Grega Repovž

14. 2. 2025  |  Mladina 7  |  Uvodnik

Uvodnik / Stisnjeni v kot

Seveda v parlamentarni demokraciji na koncu odločitve sprejemajo izvoljeni politiki oziroma politične stranke, ki dobijo na volitvah sedeže v parlamentu in sestavijo vlado oziroma svoj vpliv poskušajo doseči iz opozicije. A vedno znova se je treba spomniti, da pot do moči vodi skozi volilne skrinjice oziroma odločitev vsakega posamičnega volivca.

Preklete nedelje

Zimsko izpitno obdobje se je končalo. Marsikateremu ljubljanskemu študentu bo ostalo v neprijetnem spominu, pa ne le zaradi običajnega stresa, ki spremlja to obdobje. Sive lase sta jim delala tudi primanjkljaj čitalniških mest in čakanje v vrstah za pridobitev sedeža celo v tistih maloštevilnih prostorih, ki so jim na voljo.

Emilia Pérez je kritika neoliberalizma

Emilia Pérez je dobila največ oskarjevskih nominacij – trinajst. Toliko kot V vrtincu, Forrest Gump in Bratovščina prstana. In bila je glavna favoritka za glavnega oskarja, a tudi za številne druge oskarje, tem bolj, ker je Donald Trump takoj po inavguraciji določil in odločil, da v Ameriki obstajata le še dva spola, moški in ženski (s čimer je, kot piše v njegovem izvršnem ukazu, »ženske zaščitil pred ekstremizmom ideologije spola in restavriral biološko resnico«), transspolnim osebam, mlajšim od 19 let, je vzel vso zvezno pomoč in vse zdravstvene pravice (s čimer jih je »zaščitil pred kemičnim in kirurškim iznakaženjem” in “lažno trditvijo, da jim lahko odrasli spreminjajo spol«), vsem transspolnim osebam pa je prepovedal udeležbo v ženskih športih, tako da je svojo vladavino intoniral kot fašistoidno vladavino transfobije. Emilia Pérez, protagonistka Audiardove Emilie Pérez, je kakopak transspolna, zato bi Akademija, liberalna fenica raznolikosti, z njenim ustoličenjem kontrirala Trumpu. Glas za Emilio Pérez bi bil protest. Anti-Trump.

Policija v Sloveniji diskriminira skupnost LGBT

Na ministrstvu za notranje zadeve priznavajo neprimerno komunikacijo in opustitev dolžnega ravnanja v obliki zakonitega ukrepanja policijske patrulje, ki se je odzvala na klic na pomoč zaposlenih v knjigarni Mariborka, ki so bili žrtve zločinov iz sovraštva.

Babice na pohodu

»Iko« Tako me kliče mama, kadar je zelo sentimentalna. Moram reči, da je to kar smešno, saj sem danes že skoraj 50 let stara ženska, mama pa je gospa, ki jih ima že več kot 70. »Neznosno je to, v prsih me boli, že dneve je tako, ves čas mislim na študente. Tako so lepi in pametni, a vem, da bo oblast našla način, kako jih zafrkniti.« Moja mama je pesimistka, morda je bolj pošteno, če rečem, da nima več nobenih iluzij. »Vse huje in huje je. Občutek imam, da se v Srbiji nikoli ne bo nič spremenilo. Oni so naša zadnja priložnost. Grem pa vseeno tudi danes v mesto.« Iti v mesto pomeni zanjo preživeti več ur na avtobusih, saj toliko traja, da se prebije kakih deset kilometrov iz naselja Miljakovac 2, kjer živi, v središče Beograda. »Se dobim pri slaščičarni s prijateljicami, gremo skupaj na proteste.« Njene prijateljice so vse starejše od 70 let. »Skrbi me za Branko, ima močno osteoporozo in težko se premika. Ampak redno hodi na proteste, človek se mora upirati, kako drugače ohraniti upanje?« doda mama.

Kaj bo z izobraževanjem in slovensko šolo?

Končuje se priprava novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, vlada bi jo morala sprejeti pred tednom dni, a je obravnavo po posvetu s predstavniki šolstva prestavila, da bi uredila še nekaj podrobnosti. Glavna novost, ki jo zakon prinaša, je postopno povečanje financiranja razvoja in naložb v šolstvu, sredstva se bodo vsako leto povečala za 0,02 odstotka BDP, dokler ne bo znesek dosegal 0,5 odstotka BDP – zdaj bi to bilo okoli 32 milijonov evrov. Poleg tega bi lahko bila vpeljana sprememba pri imenovanju in razreševanju ravnateljev, pri čemer naj bi se povečala vloga ministrstva za izobraževanje.

Simbolika objema

Državne proslave ob kulturnem prazniku so bile vedno priložnost za družbeni komentar, kritično misel in tudi protest. Pred leti, ob ukinjanju samostojnega ministrstva za kulturo pod drugo vlado Janeza Janše, so kulturni delavci v času proslave pred Cankarjevim domom v znak protesta množično prižigali sveče. Tiste, ki jih sicer prižigamo na pokopališču. Letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, glasbenik Tomaž Grom, je takrat v znak protesta zažgal svoj kontrabas. Brali so manifeste, takrat in tudi kasneje.

Eno izmed podjetij poslovneža Von Horvatha gre v likvidacijo

»Po zaključku investicije bo Maribor imel nov hotel s 3 zvezdicami, v katerem bo 20 sob (40 ležišč).« Tako piše v predstavitvi Boutique wine hotela Vila Lent, ki bi moral do konca leta nastati v stavbi na Vojašniškem trgu 7 v Mariboru in za katerega je podjetje Magna QI v lasti Tadeja Von Horvatha leta 2023 dobilo odobreno subvencijo 1,06 milijona evrov. Dodelilo mu jo je gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost.

Igre brez meja 

Središče kulturnega dogajanja je bilo na Prešernov dan, na slovenski kulturni praznik, tokrat postavljeno na Primorsko, kjer se je v Novi Gorici in čezmejni Gorici slavnostno odprla Evropska prestolnica kulture (EPK), ki dve mesti iz dveh držav za vse leto simbolno združuje v enoten kulturni prostor. Osrednjo idejo čezmejnosti oziroma brezmejnosti tega ambicioznega večmilijonskega projekta, ki bo trajal vse do decembra in bo – vsaj tako načrtujejo organizatorji – v regiji pustil trajen pečat, je na dan odprtja simboliziral celodnevni sprevod, v katerem so na območju med goriško in (pred nedavnim lično prenovljeno) novogoriško železniško postajo marširali različni godbeni orkestri, folklorne skupine (z vseh koncev Balkana), pevski zbori, cirkusanti, akrobati, mažoretke, plesalke na svili, skejterji in celo (malce predčasne) pustne šeme, z njimi ob boku pa je ves dan korakalo več tisoč obiskovalcev vseh generacij. Na (nekdanjem) mejnem prehodu Erjavčeva pri (nekdanji) carinarnici je sprevod italijanskih udeležencev parade čez nevidno mejo zakotalil veliko kroglo iz časopisnega papirja, ki je prepotovala že ves svet, delo slovitega 91-letnega italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta, najvidnejšega predstavnika tako imenovane revne umetnosti (it. »arte povera«), in jo kot nekakšno baklo miru – vrhnjo plast so goriški dijaki polepili s prispevki iz Primorskega dnevnika in Il Piccola o dogodkih, ki so zaznamovali lokalno zgodovino, tudi podpis pariške mirovne pogodbe in vstop Slovenije v Evropsko unijo in Schengen – simbolično predal slovenskemu delu povorke.

dr. Bogomir Kovač

14. 2. 2025  |  Mladina 7  |  Ekonomija

Komentar / V zanki večnega vračanja?

Srbski študentski protesti štejejo na začetku februarja 2025 dobrih sto dni in postajajo po svoji vsebini in načinu delovanja evropski, v marsičem tudi svetovni fenomen. Demonstracije študentov, spočete ob tragediji in smrti petnajsterice na novosadskem kolodvoru, so prerasle v veličastno manifestacijo svobode, mladosti in upanja. Avtokratski Vučićev politični režim še nikoli v 12 letih ni bil bližje padcu z oblasti. Ekonomski napredek divjega srbskega kapitalizma ne more biti panaceja za nevzdržno kriminalizacijo srbske države in manipulativno kulturo sovraštva in strahu. Pod pritiski študentskih demonstracij je že padla srbska vlada, politične spremembe se zdijo vse bolj neustavljive. Ne gre za tradicionalni spopad urbane in ruralne Srbije, dveh političnih taborov, Vučićeve SNS in opozicije. Študentski upor jih je obšel, njegova moč so politična avtonomija, neposredna demokracija in inovativnost. Vrnili so duh Đinđića, z njim pa tudi Habermasa in njegov pomen ustavne demokracije. Vučića so razorožili s preprosto politično ignoranco, država ni Vučić, temveč njena ustava in institucije. Največja prevara avtokratskih režimov je samoprevara. In prav to patologijo je razkrilo srbsko študentsko ogledalo.

Bernard Nežmah

14. 2. 2025  |  Mladina 7  |  Pamflet

Komentar / Policisti in mafijci

Okrajno sodišče v Ljubljani je štiri policiste obsodilo na pogojne zaporne kazni zaradi uporabe plinskih sredstev in drugih prisilnih ukrepov zoper demonstrante, ki so v času kovida demonstrirali zoper Janševo vlado. Policijski sindikat je stopil v bran kolegom in svojim članom ponudil pomoč pri pritožbah, del medijev pa je objavljal poanto, da bi morali biti kaznovani policijski funkcionarji in minister, ki da so dali ukaz za prekomerno uporabo sile. Vsekakor resen dogodek takrat in zdaj. Toda, kako je nastala sodba? Po postopku za izdajo kaznovalnega naloga, v katerem tožilec predlaga sodišču, da zadevo izpelje brez glavne obravnave, se pravi v tajnosti. Obtoženci torej ne pridejo pred sodišče z advokati, ki bi jih lahko branili. Pravosodni škandal prve vrste. Si predstavljate, da bi sodišče v tajnem postopku obravnavalo in obsodilo skupino narkomafijcev? Nemogoče, člani mafijske združbe na sodišče prihajajo z najboljšimi odvetniki in o njihovih pritožbah je odločalo celo Vrhovno sodišče. Deležni so absolutnega pravnega varstva.