Vasja Jager

  • Vasja Jager

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Politika

    Posilstvo resnice

    Spletni portal Nova24TV, ki jo v navezi z madžarskim kapitalom obvladuje SDS, je poročal, da naj bi na osnovni šoli v Ribnici romski učenec na stranišču posilil mlajšega dečka. O »grozljivem dogodku« naj bi jih z dopisom obvestil bralec. »Starši in učenci so prestrašeni, vodstvo šole pa posiljevalskega Roma in njegov napad skriva pred javnostjo. Kot trdijo starši otrok ribniške osnovne šole, se tam dogaja vse več nasilja, ki celo meji na kriminal.« Več

  • Vasja Jager

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Politika

    Alternativna trobila

    »In potem je prišel internet in te sodobne tehnologije danes omogočajo, če jih znamo uporabljati, da se stvari spreminjajo,« je pred letom dni na shodu goriške koordinacije SDS neposredno po lanski zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah oznanil Janez Janša. »Vsak dan, ko se zbudite, vedite, da imajo tiskani časopisi nekaj bralcev manj ali pa nekaj deset bralcev manj in da lahko vi, če se malo potrudite, preko svojega računalnika ali pa telefona neposredno nagovorite nekaj ali pa nekaj deset ljudi več. Vsak dan. To v bistveni, strateški meri razgrajuje ta monopol in stvari se spreminjajo.« Več

  • NKBM pere bolje

    Junija letos so slovensko javnost vznemirila bombastična sporočila o milijardi evrov, ki naj bi jih prek največje državne banke NLB pred skoraj desetletjem oprala skupina iranskih državljanov. Govorice je sprožil predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, poslanec SDS Branko Grims, ki je razpihoval strasti z navedbami o sumljivem molku pristojnih organov in namigoval, da je bil denar namenjen financiranju iranskega jedrskega programa. Histerija je dosegla vrh z ustanovitvijo nove preiskovalne komisije, ki jo je zahtevala Grimsova SDS, vendar v dobrih dveh mesecih delovanja komisija še ni našla oprijemljivih dokazov za načrtno prikrivanje sumov pranja denarja v NLB. Več

  • Vasja Jager

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    »Slovenskost« na izpitu

    Podmladek zunajparlamentarne Slovenske ljudske stranke (SLS) se zavzema za spremembo zakonodaje in zaostritev pogojev za vstop in bivanje prosilcev za azil. Kot je na novinarski konferenci povedal podpredsednik glavnega odbora Nove generacije (NG SLS) Alexander Crowther, bi morali kandidati za azil v letu po prihodu dokazati, da zadovoljivo obvladajo slovenščino in poznajo slovensko zgodovino. »V primeru, da ne izpolnijo te obveznosti, bi sledila repatriacija v državo izvora ali v državo, ki je pripravljena te državljane vzeti.« Pri tem so opozorili na primera Avstrije in Norveške, ki sta sprejeli podobne ukrepe omejevanja pritoka beguncev. Pozabili so omeniti, da gre, v nasprotju s Slovenijo, za ciljni migrantski državi, ki sta doživeli neprimerno večji naval prosilcev za azil ... Več

  • Vasja Jager

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Politika

    Kralj Instagrama

    Borut Pahor je politik, do katerega imajo ljudje povsem različen odnos, ljudje ga bodisi obožujejo bodisi se ob njem živcirajo, ravnodušen ostane le malokdo. V času množičnega razočaranja nad politiko in razmahom populizma je to dovolj za bleščečo politično kariero. Vprašanje pa je, ali je dovolj za uspešno opravljanje predsedniške funkcije. Več

  • Vasja Jager

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Politika

    Izvor Slovencev

    Pred tednom se je predsednik SDS Janez Janša udeležil posveta z zgovornim naslovom Slovenci v Alpah od pradavnine, ki ga je v Bovcu pripravil Gorniški klub dr. Henrika Tume. Gre za srečanje »domoljubov«, ki drug drugemu vneto dokazujejo, da je uradna slovenska zgodovina laž in da sodobni Slovenci ne izhajamo iz Slovanov, temveč iz veliko starejših ljudstev. Pri tem konservativni psevdohistorji kar tekmujejo, kateremu bo naše prednike uspelo poriniti dlje v preteklost. To je seveda logično, starejši ko je narod, večja je v očeh tradicionalistov njegova pravica do zemlje, na kateri živi, večja je njegova veljava v primerjavi z novimi prišleki. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Politika

    Andrej Podpečan, kmet

    Andrej Podpečan iz Galicije je kmet. Na sedemintridesetih hektarjih goji sto krav, po trideset prašičev in kur, prideluje sir, skuto, jogurt in mesne izdelke ter prodaja svoje blago prek svoje trgovine in kmetijske zadruge, nekaj pa tudi v Mercatorju. Plečat in s pestmi kot kladivi, premeten in brez dlake na jeziku se Podpečan zdi kot junak iz kakšnega Tavčarjevega ali Cankarjevega dela. Njegov glas, včasih hudomušen, včasih zagrenjen in včasih jezen, je eden od glasov slovenskega podeželja, razpetega med dogmami tradicije in realnostjo globalizacije. S kmečko pametjo, prebiranjem knjig in opazovanjem življenja okoli sebe na svoj način išče odgovore na kompleksna vprašanja vsakdana. Več

  • Vasja Jager

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Kdo bo ustavil tega človeka?

    Če bi Boris Štefanec premogel odkritost nogometaša Sebastjana Cimirotiča, bi mandat na čelu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) povzel z njegovo legendarno izjavo, da »smo tekmo slabo začeli, v nadaljevanju pa močno popustili«. Kajti Štefanečevo vodenje ključne institucije na področju boja proti korupciji je že od prvega trenutka res katastrofa. V zgolj treh letih je murskosoboški odvetnik prikazal nizko raven sposobnosti in KPK zapletel v več afer, ki so jo iz ključne protiuteži sistemski korupciji spremenile v predmet posmeha. Več

  • Vasja Jager

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Politika

    Bolehni šerif

    Na lokalnih volitvah naslednje leto bodo imeli koprski volivci in volivke težko delo. Priljubljeni župan Boris Popovič namreč že več let trpi zaradi resnih, celo življenjsko nevarnih obolenj, ki mu preprečujejo opravljanje za običajnega državljana povsem rutinskih opravil. Tako je vsaj mogoče sklepati na podlagi opravičil, ki mu jih pred obravnavami na sodiščih pridno pišejo zdravniki, med njimi tudi iz razvpitega izolskega centra Medicor, znanega po naravnost vzorni skrbi za še enega slavnega bolnika, ljubiteljskega košarkarja Igorja Bavčarja. Več

  • Vasja Jager

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Politika

    Slovenija le za Slovence?

    Slovenski nacionalisti so si privoščili nov izpad. Tokrat je neumnosti (ne prvič) trosil poslanec SDS Marjan Pojbič. Ob dnevu državnosti je na Facebooku objavil poslanico, v kateri se je z vso krvoločnostjo spravil nad funkcionarje in politike, ki nimajo slovenskih korenin. »Nič več županov, ki niso pravi Slovenci, še manj pa politikov, ki niso po rodu pravi Slovenci,« je denimo zapisal, in dodal, da morajo Slovenijo, »eno in edino«, voditi tisti, katerim »slovenstvo in Slovenija kot država pomeni vse in še več.« Pojbičeve besede so dovolj, da poženejo srh po hrbtu. Prihajajo od človeka, ki mu je bil z volitvami zaupan mandat, da v imenu vseh državljanov in državljank zagotavlja spoštovanje ustave. Ta pa v svojem 63. členu izrecno prepoveduje »vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti«. Več

  • Vasja Jager

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Politika

    Jelinčičevi volilni neuspehi vendarle prinašajo (javna) sredstva

    Slovenska nacionalna stranka (SNS) že od izpada iz parlamenta leta 2011 životari na margini slovenske politike. A to ne moti njenega predsednika Zmaga Jelinčiča, da ne bi pred vsakimi volitvami znova napovedoval zmagoslavne vrnitve in odrešitve (bojda) po njegovi močni roki hrepenečega ljudstva. Histerija, ki se že pripravlja pred letošnjimi predsedniškimi in nato v 2018 še lokalnimi in parlamentarnimi volitvami, je za Jelinčiča idealna priložnost za novo dvigovanje prahu. Več

  • Vasja Jager

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Politika

    Akademska aristokracija

    Enaindvajsetega marca je Slovenija po več letih spet dobila delujoči fiskalni svet, ko je državni zbor na tajnem glasovanju z veliko večino podprl njegovo ustanovitev. Za predsednika je bil izvoljen mariborski ekonomist Davorin Kračun, nekdanji minister (v devetdesetih je vodil kar tri različne resorje), veleposlanik v ZDA in profesor na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF). Že dobre tri tedne zatem je fiskalni svet, katerega osnovna naloga je »spremljanje izvajanja fiskalnega pravila«, razvpitega varčevalnega standarda, ki smo ga vpisali celo v ustavo, izdal svoje prvo mnenje; v njem je ocenil Program stabilnosti javnih financ, ki ga država vsako leto pošlje v pregled Evropski komisiji v Bruselj. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Družba

    Dragica Korade, novinarka

    Dragica Korade je ena tistih redkih novinark, ki živijo v skladu z Orwellovo mislijo, da je govoriti resnico v času laži revolucionarno dejanje. Z vsako besedo, ki jo zapiše, z vsako kolumno in analizo, s katero zbode oblastnike, se upira nestrpnosti, manipulaciji in izkoriščanju. Vsak dan, že več kot trideset let. Gospa z veliko začetnico, ki se v imenu javnosti in skupne dobrobiti ne boji zameriti nikomur, ne pokojnemu Janezu Drnovšku, ne nekdanjemu sošolcu Borutu Pahorju, ne Janezu Janši ali mariborskemu županu Andreju Fištravcu. Eni, kot Drnovšek, so jo zato spoštovali še bolj, drugi je najraje ne bi več poznali. Premakniti pa je ne more nihče. Komentatorka Večera in urednica njegove priloge V soboto je videla in doživela preveč, da bi jo lahko utišali – od razpada Jugoslavije do podivjane slovenske tranzicije in zdaj drsenja na periferijo globalnega kapitalizma. Še dlje kot v preteklost pa se iz njenega Maribora vidi v prihodnost naše države. Več

  • Vasja Jager

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika

    Civilna družba SDS

    Borijo se proti pravicam istospolnih partnerjev, drugemu tiru, pokvarjenemu sodstvu, avstrijski Magni in beguncem – ter za Janeza Janšo. Stranka SDS učinkovito izkorišča posamične izbruhe ljudskega nezadovoljstva proti elitam (katerih del je tudi sama) in usmerja njihovo energijo proti svojim političnim nasprotnikom. Najbolj svež primer je podpihovanje referenduma o zakonu o drugem tiru, v katerem je Janševa stranka zaznala veliko priložnost za rušenje vlade Mira Cerarja. Več

  • Vasja Jager

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Politika

    Sklad CVC Capital, ki ga mika nakup Mercatorja

    Ime, ki se v zgodbah okoli (pre)prodaj Mercatorja pojavlja že skoraj desetletje, je CVC Capital Partners. Gre za ameriško investicijsko podjetje, ki ima sedež v Luksemburgu in za 300 institucionalnih, državnih in zasebnih vlagateljev upravlja 71 milijard dolarjev vreden portfelj; vanj je vključenih približno 50 velikih podjetij iz vsega sveta, ki po navedbah CVC-ja zaposlujejo približno 350.000 ljudi. Skoraj 90 odstotkov vlagateljev v CVC prihaja iz ZDA, družba pa ima med drugim delež v Formuli Ena, Zagrebški pivovarni in proizvajalcu kovčkov Samsonite. V CVC-ju sicer pravijo, da ne delujejo kot klasični (hedge) naložbeni skladi, temveč dolgoročni upravljavci premoženja; njihovi investitorji morajo namreč svoj kapital pri CVC-ju vezati na deset let, dobičke pa dobijo izplačane šele ob prodaji naložb. Do te trditve velja sicer biti zadržan, podobno zagotavljajo skoraj vsi tovrstni skladi. Več

  • Vasja Jager

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Politika

    In ko se bo Agrokor zlomil?

    Skupina Agrokor je pred zlomom. Kaj to pomeni za njegovih 64 tisoč zaposlenih po vsem Balkanu? Med njimi so tudi delavke in delavci v nekoč največji slovenski trgovski skupini Mercator, ki s tesnobo spremljajo agonijo hrvaškega lastnika. Dvanajst let po nespametni, politikantski privatizaciji »najboljšega soseda« in tri leta po njegovi prodaji Agrokorju se uresničujejo pesimistične napovedi o upadanju števila zaposlenih in pretresih v slovenski verigi oskrbe s hrano. A težave hrvaške skupine so lahko svojevrstna priložnost, da Mercator znova preide v slovensko last. Interes za to obstaja, prav tako tudi številne dileme. Več

  • Vasja Jager

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Politika

    V naročju tobačnega lobija

    Mlad, simpatičen in sposoben slovenski izobraženec.« S temi besedami je predsednik SDS Janez Janša med volilno tekmo pred nastopom svoje prve vlade leta 2004 opisal Jerneja Pavlina. Ta je kmalu zatem prevzel položaj vladnega tiskovnega predstavnika, njegov mandat pa je prekinilo razkritje navodila, v katerem je piarovcem vseh ministrstev naložil, naj ne odgovarjajo na novinarska vprašanja. Ter da »do nadaljnjega ne komunicirate s tednikom Mladina«. Več

  • Vasja Jager

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Politika

    Sindikati in trenutek resnice?

    Mlaji, ki so se pretekle dni dvigali po Sloveniji, so spomin na zlate čase delavskega gibanja, na njegove boje in zgodovinske dosežke, kot so socialna država, osemurni delovnik in minimalna plača. Toda za donečimi parolami o delu in njegovi oblasti, za praporji in pisanimi trakovi, za ožganimi ostanki kresov se skriva neprijetna resnica o napadih na delavske pravice in vse bolj skrb zbujajočem stanju institucij, pristojnih za njihovo obrambo. Več

  • Vasja Jager

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Politika

    Orbanov strojevodja

    Konec lanskega februarja so na ministrstvu za infrastrukturo pripravili kratko sporočilo za javnost, ki v medijih skorajda ni zbudilo zanimanja. V njem so zapisali, da je Slovenija pristopila k pismu o nameri o vzpostavitvi novega evropskega železniškega koridorja, imenovanega Jantarna pot. Na prvi pogled si novica resnično ne zasluži večje pozornosti – slovenski in tuji funkcionarji si vsak teden izmenjajo na stotine dopisov, pri čemer gre povečini za rutinsko korespondenco, obveščanje in preverjanje. Toda pismo o nameri, ki ga je v imenu naše države pred dobrim letom podpisal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, je veliko pomembnejše, kot se zdi na prvi pogled. Prav v prizadevanjih za novi železniški koridor namreč tiči bistvo sedanje sage o Luki Koper in drugem tiru – ter tujcih, ki se sučejo okoli njiju. Več

  • Vasja Jager

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Politika

    So življenja nekaterih vredna manj?

    Okužbe s koronavirusno boleznijo dobivajo v zadnjih tednih nov zagon. In spet so žarišča domovi za starejše. Največje med njimi je dom v Hrastniku, kjer je bilo, ko nastaja ta članek, 28 potrjenih okužb, od tega osem pri zaposlenih in 20 pri stanovalcih. A četudi se je že v preteklih mesecih jasno pokazalo, kako nepredvidljiva je bolezen in kako nemočni so starostniki v boju zoper njo, vlada oziroma ministrstvo za zdravje še kar vztraja pri neživljenjski ureditvi, ki breme zdravljenja bolnikov večinoma prelaga na domove za starejše. Pri čemer država še vedno ni oblikovala sistemske rešitve, ki bi tem ustanovam ob izbruhu bolezni zagotovila ustrezne kadre, zdravstveno opremo in prostore za izvajanje zahtevnega zdravljenja. Več

  • Vasja Jager

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Na udaru tudi STA

    Dodatni denar, ki naj bi ga iz naslova dosedanjega RTV-prispevka po Simonitijevem zakonu dobila Slovenska tiskovna agencija (STA), bo slednjo, kot kaže, drago stal. Simoniti naj bi spremenil tudi zakon o STA in določil, da naj bi postopki imenovanja članov nadzornega sveta agencije tekli v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. To pomeni, da bi nadzornike agencije imenovala vlada sama; sedaj jih postavlja državni zbor. Ministrstvo za kulturo predlaga, da bi vlada lahko imenovala štiri člane nadzornega sveta, enega pa bi določili zaposleni; tako bi politika dobila prosto pot do kadrovanja na STA, saj bi njeni nadzorniki lahko izrekli nezaupnico vodstvu agencije in ga na tej podlagi razrešili. To bi agencijo naredilo popolnoma odprto za pritisk vsakokratne vladajoče politike. Da direktor STA Bojan Veselinovič ni povšeči skrajni desnici, pa je znano že dlje časa. Zdi se torej, da se je Janševa vlada namenila še to poletje, najkasneje pa jeseni, dokončno obračunati z vsemi kritičnimi mediji, ki jih doseže njena roka. Več

  • Vasja Jager

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Dva zakonca, ena ekscelenca

    Z avgustom se v prostore nemškega veleposlaništva na Cesti 27. aprila v Ljubljani selita uslužbenca nemškega zveznega ministrstva za zunanje zadeve Natalie Kauther in Adrian Pollmann. Njun prihod predstavlja začetek eksperimenta, iz katerega bi lahko izšla nova praksa v delovanju nemške diplomacije. Namesto da bi položaj veleposlanika oziroma veleposlanice zasedel zgolj eden izmed njiju, bo to vlogo izmenično opravljal par zakoncev; namesto ene ekscelence pod Rožnikom pa bomo Slovenci tako bogatejši za dve. Več

  • Vasja Jager

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Družba

    »Pisali bi ’judovske zvezde’ v kartone.«

    Kot je prejšnji teden pred nenadno spremembo svojih stališč povedala predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik, so tudi posamezni zdravniki nasprotovali hitremu razvrščanju stanovalcev domov za starejše glede na primernost za sprejem v bolnišnico: »Lahko rečem le to, da so nekateri zdravniki, ki ne želijo biti imenovani, odklonili sodelovanje v takšnih ocenjevanjih – ker so bili zaradi tega v nemilosti, jih tudi zdaj ne moremo pozivati k javnemu izpostavljanju. Bili so torej zdravniki, ki so se spraševali, čemu tak ukrep, čemu tak pristop – toda stvari so šle svojo pot ...« V nadaljevanju objavljamo razmišljanje zdravnice v eni izmed večjih slovenskih bolnišnic; v skladu z obrazložitvijo Čebašek Travnikove o pritiskih, ki so jih v nasprotju z zdravniki iz podmladka NSi deležni tovrstni oporečniki, bomo njeno ime zadržali v uredništvu. Več

  • Vasja Jager

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Priznanje Bregantove

    Ministrstvo se sedaj na vse kriplje otepa vsakršne odgovornosti, se zateka k semantičnim manevrom in zatrjuje, da pri razvrščanju starostnikov ni šlo za triažiranje, torej odrekanje najučinkovitejšega bolnišničnega zdravljenja stanovalcem domov za starejše, ki so bili okuženi s koronavirusom. Da to preprosto ne drži, dokazuje izjava državne sekretarke Tine Bregant – prav tiste sekretarke, ki se ni odzvala na poziv zdravniške zbornice k sistemskemu nadzoru. Njene besede na novinarski konferenci 9. aprila pomenijo uradno priznanje, da je zdravstveni sistem v bolnišnice spustil le določene izmed obolelih starostnikov, podlaga za to pa so bile omenjene, v naglici narejene ocene. »Na nivoju zdravstvene oskrbe smo izvedli nekaj, kar se bo izkazalo res kot dobra praksa in kar lahko uporabimo tudi za kasneje,« se je novinarjem pohvalila sekretarka v začetku aprila. »Namreč, v domove za ostarele pošljemo ekipo, to se pravi, o tem bolniku, ki bo zbolel v domu za ostarele, odločamo v triažnem postopku – domski zdravnik, domska sestra, zdravnik iz regionalne bolnišnice in zdravnik, ki se spozna na paliativno oskrbo. Na ta način že naredimo prvo triažo in pravzaprav zdravstvo pripeljemo k bolnikovi postelji. Namreč morate vedeti, da ti starejši ljudje ... bolnica ni prijazen kraj, mnogo bolje je, če pride zdravnik v tebi bolj domače okolje.« Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba

    Zveza potrošnikov že gleda

    Z diskriminacijo plačnikov z vavčerji in neupravičenim zviševanjem cen je seznanjena tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Kot je zapisala, so podražitve subvencioniranih storitev nezakonite, stranke pa imajo na voljo več vzvodov pritiska na ponudnike. »V ZPS na vavčerje gledamo zgolj kot na eno od mogočih plačilnih sredstev in potrošniki zaradi tega ne bi smeli plačevati višjih cen nastanitev. Tudi zakon določa, da ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene kot pri plačilu z drugimi plačilnimi sredstvi. Potrošnikom svetujemo, naj, če bo ponudnik zaradi plačila z bonom ceno prenočitve želel zvišati, vztrajajo pri izvirni ceni ali pa raje poiščejo drugega ponudnika. Nadzor nad spornimi praksami ponudnikov opravlja tržni inšpektorat, kamor lahko potrošniki podajo prijavo. Svoje izkušnje in kopije prijav naj posredujejo tudi Zvezi potrošnikov Slovenije, ker bomo tako lahko spremljali ravnanje ponudnikov nastanitev in potrošnike ustrezno obveščali. Vlado pa pozivamo, naj čim prej sprejme jasna pravila za uporabo bonov in s tem prepreči morebitne spore med potrošniki in ponudniki. Namen bonov bi moral biti spodbujanje turizma, ne pa ustvarjanje novih težav in nezaupanja potrošnikov do ponudnikov turističnih storitev.« Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba

    Keynes na recepciji

    Slovenija ni edina država, ki tako rešuje turistično sezono. Japonska pripravlja velikopotezno, 14 milijard evrov vredno shemo, po kateri bi državljanom z vavčerji subvencionirala do 165 evrov za vsak dan, ki bi ga preživeli v domačih turističnih zmogljivostih. To vključuje bivanje v hotelih in obiske restavracij, turistične prevoze ter obiske zabaviščnih in adrenalinskih parkov in živalskih vrtov. Japonski in slovenski model sta torej namenjena spodbujanju domače potrošnje, Italija pa se je hkrati osredotočila tudi na ponovno privabljanje tujih gostov. Italijanske oblasti so že konec aprila napovedale, da bodo izdale za 54 milijonov evrov vavčerjev, s katerimi naj bi turistom, ki bodo obiskali Sicilijo, krile del stroškov letalskega prevoza in nastanitve, hkrati pa so odpravile vstopnine za obiske muzejev in zgodovinskih znamenitosti na otoku. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    Obtožujoča statistika

    Ministrstvo v svojem popravku navaja, da je bilo v bolnišnice sprejetih 53 od skupaj 322 okuženih stanovalcev domov za starejše – torej manj kot šestina. Ne navajajo pa, kolikšen del teh ljudi je dejansko umrl v bolnišnicah. Kot sta opozorila Dnevnik in TV Slovenija, je še 4. maja uradno veljal podatek o desetih, štirinajst dni kasneje pa že o 31 starostnikih. Tolikšno povečanje je glede na statistične trende praktično nemogoče, na ministrstvu pa so se izgovarjali na neažurne podatke. Najsi bo prava katerakoli številka, iz razlike med številom v bolnišnicah umrlih in zaradi korone hospitaliziranih starostnikov izhaja, da so vsaj del teh ljudi, med 43 in 21, iz bolnišnic vrnili umret v domove. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    Dolgoletno prelaganje bremen

    Do uradnega odziva na epidemijo in bremena, ki so ga pristojni preložili na domove za ostarele, je kritičen tudi Jaka Bizjak, prokurist zasebnega doma v Ribnici. V nasprotju s prepričanjem ministrstva za zdravje, da se je starostnikom namenjala »dodatna aktivna skrb«, Bizjak meni, da so z odločitvijo, da bodo okužene stanovalce zadrževali kar v domovih – podlaga za to je bil sklep ministrstva za zdravje iz 17. marca –, dejansko »pustili, da se je okužba razširila tudi na druge stanovalce«. Ko se je koronavirusna bolezen pojavila v domu, zaradi prostorskih in kadrovskih omejitev niso mogli storiti veliko, da bi preprečili njeno širjenje med stanovalci. Predvsem pa domovi nimajo dovolj osebja za zdravljenje bolnikov s covid-19, tudi tistih z lažjimi oblikami bolezni – saj je ta zelo nepredvidljiva, pacientovo stanje se lahko hitro poslabša. Več

  • Vasja Jager

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    Tipski obrazci za preglede

    Na podlagi ocenjevanja starostnikov v Šmarju in približno v istem času še v Novem mestu je ministrstvo za zdravje pripravilo tipske obrazce za preglede, ki so jih po domovih za ostarele po vsej državi izvajali konziliji, v katerih so bili regijski koordinatorji in posamezni domski zdravniki. Presojali so, ali je oseba kolikor toliko zdrava ali pa neozdravljivo bolna in potrebna le še paliativne oskrbe, ki jo lahko izvajajo tudi domovi za ostarele. V posameznih domovih so kot odpisane označili tudi po dve tretjini stanovalcev. Več

  • Vasja Jager

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    Medicinska (ne)utemeljenost sprejema v bolnišnico 

    Razvrščanje bolnikov na perspektivne in neperspektivne, torej tiste, ki jih ni smiselno voziti v bolnišnice, se je začelo z izbruhom koronavirusne bolezni v Šmarju pri Jelšah sredi marca. Tedaj je konzilij, ki ga je vodil strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franci Vindišar, preveril diagnoze starostnikov v šmarskem domu in v takšne obrazce za vsakega izmed njih napisal mnenje o upravičenosti bolnišničnega zdravljenja. Bolnišnica je želela vedeti, kakšen naval bolnikov iz Šmarja si lahko obeta. Več