Vlada ima še nekaj časa, da izpolni vsaj še nekaj zavez

Prejšnji četrtek so člani ekipe Glasu ljudstva predstavili novo letno poročilo o monitoringu vladnega uresničevanja predvolilnih zavez. Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 so se vse tri koalicijske stranke strinjale s 122 zavezami, ki naj bi jih uresničile v sedanjem mandatu. Zaveze so v sistemu monitoringa Glasu ljudstva lahko izpolnjene, delno izpolnjene, v izvajanju, nedotaknjene, zastale ali prelomljene. Ugotovili so, da je delno in v celoti izpolnjenih zavez okoli 20 odstotkov, največ, približno polovica, se jih izvaja, preostala tretjina zavez pa je nedotaknjena, zastala ali prelomljena.

V šesto gre rado?

Zgodba o obnovi pristav gradu Snežnik ima dolgo brado. Vleče se že od leta 2004, odkar sicer delno obnovljeni prostori samevajo. Javnosti so nedostopni že več kot 20 let.

Protest proti grozljivemu »tradicionalnemu« izkoriščanju lovskih psov 

Prejšnjo soboto se je pred španskim veleposlaništvom zbralo nekaj deset protestnikov, ki so protestirali proti »tradicionalnim« lovskim praksam v Španiji. Gre za lov s psi lovskih pasem, med katerimi je na prvem mestu španski hrt oziroma galgo. Ti psi v skladu s špansko zakonodajo niso živali, pač pa lovski pripomočki – »gospodarske živali«. Zanje ne veljajo nikakršna pravila glede vzreje in skrbi za živali, kaj šele prepoved mučenja. Zaradi tega je ta pasma ena izmed najbolj izkoriščanih. Sploh, ker so hrti žrtve spornega ravnanja tudi v nekaterih drugih državah po svetu, kjer se uporabljajo za pasje dirke.

Vprašljivo sodelovanje med kulturniki in cementarno ter sosežigalnico Alpacem

Pred nekaj dnevi je posebna komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom vladi oddala poročilo za leto 2024. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov je 61 upravičencem, ki so uveljavljali pravico do izplačila odškodnine, verificirala 25 bolezni plevre, 17 azbestoz in 19 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov. Lanski podatki se ne razlikujejo od podatkov iz zadnjih let. Čeprav se azbest v proizvodnji ne uporablja že od leta 1996, se zaradi dolge latentne dobe bolezni pojavijo tudi 20 do 40 let kasneje. Od leta 2018 je najhujšo diagnozo, diagnozo agresivnega azbestnega raka mezotelioma, skupaj dobilo 156 ljudi. Velika večina lanskih novoodkritih bolnikov, kar trije od štirih, je iz goriške regije, kjer je desetletja z azbestom delala cementarna Salonit, zdaj Alpacem, ki ji država danes v istem lokalnem okolju dopušča največji letni (so)sežig odpadkov.

Arheološki dediščini (še ni) odklenkalo

V skupnosti arheologov je januarja završalo. Prah je dvignil predlog novega zakona o varovanju kulturne dediščine, ki ga je ministrstvo za kulturo konec leta poslalo v javno razpravo. Slovensko arheološko društvo, krovna stanovska organizacija, je konec meseca na svoji spletni strani javno objavilo pripombe. Posledice sprejetja v predlagani obliki bi bile, piše tam, »zelo slabe in težko odpravljive«.

Pogrom proti Emilii Pérez

Bliža se podelitev oskarjev, kar je vselej plodno obdobje za razne hollywoodske kontroverznosti, in kot kaže, tudi letošnja bera nominirancev ni odporna proti tovrstnim pretresom.

Heni Erceg

7. 2. 2025  |  Mladina 6  |  Hrvaška

Komentar / Enako, pa vendar drugače

V Srbiji si je predsednik republike podredil vse državne institucije, na Hrvaškem si je vse državne institucije podredil predsednik vlade. V Srbiji so ljudje že dva meseca na ulicah, udeležujejo se množičnih protestov študentov in državljanov, med katerimi so pripadniki vseh slojev. Zaradi korupcije, ki razžira državo, zaradi nadstreška, ki se je zrušil in ubil 15 Novosadčanov. Na Hrvaškem je lani uvozna klančina trajekta Lastovo ubila tri mornarje, lahko pa bi v nesreči umrli tudi potniki, na primer 15 potnikov. Nedavno objavljeno poročilo o nesreči krivdo pripisuje kapitanu plovila, molči pa o brezbrižnosti države, za katero je kriva sistemska korupcija. Pa vendar ga ni razloga, naj bo še tako smrtonosen, zaradi katerega bi minister odstopil in bi se Hrvati zgrnili na ulice; to se ne spodobi, ni evropsko, ne, ostajajo doma, niti v trgovino ne hodijo več, saj bojkotirajo trgovce, kot da so ti edini krivci za previsoke cene izdelkov.

dr. Bogomir Kovač

7. 2. 2025  |  Mladina 6  |  Ekonomija

Komentar / Teater absurda

Saga o invalidskem podjetju je postala v začetku leta 2025 udarna politična zgodba. V ozadju napovedi njegove poslovne in pravne likvidacije se je nabralo ogromno političnih in ekonomskih, populističnih in socialnih naplavin. Spet imamo opraviti z notoričnimi težavami SDH glede korporativnega upravljanja, pa z amatersko pasivnostjo Golobove vlade, ki jo zgolj obsije lastna mesečina. Dobili smo vrsto manipulacij družbeno odgovornih deležnikov in doživljali žalostno usodo delavcev na skrbno izbranem zakulisju tovarniškega dvorišča. Po dveh mesecih natezanj nimamo nobene prave resne rešitve za propadajočo družbo. Dobili pa smo etapne zmagovalce, dve sindikalni voditeljici, Brigita Rutar in Ana Čermelj, sta medijsko pometli z vodstvi SDH in CSS. Toda problem je žal širši. Zajema (pre) zaposlovanje starejših delavcev v normalnih družbah, poseben položaj invalidskih podjetij glede državnih pomoči, pa vlogo socialnih podjetij in še kaj. Vrednosti invalidskih podjetij ne določajo zgolj tržni in finančni parametri, temveč tudi socialni in solidarnostni. Vlada in SDH sta podcenila družbeno nedotakljivost in politično eksplozivnost problemov otrok, študentov in invalidov. S CSS smo doživeli lokalni Vučićev sindrom.

Janko Lorenci

31. 1. 2025  |  Mladina 5  |  Kolumna

Komentar / Kaj druži Trumpa in Janšo

Na splošno velja, da bo Trumpova zmaga okrepila avtokrate po svetu. Svoje bosta naredila psihologija in to, da bo Trump marsikateri državi tudi v Evropi otežil delovanje, s tem poslabšal življenje številnih volivcev in pospešil napredovanje skrajne desnice. Lahko pa je tudi nasprotno: Trump tako razgraja, se šopiri, grozi, da volivce v kolikor toliko normalnih državah svari pred takimi tipi. To, da je Trump znova na oblasti, Janši zato ni nujno v prid, čeprav je SDS spravilo v stanje blaženosti.

Močeradovec Blaža Ogorevca

Kot že rahlo ostarel in od vseh zapuščen, v kot zavržen skromni uradnik zadnje čase rad gledam televizijo. Najbolj všeč so mi porniči (pred znanci to obsesijo opravičujem z izgovorom, da me pri njih zanima zgolj vsebina) in dokumentarni filmi o življenju živali. Vse ostale oddaje, od poročil in političnih komentarjev do bolj ali manj resnih “pravih” umetniških filmov, se mi zdijo nasilne, saj za njimi vedno stoji neki creator, ki ima his master plan, ki me z zgovornostjo, igranjem na čustva in podobnimi triki nemilostno tunka v njegov svet. Pri teh porničih in dokumentarcih pa vendarle lahko direktno vidim v fiuku vsplahutane joške in mezeče mehke riti ali pa v grozi mrmrajoče gnuje, ki se v strahu pred napadom leva histerično gonijo po izsušeni afriški ravnici, skratka elemente duševnega obeda, ki mi ga ne pripravi znan kuharski mojster, temveč vse te drobce brez tuje sugestije lahko zmešam sam v svoji glavi, jih poljubno začinim in na koncu tiho sam vase rečem, madona, takle je ta svet. (Zraven se mi pa zdi, da je sicer res, da sem le skromni uradnik, ampak da tudi mi nismo od muh in da včasih po kakšni tolsti misli posežemo.)

Popolni neznanec popolnoma ignorira Dylanovo političnost 

Joan Baez je leta 1975 posnela Diamonds and Rust, pesem o nekdanjem ljubimcu, ki jo nenadoma pokliče. Iz govorilnice nekje na Srednjem zahodu. Po desetih letih. Film se ji zavrti nazaj v čas, ko sta bila skupaj. Bil je že legenda, »neoprani fenomen, originalni vagabund«, ko je zašel v njeno naročje in tam ostal, začasno izgubljen. Znal je z besedami, a ji rekel, da je njena poezija slaba. Kupila mu je manšetne gumbe.

Vlado Miheljak

31. 1. 2025  |  Mladina 5  |  Dva leva

Komentar / Še pomnite, tovariši?

Če bi tistim, ki so se rodili v osemdesetih ali še kasneje, pa vseeno kaj berejo in spremljajo, poskušal pojasniti smisel polemike med Dimitrijem Ruplom in Tinetom Hribarjem, bi jim rekel: »Mah, to je prepir o Turkih.« O Turkih? Da, pač v duhu aluzije na anekdotično memoriranje Vladimirja Dedijerja v zadnji knjigi o Đilasu, ki so jo pripravljali v Sloveniji, pa ni nikoli izšla. Namreč, v njej opisuje spopad ožjega vodstva partije z Đilasom po seriji njegovih kritičnih člankov v Borbi leta 1953, ki so, poenostavljeno povedano, spodbujali debato o liberalizaciji in je zato, kot do tedaj eden najtesnejših Titovih soborcev, padel v nemilost. Po spominih Nikole Damjanića, ki je neobjavljeni rokopis skrbno prebiral, se da razumeti, da je bil Đilas potem, ko mu je obrnil hrbet tudi črnogorski rojak in prijatelj Svetozar Vukmanović

Nova resničnost

Neposredno po silovitem prodoru jezikovnega modela ChatGPT – paradnega konja panoge, ki razvija umetno inteligenco – na medmrežje novembra 2022 so svetovno medijsko krajino preplavili zaskrbljeni članki, kot je bil nekrolog Šolski esej je mrtev, ki ga je objavil ameriški časnik The Atlantic. Nemudoma je bilo namreč jasno, da se bo ta brezplačno dostopni program, ki lahko v nekaj sekundah napiše (dokaj in čedalje bolj) strokovno ustrezen in prepričljiv esej ali seminarsko nalogo, ki zna reševati matematične probleme, odgovarjati na vprašanja in celo pisati programe, neizogibno znašel v rokah učencev, dijakov in študentov, ko bodo iskali bližnjice pri mukotrpnem pisanju domačih nalog.