Vplivneži na obisku pri Golobu

V kabinetu predsednika vlade so malo za tem, ko so se začele polemike o predlogu novega medijskega zakona in o tem, kaj bi lahko pomenil za spletne vplivneže, gostili četico teh – Katarino Benček (sicer zasebno prijateljico Tine Gaber), Anjo Oman, Ajdo Sitar Žumer in Blaža Vižintina. Sprejel jih je sam državni vrh; poleg predsednika vlade so bili prisotni še vodja kabineta Luka Špoljar, kulturna ministrica Asta Vrečko, državni sekretar na kulturnem ministrstvu Marko Rusjan ter Sara Žibrat, poslanka Svobode.

Trumpu desnica beži v Sieg Heil

Elon Musk je po Trumpovi inavguraciji stal na odru in vneto zighajlal – na vse strani. Ljudstvo je bilo navdušeno. A vnela se je polemika: je zighajlal ali ima le težave z motoriko? Je zighajlal ali se je le nerodno izrazil? Nehajte: zighajlal je. Na odprti sceni. Še več: zighajlal je iz srca. Vse primerjave s Kubrickovo klasiko Dr. Strangelove so bile nepotrebne – Musk je zighajlal tako direktno in tako fanatično kot nacisti v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Kot da so malo prej inavgurirali Hitlerja.

Blažu

Dragi Blaž, zdaj, ko se začasno poslavljaš od nas, gledam slavno fotografijo iz začetka osemdesetih let – naredil jo je takratni fotograf Mladine Janez Bogataj na odprtju Feotove razstave v Knjižnici Jožeta Mazovca. Fotografija je bila čez kakšni dve desetletji povečana na celo steno Bežigrajske galerije ob razstavi del vizualnih pesnikov – torej tudi tebe in mene –, pod njo pa naju je s Feotom fotografiral Borut Krajnc. To fotografijo sem ti pred kakšnim letom prinesel, ko si si jo zaželel, da bi te v tvoji skromni sobici v domu CSSS v Stari Loki spominjala na prijatelje. Verjetno te je tudi spremljala v zadnjih urah. Pred kakšnim mesecem, ko sem te obiskal, je še bila tam. Na tej fotografiji, ki nas opozarja na našo minljivost, je osem prijateljev, šest prijateljev in dve prijateljici. Takrat smo bili prepričani vsak o svoji neminljivosti; vsaj o minljivosti nismo razmišljali, saj smo imeli pred sabo še mnogo načrtov, ki smo jih želeli uresničiti. Sedaj je ta fotografija le opozorilo, kako je življenje v resnici minljivo, kako vsi počasi odhajamo.

Zdravniki se ne motijo

Slovenski zdravniki se ne motijo, strokovnih napak ne delajo. Niti ene. V zadnjem poročilu o stanju na področju varstva človekovih pravic za leto 2023 preberemo, da je zdravniška zbornica pred dvema letoma opravila 78 rednih strokovnih nadzorov in pri nobenem »niso bila ugotovljena odstopanja od strokovnih smernic«, pri 37 izrednih nadzorih pa je le pri enem ugotovila sum odmika od strokovnih smernic, ki pa »ga ni bilo mogoče potrditi ali ovreči«. Podobne ugotovitve preberemo v poročilih za minula leta: »V letu 2022 v okviru opravljenih nadzorov pod okriljem odbora za strokovna medicinska vprašanja niso bile ugotovljene zdravniške napake.«

Grega Repovž

31. 1. 2025  |  Mladina 5  |  Uvodnik

Uvodnik / Kako izgubiti volitve?

Včasih je treba začeti z zgledom. Ta zgled je danska premierka Mette Frederiksen. Danska res ni država, ki bi se lahko nadejala, da se bo zaradi politike in uperjenega prsta nekega pobesnelega avtokrata nenadoma znašla v soju žarometov svetovne javnosti – pa se ji je zgodilo ravno to. Za kar se je zdelo, da je del predvolilnega šova, je dan po inavguraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa postalo resna tema.

Narcistični balon

Elon Musk je sodobna poosebitev mita o geniju. V očeh javnosti velja za skorajda nadčloveškega misleca z neverjetno sposobnostjo ustvarjanja velikih idej, zato naj bi bil tudi tako uspešen in bogat, posledično pa mu je kdaj dovoljeno biti malce ekscentričen, Američani bi celo rekli unhinged. Neuravnovešen, tako rekoč snet s tečajev, malce nor. Takšna je pač narava genija! Ko je bil leta 2021 gost priljubljene ameriške oddaje Saturday Night Live, je odkrito povedal: »Na novo sem ustvaril električna vozila in ljudi pošiljam na Mars. Ste res mislili, da bom normalen?« In ko je priletel na oder dvorane Capitol One v Washigtonu, na dan Trumpove inavguracije, je to spet dokazal. Skakal je po odru, mahal z rokami in pred mikrofonom spustil zvok, ki bi ga lahko opisali samo kot bojni krik. »Takšen je občutek zmage,« je dejal v mikrofon. Nato pa desno roko naslonil na srce, postal za trenutek – in jo izstrelil v zrak v gesto, ki je bila podobna nacističnemu pozdravu. »Pošiljam vam svoje srce!« Družbena omrežja, tudi platformo X, ki je v lasti Muska, in medije so preplavile teorije, kaj se je v resnici zgodilo.

Požar na ražnju

Besedila, ki jih Bojan Požar podpisuje na svoji spletni strani, se berejo kot šokantna poročila globoke države. So mešanica neuradnih, neformalnih in nepreverjenih trditev, s katerimi Požar na videz razkriva dejansko ozadje aktualnih dogodkov. A čeprav so ti njegovi zapisi na prvi pogled jasni, je končni učinek vedno isti: bralec zelo pogosto nazadnje v resnici ne razume, kaj naj bi se bilo zgodilo. Šele ko se na njegove zapise, ki dvignejo največ prahu, odzovejo prizadeti, druga stran, državne institucije, šele ko njegove trditve preverijo drugi novinarji, se po nekaj tednih trdega dela in tehtanja dejstev megla razblini – in navadno za njo ni nič. Požar namreč ne opravlja novinarskega dela, ampak najpogosteje, ne da bi preveril ali celo sam razumel, o čem ali za koga piše, objavlja informacije, ki mu jih dostavijo najrazličnejši prinašalci. Neredko je očitno, da so to lobisti, gospodarstveniki, še pogosteje pa politiki, ki imajo zelo jasne interese, namen objave pa najverjetneje ni razčiščevanje, ampak gre za manipulacijo.

Kdo bi sodeloval s kom in kakšni so obeti za široko desno koalicijo? 

Sodelovanje! Tega imajo na desnici polna usta. Anže Logar, predsednik Demokratov, je na družbenih omrežjih predlagal, da bi se parlamentarne stranke, »ki si iskreno želimo uspešne Slovenije«, začele sestajati na delovnih sestankih. »Koalicijskih verjetno ne bo poleg, a to ne bo razlog za opustitev iniciative.« Na desnici hkrati poteka hiperprodukcija novih strank in pobud, ki so željne povezovanja pred volitvami.

Ko se Manca Košir sprehaja po Žalah, nas zazebe

»Kaj sem jaz zdaj,« v nekem trenutku vzklikne Manca Košir. Nič čudnega – v svojem življenju je imela kopico identitet. Manekenka, profesorica, bralka, pisateljica, novinarka, intervjuistka (naredila je intervju s Samom Peckinpahom!), televizijska voditeljica, žirantka … pa ambasadorka radostnega staranja in slavilka dobrega umiranja. A tudi igralka. Leta 1967 je v Brezi – mojstrovini hrvaškega auteurja Anteja Babaje – igrala Janico, prelepo kmetico, ki se poroči z Batom Živojinovićem, a potem zboli za redko boleznijo in umre, tako da jo potem kar lep čas gledamo na parah, vso belo in lepo. Na snemanju je imela le nekaj »živih« prizorov, potem pa je cel mesec ležala na parah in v krsti. »In v tisti krsti sem presneto premišljevala o smrti.«

Izrednega študija ne damo!

Ministrstvo za visoko šolstvo je že lani poleti v javno obravnavo poslalo predlog novega zakona o visokem šolstvu, s katerim bi med drugim ukinili izredni študij in ga nadomestili s tako imenovanim časovno prilagojenim študijem. Kot pravijo na ministrstvu, je namen nove ureditve »preseči dosedanje razumevanje, da imajo izredni študentke in študenti v primerjavi z rednimi na istem akreditiranem študijskem programu manj ur predavanj, vaj in drugih obveznosti … na koncu pa oboji, izredni in redni, pridobijo isto stopnjo izobrazbe.« Prejšnji teden so študenti zasebne fakultete DOBA iz Maribora, pa tudi nekateri študenti z drugih, večinoma zasebnih fakultet zbrali okoli 2600 podpisov, s katerimi nasprotujejo novemu zakonu. Zavzemajo se za ohranitev izrednega študija in pravic tistih, ki študirajo izredno.

Nadgradite rehabilitacijo invalidnih otrok iz Gaze!

Premirje v Gazi je priložnost za pomoč tam živečim ljudem. Slovenija je doslej to pomoč izvajala v obliki medicinske rehabilitacije (v Egiptu živečih) palestinskih otrok iz Gaze, ki so v katerem izmed izraelskih napadov pretrpeli trajne poškodbe. Nazadnje je bila tu skupina desetih otrok, ki je rehabilitacijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča končala konec lanskega leta. Nas pa je zanimalo, kdaj pride nova skupina, kako velika bo in ali morda pristojni razmišljajo o trajni premestitvi in bolj poglobljeni rehabilitaciji otrok, s katero bi zamenjali zgolj nekajtedenski program in hitro vrnitev na Bližnji vzhod.

JEK 2 gre naprej

Državna Gen energija po zatišju, ki je sledilo preklicu referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne, JEK 2, projekt nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo. Po medijskem razkritju političnih spreg in manipulacij, ki je pripeljalo do preklica referenduma – za čuda ni odstopil nihče vpleten, ne zasavska poslanca Gibanja Svoboda in SDS Nataša Avšič Bogovič in Tomaž Lisec ne ključni usmerjevalec projekta, državni sekretar v kabinetu premiera Goloba Danijel Levičar. Prav tako zdaj ni nobenih zagotovil, da referendum o projektu JEK 2 sploh bo.

Nazaj v preteklost

Zgodba o nesoglasjih med gradbenim inšpektoratom in zavodom Dom na Krasu, ki vodi »dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb«, se je začela prejšnji mesec, ko je inšpektor Peter Šatej odločil, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu, vendar se to po posredovanju ministrstva za naravne vire in prostor ni zgodilo. Tri tedne pozneje je enaka usoda doletela še eno stanovanjsko skupnost v okviru doma, na inšpektoratu pa poteka še pet podobnih postopkov. Država se je na oba sklepa pritožila, a je sodišče pritožbo zavrnilo.

Družine, kot so naše

Ste kdaj pomislili, v kakšen kaos in vrtinec čustev bi bili potisnjeni, če bi bili primorani zaradi naravne katastrofe, ki bi bila posledica podnebnih sprememb, za vedno zapustiti svoj dom, poleg vas pa še vsi vaši sosedje, prijatelji, sodržavljani? Kako bi se počutili, če vašega mesta in države sredi Evrope nenadoma ne bi bilo več, ker bi ju, denimo, poplavilo? Ne le da bi izgubili vse, postali bi povsem odvisni od neizprosnega birokratskega kolesja, ki bi vam novi dom kje stotine kilometrov stran naklonilo ali pa tudi ne. Prav nič več ne bi bilo samoumevno, niti to ne, da morajo družine ostati skupaj – morda bi v neki državi zatočišče ponudili le otroku, nadobudnemu nogometašu, ne pa tudi njegovi mami samohranilki, v kateri ne bi videli »dodane vrednosti«. In tudi, če bi vam uspelo oditi, je vprašanje, ali bi imeli vse potrebne papirje in ali bi vam uspelo dobiti dovoljenje za delo. Nenadoma bi bili hvaležni že za delo na črno, na katero v svojem prejšnjem življenju niste niti pomislili, ker vam ni bilo treba. Ker je bilo to delo za ljudi z družbenega roba. A zdaj ste podnebni begunec in to delo je morda vaša edina možnost za preživetje.

N'toko

31. 1. 2025  |  Mladina 5  |  Žive meje

Komentar / Vzpon in padec antiglobalizma

Boj proti neoliberalnemu globalizmu na Zahodu traja že dobrih 50 let. Prenos državnih funkcij v roke zasebnikov, kleščenje javnih storitev, odprava protekcionizma in selitev proizvodnje v cenejše države – vsi ti napadi kapitala so najprej prizadeli delavce in revne. Zato so se prvi odzvali akterji tradicionalne levice: sindikalisti, socialisti, anarhisti in študenti, ki so desetletja izpostavljali telesa pendrekom in solzivcu. Osemdeseta leta so zaznamovali delavski boji proti Margaret Thatcher in Ronaldu Reaganu, konec devetdesetih let je urbana mladina zagnala antiglobalistične proteste in nato protivojna gibanja, leta 2011 se je razplamtel Occupy Wall Street, v Evropi pa je sledil val protivarčevalskih vstaj. Vsem tem bojem je bila skupna kritika mednarodnih institucij kapitala, kot so IMF, WTO, Nato in seveda EU … To je bil levi antiglobalizem.

Bo denar pomagal?

Za slovenske študente se je leto začelo obetavno. Ministrstvo za visoko šolstvo jim s prihodnjim študijskim letom obljublja zvišanje subvencij za bivanje pri zasebnikih. Doslej je subvencija za bivanje pri zasebnikih, ena izmed oblik subvencioniranja bivanja, znašala 32 evrov. Po napovedih ministrstva bo od prihodnjega študijskega leta s približno vrednostjo 100 evrov izenačena z dodatkom za bivanje, do katerega so upravičeni prejemniki državne oziroma Zoisove štipendije.

dr. Bogomir Kovač

31. 1. 2025  |  Mladina 5  |  Ekonomija

Komentar / Skrhana romanca

Petinpetdeseto srečanje v Davosu je sredi januarja 2025 odzvanjalo v senci inavguracije Donalda Trumpa v ZDA. Svetovni gospodarski forum (WEF) že desetletja združuje cvet svetovnih političnih voditeljev, korporativnih titanov, predstavnikov najvplivnejših mednarodnih organizacij in civilne družbe. Glavna ideja ustanovitelja profesorja Schwaba je vseskozi enaka – kako izboljšati svet, spodbujati kreativne spremembe in hkrati ohraniti odgovorno jedro neoliberalnega kapitalizma. Tu so večne teme v vedno novih preoblekah o dobrobiti ekonomske globalizacije, trajnostni in vključujoči rasti, pa politični povezanosti in partnerstvu vseh družbenih deležnikov. Večino tega se je v zadnjih letih sfižilo in davoški neoliberalni duh je trčil ob težko obvladljivo kompleksnost ekonomskih kriz in geostrateških političnih spopadov. Letošnja vodilna tema je namenjena novi tehnološki dobi znanja in »konstruktivnemu optimizmu« novega sodelovanja. Stara industrijska doba se umika obdobju pametnih tehnologij, toda sodelovanje v obdobju umetne inteligence je hkrati priložnost in tveganje. Nova tehnološka in družbena renesansa pa se ne začenja v Evropi, temveč v protireformacijski agendi ZDA in na Kitajskem.