Vasja Jager

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Družba

    Rudi Klanjšek, sociolog

    Je docent na oddelku za sociologijo mariborske Filozofske fakultete, njegova kritika neoliberalnega modela, ki skupnost vleče v dirko proti dnu, iz njenih prebivalcev pa dela otopele zombije, je med najbolj argumentiranimi. Ko je v kolumni za Finance opozoril na problematičnost razvpite animacije z vlakcem, s katerim je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predstavljala ostale družbene podsisteme kot zaviralce gospodarske rasti, so delodajalci zagnali vik in krik. Toda Rudi Klanjšek, ki ima ob doktoratu iz sociologije še diplomo iz ekonomije, se je v letih kritičnega delovanja pritiskov že navadil. Še naprej razmišlja o prehodu v novo fazo družbenega razvoja in pozorno proučuje stanje v družbi, še posebej med mladimi, ki jih s sodelavci analizira v okviru periodičnih raziskav. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Ekonomija

    Urban Sušnik, ekonomist

    Slovenija mora strateško razmisliti o tem, kako bo ustvarjala svoje druž -beno bogastvo in kako ga bo delila. A medtem ko se znatni deli slabo obdavčenih dobičkov prelivajo v delnice, davčne oaze in v razkošne avtomobile namesto v plače delavcev, politika – z redkimi izjemami – ne ponuja konkretne vizije, meni Urban Sušnik. Je med mladimi upi slovenske ekonomije, ki ga cenijo tudi avtoritete, kot sta dr. Bogomir Kovač in Franček Drenovec. Do nedavna je na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot eden najpriljubljenejših asistentov sodeloval pri predmetih zgodovina evropske misli, politična ekonomija, mikroekonomija in ekonomika EU. Redno zaposlitev je dobil v NLB, kjer deluje kot analitik v oddelku za obvladovanje tveganj. Več

  • Vasja Jager

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Ekonomija

    Zdaj, če ne, kdaj?

    V začetku februarja je bil v Nemčiji dosežen zgodovinski dogovor. Predstavniki delavcev in lastniki velikih industrijskih obratov na jugozahodu države so se sporazumeli, da bodo postopoma dvignili plače za več kot štiri odstotke in v izjemnih primerih skrajšali delovni teden s 35 na 28 ur. Pogajanja so bila naporna, sindikati so zahtevali vsaj šest odstotkov višje plače, na koncu pa sta bili zadovoljni obe strani. Spremembe so zajele približno pol milijona delavcev, skoraj takoj pa se je njihov učinek razširil po preostanku najmočnejšega evropskega gospodarstva. Že nekaj dni kasneje so višje plače zahtevali še javni uslužbenci. Po vrsti opozorilnih stavk so aprila dosegli, da je država privolila v kar 7,5-odstotno povprečno povišanje plač v javnem sektorju v naslednjih dveh letih in pol. Z dvigi, ki naj bi v najmočnejšem evropskem gospodarstvu okrepili notranjo potrošnjo in spodbudili zdravo rast inflacije, se je tudi uradno končalo obdobje osovraženega varčevanja. Več

  • Vasja Jager

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba

    Z bagrom nad preteklost

    Kidričevo je naselje, ki nima veliko zgodovine. Zaman bi ga iskali v rimskih kronikah ali v srednjeveških urbarjih. Nastalo je šele pred dobrimi šestdesetimi leti, ko je država sredi Dravskega polja postavila tovarno aluminija Talum; okoli nje so potem zrasli bloki, v katerih so živele delavske družine. Kidričevo je svojevrsten spomenik planskemu gospodarstvu. Brez socializma bi bili še danes na njegovem mestu travniki in polja. Več

  • Vasja Jager

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Družba

    Izbrisana zgodovina

    Kaj se je zgodilo, da se izobraževalni sistem kljub trudu posameznih pedagogov vztrajno izmika soočenju z resnicami polpretekle zgodovine? O dogodkih, v katerih smo se Slovenci dokončno izoblikovali kot narod z vsemi svojimi pomanjkljivostmi in odlikami, se v šolah govori premalo ali pa sploh ne. In ko kritična masa mladih ne bo več ločila med rdečo zvezdo in kljukastim križem, se utegne naša skupnost znajti v resnih težavah. Kajti edine, ki lahko dosežejo spravo – ali, še bolje, dokončno presežejo bolestno potrebo po njej –, so generacije mladih ljudi, ki začenjajo zasedati svoja mesta v skupnosti. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Družba

    Boris Krabonja: Levičar je nekdo, ki aktivno spreminja svet na bolje

    Boris Krabonja, čistilec družbene umazanije. Kot učitelj zgodovine na mariborski Srednji ekonomski šoli dijake uči o velikih resnicah, ki ne smejo biti pozabljene. Tudi z vsakoletnimi izleti v Auschwitz. Kot prostovoljec je gibalo društva Up-ornik, ki vsak mesec plačuje položnice več kot šeststo revežem, ki jih je sistem zavrgel. Med njimi so predvsem obubožani upokojenci in samohranilke. Boris Krabonja se vsak dan srečuje s posledicami naraščajočega razslojevanja in poblagovljenja človeškega življenja. Pa vendar mu niti na misel ne pride, da bi odnehal. S svojim zgledom dokazuje, da je mogoče živeti solidarnost. Več

  • Vasja Jager

    30. 3. 2018  |  Mladina 13  |  Politika

    Zgodba o žalitvah in premajhnem nabiralniku

    Janez Janša je pravnomočno izgubil sodno bitko z novinarko Televizije Slovenija Evgenijo Carl, ki jo je bil na Twitterju skupaj s kolegico Mojco Pašek Šetinc označil za »odsluženo prostitutko«. Višje sodišče v Celju je zavrnilo njegovo pritožbo na odločitev velenjskega okrajnega sodišča. Sodba, na podlagi katere ji bo moral plačati 6000 evrov odškodnine, je torej pravnomočna. Več

  • Vasja Jager

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Ekonomija

    Gorenje, več kot podjetje

    Zaradi stavke, napovedane za naslednji teden, je slovenska javnost spet postala pozorna na velenjsko Gorenje. Nobenega dvoma ni, da je delavski boj legitimen in legalen, s čimer se strinja tudi vodstvo družbe. Zaostritev pa prihaja v morda najpomembnejšem trenutku v zgodovini šaleškega velikana. Gorenje je namreč sredi iskanja strateškega partnerja in temeljne prilagoditve na zahteve globalnega tržišča, hkrati pa potekajo tudi boji za prevlado nad upravljanjem skupine. Rezultat teh procesov bo pomembno vplival na slovensko družbo, za katero je velenjska družba neprecenljivega pomena ne le z ekonomskega, temveč tudi socialnega vidika. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Družba

    Dr. Jasna Podreka, sociologinja, ki daje glas ženskam, ki so molčale

    Z raziskavo umorov in poskusov umorov žensk v partnerskih zvezah je dr. Jasna Podreka razkrila spregledano trpljenje tistih, ki si niso upale živeti. Asistentka na ljubljanski Filozofski fakulteti in prostovoljka na SOS telefonu za ženske in otroke dr. Jasna Podreka je videla in slišala preveč, da bi lahko molčala ob vse bolj nevzdržnem vpitju tradicionalistov in seksistov. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Kultura

    Ana Schnabl, pisateljica za konec patriarhata

    Leta 2017 se je iz najslabše varovane skrivnosti slovenske literarne scene prebila v eno njenih ključnih avtoric. Eksplozija je bila le vprašanje časa. Verjetno se je njena silovita nadarjenost nakazovala že med študijem filozofije in primerjalne književnosti, zagotovo pa med pisanjem za Dnevnik in portal Air Beletrina. Da so ves čas vedeli, kaj bo iz nje, so se lahko tisti, ki so jo pobliže spremljali, pobahali, ko si je z zbirko kratkih zgodb Razvezani prislužila nagrado zadnjega Slovenskega knjižnega sejma za prvenec leta. Zdaj piše roman, s katerim bo šla še korak dlje. Proti enemu svojih življenjskih ciljev – živeti od pisanja. Vmes ureja portal Versopolis, pleše, poje. Opazuje, koplje po sebi, se vživlja v druge. Ob Anji Golob, Manci Renko, Dijani Matković, Anji Radaljac, Katji Perat ... je Schnablova pripadnica zgodovinskega nabora avtoric, ki nadgrajujejo delo velikih pisateljic in pesnic preteklosti ter popravljajo prastare krivice, ki jih je sistem prizadejal ženskam. Kljub temu pravi, da ni glas svoje generacije. Samo Ana, ki rada živi in ustvarja. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba

    Anja Golob, pesnica

    Anja Golob je pesnica, ki poezijo ne le piše, temveč jo živi. Kar je vse prej kot lahko, kajti v njenih pesmih ni kompromisov, le najčistejša volja do življenja. Hrepeneti po življenju pa v časih Donalda Trumpa, žice na mejah in umirajočega planeta pomeni hrepeneti po revoluciji. In njene pesmi so dovolj ostre, da zarežejo v gnilo tkivo kapitalizma, njena dejanja pa odpirajo konkretne alternative. Ko ni šlo več naprej, je skupaj s somišljenicami naredila pot in ustanovila lastno založbo. Vmes je prejela dve Jenkovi nagradi in se s svojo poezijo prebila na tuje trge – vendar v nasprotju z množico »novih« obrazov in samo(p)oklicanih glasov žrtvovane generacije prehoda še zdaleč nima ambicije postati blagovna znamka. Več

  • Vasja Jager

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Politika

    Kjer je dim, tam ni trave

    Janko Pirc iz Mrzlave vasi pri Brežicah je pionir med slovenskimi pridelovalci in predelovalci konoplje. Leta 2013 se je znašel na zatožni klopi in bil na sodišču prve stopnje in nato še na višjem sodišču obsojen na štiri mesece pogojne kazni. Njegov greh – na domačem dvorišču je posadil osem sadik konoplje, s katero je želel lajšati bolečine ženi, ki je zbolela za multiplo sklerozo, in dveletnemu sinu, pri katerem so odkrili hudo obliko sladkorne bolezni. A še preden so rastline dozorele, so prišli policisti in jih poželi, Pirca pa ovadili zaradi trgovine z drogami. Več

  • Vasja Jager

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Kultura

    Gnilo srce naroda

    Med dobitniki in dobitnicami Prešernove nagrade, najbolj cenjenega državnega priznanja na področju umetniškega ustvarjanja, je letos dramaturginja Simona Semenič. Predlagali sta jo tako komisija za literaturo kot komisija za scenske umetnosti, kar je izredna redkost. Tako impresivni so namreč njeni dosežki. Njene drame so prevedene v številne svetovne jezike in uprizarjane po vsej Evropi. Poleg Prešernove nagrade je prejela tudi Šeligovi priznanji in tri Grumove nagrade, prvo leta 2009. Samo lani je v knjižni obliki izdala dve zbirki dram, obenem pa še igra in režira. Pri vsega 42 letih je tako Simona Semenič že »ena najpomembnejših sodobnih slovenskih gledaliških osebnosti«, kot piše v utemeljitvi letošnje Prešernove nagrade. Država je torej nanjo upravičeno ponosna. Kljub temu se Semeničeva komajda prebije iz meseca v mesec. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Politika

    Simon Kardum, direktor Kina Šiška: "Toneta Peršaka je treba ustaviti. Zdaj."

    Minister za kulturo Tone Peršak skoraj z vsako odločitvijo preseneti kulturniško srenjo. Pa najsi gre za razpis za državno sofinanciranje produkcije nevladnih organizacij, ki je pomembno oklestil sredstva nekaterim uglednim ustvarjalcem, ali za sprejemanje ključnih strateških dokumentov na področju kulture. Odkar je v koalicijskih kupčkanjih resor postal pristojnost upokojenske stranke Desus, je izčrpavanje vseh struktur ustvarjalcev umetniških vsebin doseglo vrhunec; v skladu s Peršakovo logiko umikanja države iz kulture brez prepotrebnih sredstev ostajajo tako samozaposleni kot nevladne organizacije in tudi javni zavodi. Od splošne vstaje v kulturniški srenji nas tako nemara delijo le še milimetri, opozarja filozof, dramaturg in eden najbolj cenjenih producentov v Sloveniji, direktor javnega zavoda Kino Šiška Simon Kardum, ki je tudi sam delal na ministrstvu za kulturo. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Družba

    »Odločitev ne smemo prepustiti algoritmom in demagogom, temveč moramo razmišljati sami«

    Globalne korporacije izkoriščajo splet za preučevanje in usmerjanje našega razmišljanja in vedenja. Algoritmi analizirajo navade potrošnikov in oblikujejo potrebe po novih produktih. Socialna omrežja izpopolnjujejo tehnike, s katerimi nas priklepajo nase in odvračajo od resničnega sveta. Kapitalizem je razširil vsemogočni trg prek mej oprijemljivega sveta, zdaj pa išče načine za širitev prek zadnje neosvojene meje, v posameznikov um. Pravice, ki so bile še včeraj tako samoumevne, da se jih sploh nismo zavedali, so ogrožene. Prva med njimi je pravica do kognitivne svobode in avtonomije razmišljanja, pojasnjuje dekanja mariborske Pravne fakultete dr. Vesna Rijavec. Več

  • Vasja Jager

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika

    Srbska posla

    S poslom z 32-letno Dijano Đuđić iz Prijedora sta se Janez Janša in SDS znašla v novi aferi, šlo naj bi za tokove denarja neznanega izvora. To je doslej največje znano posojilo, ki ga je katera od strank najela pri fizični osebi. Za nameček ta oseba prihaja iz tujine in nihče ne ve zagotovo, od kod ji toliko denarja in kako je sploh prišla v stik s SDS. Za slednjo so tovrstni očitki že stalnica. Od nezakonite trgovine z orožjem po osamosvojitvi, izčrpavanja državnih podjetij za izdajanje propagandnih brezplačnikov pa vse do nikoli pravnomočno razčiščene afere Patria se stranka – oziroma njen predsednik Janez Janša – otepa očitkov o sumljivih poteh svojega in strankinega denarja. Ne nazadnje zoper Janšo še zmeraj teče postopek za odvzem 400.000 evrov premoženja nezakonitega izvora. S kreditom, najetim pri Đuđićevi, on in njegova stranka nadaljujeta delovanje po ustaljenem vzorcu. In na robu zakonov. Več

  • Vasja Jager

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

    Boj se Madžarov, ki prinašajo milijone?

    Ministrstvo za infrastrukturo je v imenu vlade pripravilo izhodišča za sporazum z vlado Viktorja Orbana. Ta bo gradnjo poldrugo milijardo evrov vrednega drugega tira železnice Divača–Koper podprla z do 200 milijoni evrov svojega vložka, na zaprtih pogajanjih pa naj bi se strani dogovorili, kaj bodo Madžari dobili v zameno. Že sedaj naj bi bilo jasno, da jim Slovenija ne namerava prepustiti dostopa do morja ali lastništva nove železnice. »V sporazumu bo opredeljeno, da se ne posega v dejavnosti Luke Koper in da se ne dodeljuje dostop do morja. Zapisano bo tudi, da je infrastruktura drugega tira v lasti Slovenije,« so zatrdili na ministrstvu. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Ilustracija: Tomaž Lavrič

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Ekonomija

    Prihodnost zločina

    Pred točno 12 leti je vsa Slovenija govorila o spektakularnem ropu banke SKB v Ljubljani. Ta se je zgodil 1. novembra, toda podrobnosti dogodka so javnost razburjale še več mesecev. Policija je mrzlično iskala storilce, ki so vdrli v banko, zvezali varnostnika in se odpiranja sefov lotili z ukrivljenimi jeklenimi palicami. V slogu hollywoodskih akcionerjev so poskakali v ukraden kombi in odbrzeli po ljubljanskih ulicah; policiste, ki so se pognali za njimi, so ustavili z ovirami iz skupaj zvarjenih žebljev, ki so jim jih med pregonom zmetali pod kolesa. Lov je bil končan, roparji so izginili v noč, skupaj z njimi pa za 32 milijonov evrov plena. Tudi več kot desetletje kasneje primer še zmeraj ni zaključen. Od petih roparjev sta doslej za zapahi končala le dva, večina ukradenih dragocenosti je izgubljena za zmeraj. Več

  • Vasja Jager

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Politika

    Posilstvo resnice

    Spletni portal Nova24TV, ki jo v navezi z madžarskim kapitalom obvladuje SDS, je poročal, da naj bi na osnovni šoli v Ribnici romski učenec na stranišču posilil mlajšega dečka. O »grozljivem dogodku« naj bi jih z dopisom obvestil bralec. »Starši in učenci so prestrašeni, vodstvo šole pa posiljevalskega Roma in njegov napad skriva pred javnostjo. Kot trdijo starši otrok ribniške osnovne šole, se tam dogaja vse več nasilja, ki celo meji na kriminal.« Več

  • Vasja Jager

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Politika

    Alternativna trobila

    »In potem je prišel internet in te sodobne tehnologije danes omogočajo, če jih znamo uporabljati, da se stvari spreminjajo,« je pred letom dni na shodu goriške koordinacije SDS neposredno po lanski zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah oznanil Janez Janša. »Vsak dan, ko se zbudite, vedite, da imajo tiskani časopisi nekaj bralcev manj ali pa nekaj deset bralcev manj in da lahko vi, če se malo potrudite, preko svojega računalnika ali pa telefona neposredno nagovorite nekaj ali pa nekaj deset ljudi več. Vsak dan. To v bistveni, strateški meri razgrajuje ta monopol in stvari se spreminjajo.« Več

  • NKBM pere bolje

    Junija letos so slovensko javnost vznemirila bombastična sporočila o milijardi evrov, ki naj bi jih prek največje državne banke NLB pred skoraj desetletjem oprala skupina iranskih državljanov. Govorice je sprožil predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, poslanec SDS Branko Grims, ki je razpihoval strasti z navedbami o sumljivem molku pristojnih organov in namigoval, da je bil denar namenjen financiranju iranskega jedrskega programa. Histerija je dosegla vrh z ustanovitvijo nove preiskovalne komisije, ki jo je zahtevala Grimsova SDS, vendar v dobrih dveh mesecih delovanja komisija še ni našla oprijemljivih dokazov za načrtno prikrivanje sumov pranja denarja v NLB. Več

  • Vasja Jager

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    »Slovenskost« na izpitu

    Podmladek zunajparlamentarne Slovenske ljudske stranke (SLS) se zavzema za spremembo zakonodaje in zaostritev pogojev za vstop in bivanje prosilcev za azil. Kot je na novinarski konferenci povedal podpredsednik glavnega odbora Nove generacije (NG SLS) Alexander Crowther, bi morali kandidati za azil v letu po prihodu dokazati, da zadovoljivo obvladajo slovenščino in poznajo slovensko zgodovino. »V primeru, da ne izpolnijo te obveznosti, bi sledila repatriacija v državo izvora ali v državo, ki je pripravljena te državljane vzeti.« Pri tem so opozorili na primera Avstrije in Norveške, ki sta sprejeli podobne ukrepe omejevanja pritoka beguncev. Pozabili so omeniti, da gre, v nasprotju s Slovenijo, za ciljni migrantski državi, ki sta doživeli neprimerno večji naval prosilcev za azil ... Več

  • Vasja Jager

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Politika

    Kralj Instagrama

    Borut Pahor je politik, do katerega imajo ljudje povsem različen odnos, ljudje ga bodisi obožujejo bodisi se ob njem živcirajo, ravnodušen ostane le malokdo. V času množičnega razočaranja nad politiko in razmahom populizma je to dovolj za bleščečo politično kariero. Vprašanje pa je, ali je dovolj za uspešno opravljanje predsedniške funkcije. Več

  • Vasja Jager

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Politika

    Izvor Slovencev

    Pred tednom se je predsednik SDS Janez Janša udeležil posveta z zgovornim naslovom Slovenci v Alpah od pradavnine, ki ga je v Bovcu pripravil Gorniški klub dr. Henrika Tume. Gre za srečanje »domoljubov«, ki drug drugemu vneto dokazujejo, da je uradna slovenska zgodovina laž in da sodobni Slovenci ne izhajamo iz Slovanov, temveč iz veliko starejših ljudstev. Pri tem konservativni psevdohistorji kar tekmujejo, kateremu bo naše prednike uspelo poriniti dlje v preteklost. To je seveda logično, starejši ko je narod, večja je v očeh tradicionalistov njegova pravica do zemlje, na kateri živi, večja je njegova veljava v primerjavi z novimi prišleki. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Politika

    Andrej Podpečan, kmet

    Andrej Podpečan iz Galicije je kmet. Na sedemintridesetih hektarjih goji sto krav, po trideset prašičev in kur, prideluje sir, skuto, jogurt in mesne izdelke ter prodaja svoje blago prek svoje trgovine in kmetijske zadruge, nekaj pa tudi v Mercatorju. Plečat in s pestmi kot kladivi, premeten in brez dlake na jeziku se Podpečan zdi kot junak iz kakšnega Tavčarjevega ali Cankarjevega dela. Njegov glas, včasih hudomušen, včasih zagrenjen in včasih jezen, je eden od glasov slovenskega podeželja, razpetega med dogmami tradicije in realnostjo globalizacije. S kmečko pametjo, prebiranjem knjig in opazovanjem življenja okoli sebe na svoj način išče odgovore na kompleksna vprašanja vsakdana. Več

  • Vasja Jager

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Kdo bo ustavil tega človeka?

    Če bi Boris Štefanec premogel odkritost nogometaša Sebastjana Cimirotiča, bi mandat na čelu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) povzel z njegovo legendarno izjavo, da »smo tekmo slabo začeli, v nadaljevanju pa močno popustili«. Kajti Štefanečevo vodenje ključne institucije na področju boja proti korupciji je že od prvega trenutka res katastrofa. V zgolj treh letih je murskosoboški odvetnik prikazal nizko raven sposobnosti in KPK zapletel v več afer, ki so jo iz ključne protiuteži sistemski korupciji spremenile v predmet posmeha. Več

  • Vasja Jager

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Politika

    Bolehni šerif

    Na lokalnih volitvah naslednje leto bodo imeli koprski volivci in volivke težko delo. Priljubljeni župan Boris Popovič namreč že več let trpi zaradi resnih, celo življenjsko nevarnih obolenj, ki mu preprečujejo opravljanje za običajnega državljana povsem rutinskih opravil. Tako je vsaj mogoče sklepati na podlagi opravičil, ki mu jih pred obravnavami na sodiščih pridno pišejo zdravniki, med njimi tudi iz razvpitega izolskega centra Medicor, znanega po naravnost vzorni skrbi za še enega slavnega bolnika, ljubiteljskega košarkarja Igorja Bavčarja. Več

  • Vasja Jager

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Politika

    Slovenija le za Slovence?

    Slovenski nacionalisti so si privoščili nov izpad. Tokrat je neumnosti (ne prvič) trosil poslanec SDS Marjan Pojbič. Ob dnevu državnosti je na Facebooku objavil poslanico, v kateri se je z vso krvoločnostjo spravil nad funkcionarje in politike, ki nimajo slovenskih korenin. »Nič več županov, ki niso pravi Slovenci, še manj pa politikov, ki niso po rodu pravi Slovenci,« je denimo zapisal, in dodal, da morajo Slovenijo, »eno in edino«, voditi tisti, katerim »slovenstvo in Slovenija kot država pomeni vse in še več.« Pojbičeve besede so dovolj, da poženejo srh po hrbtu. Prihajajo od človeka, ki mu je bil z volitvami zaupan mandat, da v imenu vseh državljanov in državljank zagotavlja spoštovanje ustave. Ta pa v svojem 63. členu izrecno prepoveduje »vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti«. Več

  • Vasja Jager

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Politika

    Jelinčičevi volilni neuspehi vendarle prinašajo (javna) sredstva

    Slovenska nacionalna stranka (SNS) že od izpada iz parlamenta leta 2011 životari na margini slovenske politike. A to ne moti njenega predsednika Zmaga Jelinčiča, da ne bi pred vsakimi volitvami znova napovedoval zmagoslavne vrnitve in odrešitve (bojda) po njegovi močni roki hrepenečega ljudstva. Histerija, ki se že pripravlja pred letošnjimi predsedniškimi in nato v 2018 še lokalnimi in parlamentarnimi volitvami, je za Jelinčiča idealna priložnost za novo dvigovanje prahu. Več

  • Vasja Jager

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Politika

    Akademska aristokracija

    Enaindvajsetega marca je Slovenija po več letih spet dobila delujoči fiskalni svet, ko je državni zbor na tajnem glasovanju z veliko večino podprl njegovo ustanovitev. Za predsednika je bil izvoljen mariborski ekonomist Davorin Kračun, nekdanji minister (v devetdesetih je vodil kar tri različne resorje), veleposlanik v ZDA in profesor na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF). Že dobre tri tedne zatem je fiskalni svet, katerega osnovna naloga je »spremljanje izvajanja fiskalnega pravila«, razvpitega varčevalnega standarda, ki smo ga vpisali celo v ustavo, izdal svoje prvo mnenje; v njem je ocenil Program stabilnosti javnih financ, ki ga država vsako leto pošlje v pregled Evropski komisiji v Bruselj. Več