Slovenijo neortodoksnimi ukrepi tudi obvaroval mesto in Avstrijo pred krizo. Na Dunaju in v Avstriji je brezposelnost najnižja v Evropi. V intervjuju pojasnjuje tudi, zakaj Slovenija ni šla po tej poti.
