Vasja Jager

  • Vasja Jager

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Družba

    Bi Cankar volil Janšo?

    V valu proslav ob obletnici plebiscita so se samostojnosti poklonili tudi dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad. Pripravili so več skečev, v katerih so nastavili ogledalo družbi – to pa ni bilo pogodu tistim, ki so v zrcalu prepoznali odsev svojega obraza. Več

  • Vasja Jager

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

    Oče naroda s krvavimi rokami

    Ta petek smo praznovali dan Rudolfa Maistra, s katerim se Slovenija spominja generala, ki je 23. novembra pred natanko stotimi leti v Mariboru razorožil enote mariborskih Avstrijcev. To je samo eno v nizu prelomnih dejanj, s katerimi je Maister Sloveniji zagotovil pomemben del Štajerske, sebi pa častno mesto v slovenski zgodovini. A kot se v vojni pogosto dogaja, je njegova junaštva omadeževal incident, o katerem se v domači javnosti le malo govori, zato pa se ga s toliko večjo grenkobo spominjajo onkraj severne meje. Gre za krvavo mariborsko nedeljo 27. januarja 1919. Več

  • Vasja Jager

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Politika

    Orbánov napad

    Madžarski premier Viktor Orbán ljubi nogomet. Ali še bolje, obseden je z njim. Za ta šport ga je navdušil ded, ki mu je v rani mladosti razpredal zgodbe o legendarnih porazih madžarske »lahke konjenice« pod vodstvom napadalca Ferenca Puskása v finalih svetovnega prvenstva leta 1938 in 1954. Mali Viktor je požiral dedove pripovedi in se zatrdno odločil, da bo postal nogometaš, ko odraste. V letih se je z vztrajnostjo in trdim delom prerinil do mladinskega moštva tedaj uglednega kluba Videoton in nato vendarle spoznal, da je bolj kot za preigravanje nasprotnikovih branilcev nadarjen za lomljenje kosti na političnih terenih. Svoji obsesiji pa se Orbán vendarle ni odrekel; tudi po tem, ko je leta 1998 prvič prevzel vodenje madžarske vlade, je še vedno igral za neko vaško moštvo v četrti ligi. Žogo rad brcne še sedaj, v zrelejših letih. Več

  • Vasja Jager

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Družba

    Kdo se boji črnega moža

    Leta 1938 je v Nemčiji izšla ena od mnogih knjig, ki so v tistem obdobju učile otroke, katere so temeljne resnice sveta. Pravljica se začne nedolžno, s svetlolasim fantičem po imenu Franz, ki se z materjo odpravi v gozd iskat gobe. Toda ko deček naleti na mušnico, začne zgodba dobivati zlovešči podton; mati, kleno nemško dekle v predpasniku in z dolgimi zlatimi kitami, sinovo najdbo brž izkoristi, da mu s primero razloži razmerja med narodi: »Prav kot imamo dobre gobe, imamo dobre ljudi. Obstajajo pa tudi strupene, škodljive gobe in tudi škodljivi narodi.« Zgodba se konča tako, da mali Franz navdušeno sprejme njen nauk: »Nemška mladina se mora naučiti, da prepozna strupeno židovsko mušnico. Spoznati mora nevarnost, ki jo Žid pomeni za Nemčijo in ves svet. Razumeti mora, da židovsko vprašanje vpliva na usodo vseh nas.« Več

  • Vasja Jager

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Politika

    Dobri stric iz Amerike

    Konec septembra je v elektronske nabiralnike uredništev osrednjih slovenskih medijev prispelo prijazno sporočilo za javnost. Urednike in novinarje je obveščalo, da se je začel peti krog »nacionalne platforme za sodelovanje«, imenovane Partnerstvo za spremembe. Gre za program, v sklopu katerega subjekti iz javnega sektorja – občine in ministrstva – izmenjujejo kadre s podjetji, nevladnimi organizacijami, zasebnimi zavodi in znanstvenimi ustanovami, s katerimi jih druži vera v »vrednote drzna odgovornost, igriva inovativnost in partnersko sodelovanje«. Med mentorji projekta je novi minister za javno upravo Rudi Medved; je član »komisije navdiha«, ki bo pregledala prijave zainteresiranih subjektov in izbrala pet izzivov, z rešitvijo katerih naj bi izboljšali kakovost življenja in poslovnega okolja v Sloveniji. Več

  • Vasja Jager

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Politika

    Partizani odlagajo puške

    Medtem ko po Mariboru lokalni podporniki »Štajerske varde« in njenih oborožencev trosijo letake, s katerimi pozivajo k obrambi Andreja Šiška, gredo v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB) v nasprotno smer. Desetega septembra, manj kot teden po razkritju posnetkov »vardine« telovadbe po štajerskih hostah, je predsedstvo ZZB NOB sprejelo sklep, s katerim je svoja posamezna združenja, društva, pokrajinske svete in spominske čete obvestilo, da je na prireditvah, ki jih pripravlja zveza ali njeni člani, prepovedano vsakršno – tudi muzejsko – orožje, spominske čete pa se morajo slovesnosti udeleževati brez značilnih starinskih pušk in mitraljezov. Več

  • Vasja Jager

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Politika

    SDS pred volitvami nezakonito zbirala osebne podatke

    »Si podpornik Slovenske demokratske stranke in si želiš storiti več za zmago SDS-a na volitvah 3. junija? Veseli bi bili, če naš program predstaviš tudi svojim najbližjim in jih tako morebiti prepričaš, da tudi oni oddajo glas za pravično in uspešno Slovenijo – za SDS, torej.« Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Družba

    Mit o malih diktatorjih

    Gregor Deleja iz Gimnazije Celje - Center je eden bolj naprednih ravnateljev pri nas. Poleg ravnateljskih obveznosti poučuje glasbo in klavir, vodi šolski zbor in fantovske a capella zasedbe, skrbi za programe mednarodne izmenjave in na svoje stroške spremlja dijake na izletih po Sloveniji in tujini. Priljubljen je tako med starši kot učenci, s katerimi se redno srečuje zunaj šole in se pogovarja o njihovih težavah. Bil je tudi zvezda natečaja »Naj Deleja selfie«, s katerim so dijaki, ki pišejo za gimnazijsko glasilo, pozivali sošolce k objavi fotografij z ravnateljem. V obrazložitvi so ga opisali kot »ikono GCC estrade, ki vsakodnevno preseneča z novimi in izvirnimi idejami. Oseba, ki se zna pošaliti na svoj račun in ve, kako motivirati dijake in sodelavce še za dober finiš šolskega leta.« Več

  • Vasja Jager

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Družba

    Usmrajeni raj

    Vasica Podhom leži pred vhodom v alpsko sotesko Vintgar, eno najlepših naravnih znamenitosti v Sloveniji. Ob njej se razprostira pašnik, obdan z idiličnimi gozdovi, ki je vaščanom še posebej pri srcu. Tukaj lahko najdejo stik z naravo, se umirijo, opazujejo živino med pašo ali se odpravijo na sprehod po kateri od poti, ki peljejo skozi Vintgar ali pa proti Homu. Oziroma so vse to lahko počeli, dokler jim niso priljubljenega kotička ugrabili turisti. »Sedaj je med sezono poln avtomobilov, prikolic in kombijev, s katerimi prihajajo obiskovalci. Iz vozil odteka olje v podtalnico, od tam pa v reko Radovno, tla so polna smeti, ljudje opravljajo potrebo v grmovju od dvoriščih in celo pri vili Belar, ki je zaščitena kot kulturna dediščina ... Ljudje so živčni, narava trpi, vas poka po šivih,« našteva domačin Mitja Dolinar. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Družba

    Na balonu in brez kompasa

    Če človek pogleda okoli sebe, dobi občutek, da se je znašel v letu 2007. Nikjer sledov o kakšni krizi ali previdnosti, gospodarska rast je visoka, dobički rekordni. Banke so polne denarja, le da si ga tokrat niso po nizkih obrestih sposodile v tujini, temveč jim ga je še ceneje zagotovila država. Krediti in dobički so zagnali rulete »kazino kapitalizma«, po državi pa vznikajo gradbene jame, ki jih koplje nova generacija nepremičninskih baronov, odločenih, da bodo zaslužili s prodajami nepremičnin. Rabljena stanovanja se kopičijo v rokah zasebnikov, ki so jih pripravljeni preplačati, da jih bodo naprej prodali še dražje ali pa oddali za visoke najemnine. Ob pasivnosti države je trg prevzel pobudo; posledica je pregrevanje nepremičninskega balona, ki razkriva stare pomanjkljivosti slovenske ureditve na tem področju. Več

  • Vasja Jager

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Politika

    Za kapital ni nedotakljivih

    Metka Pozderac je zadnjih 13 let delala v koprski izpostavi pohištvenega podjetja Lesnina. Poleg rednega dela je opravljala še naloge sindikalne zaupnice. Do lanskega leta je bil odnos med njo in delodajalcem povsem korekten, tedaj pa je vodenje poslovne enote prevzel novi direktor. »Pod njim se je začelo kršenje predpisov. Delali smo prek delovnega časa, imeli smo preveč ur, začel se je mobing, odpovedali so mi že rezervirani in plačani dopust ...« našteva sindikalistka. Ko se kljub njenim opozorilom položaj ni spremenil, je okoli novega leta o tem obvestila sindikat. Kmalu nato je bila na cesti. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Družba

    Zgarane in podplačane

    Te dni velik del Slovencev in Slovenk uživa na oddihu, za Zvezdano Pratneker, glavno sestro na oddelku za travmatologijo v UKC Ljubljana, pa je čas dopustov še posebej naporen. Kadar ni na sestankih ali ne govori po telefonu, hodi po sobah in hodnikih na svojem oddelku in bodri podrejene, ki se včasih še komaj držijo na nogah. Medicinske sestre se ji v odgovor spodbudno nasmihajo, vendar niti same ne vedo, koliko časa bodo zdržale. Dobro se zavedajo, da jih je odločno premalo glede na potrebe oddelka, ki sprejema predvsem zelo zahtevne paciente. Toda čeprav so telesno in duševno izčrpane, pomoči pa ni na vidiku, vztrajajo. »Naš oddelek že deluje predvsem na etični pogon,« z mešanico grenkobe in ponosa v glasu pove Pratnekerjeva. Ter doda: »Ne vem pa, kako dolgo bomo še zmogli.« Več

  • Vasja Jager

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Družba

    Hlapci. Lenuhi. Zavistneži.

    Na Balkanu obstaja ljudstvo, ki je že kar sadomazohistično kritično do sebe. Njegovi pripadniki se dojemajo kot tisočletni hlapci, ki še danes niso zreli za lastno državo. Kar naj bi pojasnilo, zakaj je ta prežeta s korupcijo in klientelizmom, zakreditirana in zavožena do konca od pokvarjenih elit, ki so za izčrpavanje vzpostavile vzporeden sistem globoke države. Raja zato množično utaplja žalost v alkoholu, kadar ne pije, pa še najraje smuča – mediji vsako zimo poročajo o eksodusu 200.000 državljanov in državljank na smučišča. Imajo se za zadrte in neduhovite, predvsem pa se zavedajo, da premalo delajo in da jim manjka ambicij. V uteho jim je, da imajo vsaj dobro vino in lepe ženske. Ta narod so Hrvati. Več

  • Vasja Jager

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika

    »Zmaga delavcev«

    V času strme gospodarske rasti podjetja v delovno intenzivnih panogah vedno težje dobijo dodatne kadre, s katerimi bi zadovoljili povečane zahteve trga. Osnovna težava je v dejstvu, da je dobršen del slovenskih delavcev še zmeraj podplačan, prilivi v bilancah gospodarskih družb pa se premalo poznajo v denarnicah zaposlenih. Čeprav so se v lanskem letu dobički podjetij po podatkih Ajpesa povečali za 3,6 milijarde evrov, kar je 15 odstotkov več glede na leto prej, se je bruto plača povprečnega delavca povečala približno za 2,5 odstotka, to je za 38 evrov. Posledica je med drugim tudi odliv kadrov v tujino, kjer so plače višje, kar na našem trgu dela v posameznih panogah že ustvarja deficite delovne sile. Po podatkih Statističnega urada je konec leta 2017 novo delovno silo potrebovala že petina vseh slovenskih delodajalcev, letos so potrebe še dosti večje. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Družba

    Rudi Klanjšek, sociolog

    Je docent na oddelku za sociologijo mariborske Filozofske fakultete, njegova kritika neoliberalnega modela, ki skupnost vleče v dirko proti dnu, iz njenih prebivalcev pa dela otopele zombije, je med najbolj argumentiranimi. Ko je v kolumni za Finance opozoril na problematičnost razvpite animacije z vlakcem, s katerim je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predstavljala ostale družbene podsisteme kot zaviralce gospodarske rasti, so delodajalci zagnali vik in krik. Toda Rudi Klanjšek, ki ima ob doktoratu iz sociologije še diplomo iz ekonomije, se je v letih kritičnega delovanja pritiskov že navadil. Še naprej razmišlja o prehodu v novo fazo družbenega razvoja in pozorno proučuje stanje v družbi, še posebej med mladimi, ki jih s sodelavci analizira v okviru periodičnih raziskav. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Ekonomija

    Urban Sušnik, ekonomist

    Slovenija mora strateško razmisliti o tem, kako bo ustvarjala svoje druž -beno bogastvo in kako ga bo delila. A medtem ko se znatni deli slabo obdavčenih dobičkov prelivajo v delnice, davčne oaze in v razkošne avtomobile namesto v plače delavcev, politika – z redkimi izjemami – ne ponuja konkretne vizije, meni Urban Sušnik. Je med mladimi upi slovenske ekonomije, ki ga cenijo tudi avtoritete, kot sta dr. Bogomir Kovač in Franček Drenovec. Do nedavna je na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot eden najpriljubljenejših asistentov sodeloval pri predmetih zgodovina evropske misli, politična ekonomija, mikroekonomija in ekonomika EU. Redno zaposlitev je dobil v NLB, kjer deluje kot analitik v oddelku za obvladovanje tveganj. Več

  • Vasja Jager

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Ekonomija

    Zdaj, če ne, kdaj?

    V začetku februarja je bil v Nemčiji dosežen zgodovinski dogovor. Predstavniki delavcev in lastniki velikih industrijskih obratov na jugozahodu države so se sporazumeli, da bodo postopoma dvignili plače za več kot štiri odstotke in v izjemnih primerih skrajšali delovni teden s 35 na 28 ur. Pogajanja so bila naporna, sindikati so zahtevali vsaj šest odstotkov višje plače, na koncu pa sta bili zadovoljni obe strani. Spremembe so zajele približno pol milijona delavcev, skoraj takoj pa se je njihov učinek razširil po preostanku najmočnejšega evropskega gospodarstva. Že nekaj dni kasneje so višje plače zahtevali še javni uslužbenci. Po vrsti opozorilnih stavk so aprila dosegli, da je država privolila v kar 7,5-odstotno povprečno povišanje plač v javnem sektorju v naslednjih dveh letih in pol. Z dvigi, ki naj bi v najmočnejšem evropskem gospodarstvu okrepili notranjo potrošnjo in spodbudili zdravo rast inflacije, se je tudi uradno končalo obdobje osovraženega varčevanja. Več

  • Vasja Jager

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba

    Z bagrom nad preteklost

    Kidričevo je naselje, ki nima veliko zgodovine. Zaman bi ga iskali v rimskih kronikah ali v srednjeveških urbarjih. Nastalo je šele pred dobrimi šestdesetimi leti, ko je država sredi Dravskega polja postavila tovarno aluminija Talum; okoli nje so potem zrasli bloki, v katerih so živele delavske družine. Kidričevo je svojevrsten spomenik planskemu gospodarstvu. Brez socializma bi bili še danes na njegovem mestu travniki in polja. Več

  • Vasja Jager

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Družba

    Izbrisana zgodovina

    Kaj se je zgodilo, da se izobraževalni sistem kljub trudu posameznih pedagogov vztrajno izmika soočenju z resnicami polpretekle zgodovine? O dogodkih, v katerih smo se Slovenci dokončno izoblikovali kot narod z vsemi svojimi pomanjkljivostmi in odlikami, se v šolah govori premalo ali pa sploh ne. In ko kritična masa mladih ne bo več ločila med rdečo zvezdo in kljukastim križem, se utegne naša skupnost znajti v resnih težavah. Kajti edine, ki lahko dosežejo spravo – ali, še bolje, dokončno presežejo bolestno potrebo po njej –, so generacije mladih ljudi, ki začenjajo zasedati svoja mesta v skupnosti. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Družba

    Boris Krabonja: Levičar je nekdo, ki aktivno spreminja svet na bolje

    Boris Krabonja, čistilec družbene umazanije. Kot učitelj zgodovine na mariborski Srednji ekonomski šoli dijake uči o velikih resnicah, ki ne smejo biti pozabljene. Tudi z vsakoletnimi izleti v Auschwitz. Kot prostovoljec je gibalo društva Up-ornik, ki vsak mesec plačuje položnice več kot šeststo revežem, ki jih je sistem zavrgel. Med njimi so predvsem obubožani upokojenci in samohranilke. Boris Krabonja se vsak dan srečuje s posledicami naraščajočega razslojevanja in poblagovljenja človeškega življenja. Pa vendar mu niti na misel ne pride, da bi odnehal. S svojim zgledom dokazuje, da je mogoče živeti solidarnost. Več

  • Vasja Jager

    30. 3. 2018  |  Mladina 13  |  Politika

    Zgodba o žalitvah in premajhnem nabiralniku

    Janez Janša je pravnomočno izgubil sodno bitko z novinarko Televizije Slovenija Evgenijo Carl, ki jo je bil na Twitterju skupaj s kolegico Mojco Pašek Šetinc označil za »odsluženo prostitutko«. Višje sodišče v Celju je zavrnilo njegovo pritožbo na odločitev velenjskega okrajnega sodišča. Sodba, na podlagi katere ji bo moral plačati 6000 evrov odškodnine, je torej pravnomočna. Več

  • Vasja Jager

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Ekonomija

    Gorenje, več kot podjetje

    Zaradi stavke, napovedane za naslednji teden, je slovenska javnost spet postala pozorna na velenjsko Gorenje. Nobenega dvoma ni, da je delavski boj legitimen in legalen, s čimer se strinja tudi vodstvo družbe. Zaostritev pa prihaja v morda najpomembnejšem trenutku v zgodovini šaleškega velikana. Gorenje je namreč sredi iskanja strateškega partnerja in temeljne prilagoditve na zahteve globalnega tržišča, hkrati pa potekajo tudi boji za prevlado nad upravljanjem skupine. Rezultat teh procesov bo pomembno vplival na slovensko družbo, za katero je velenjska družba neprecenljivega pomena ne le z ekonomskega, temveč tudi socialnega vidika. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Družba

    Dr. Jasna Podreka, sociologinja, ki daje glas ženskam, ki so molčale

    Z raziskavo umorov in poskusov umorov žensk v partnerskih zvezah je dr. Jasna Podreka razkrila spregledano trpljenje tistih, ki si niso upale živeti. Asistentka na ljubljanski Filozofski fakulteti in prostovoljka na SOS telefonu za ženske in otroke dr. Jasna Podreka je videla in slišala preveč, da bi lahko molčala ob vse bolj nevzdržnem vpitju tradicionalistov in seksistov. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Kultura

    Ana Schnabl, pisateljica za konec patriarhata

    Leta 2017 se je iz najslabše varovane skrivnosti slovenske literarne scene prebila v eno njenih ključnih avtoric. Eksplozija je bila le vprašanje časa. Verjetno se je njena silovita nadarjenost nakazovala že med študijem filozofije in primerjalne književnosti, zagotovo pa med pisanjem za Dnevnik in portal Air Beletrina. Da so ves čas vedeli, kaj bo iz nje, so se lahko tisti, ki so jo pobliže spremljali, pobahali, ko si je z zbirko kratkih zgodb Razvezani prislužila nagrado zadnjega Slovenskega knjižnega sejma za prvenec leta. Zdaj piše roman, s katerim bo šla še korak dlje. Proti enemu svojih življenjskih ciljev – živeti od pisanja. Vmes ureja portal Versopolis, pleše, poje. Opazuje, koplje po sebi, se vživlja v druge. Ob Anji Golob, Manci Renko, Dijani Matković, Anji Radaljac, Katji Perat ... je Schnablova pripadnica zgodovinskega nabora avtoric, ki nadgrajujejo delo velikih pisateljic in pesnic preteklosti ter popravljajo prastare krivice, ki jih je sistem prizadejal ženskam. Kljub temu pravi, da ni glas svoje generacije. Samo Ana, ki rada živi in ustvarja. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba

    Anja Golob, pesnica

    Anja Golob je pesnica, ki poezijo ne le piše, temveč jo živi. Kar je vse prej kot lahko, kajti v njenih pesmih ni kompromisov, le najčistejša volja do življenja. Hrepeneti po življenju pa v časih Donalda Trumpa, žice na mejah in umirajočega planeta pomeni hrepeneti po revoluciji. In njene pesmi so dovolj ostre, da zarežejo v gnilo tkivo kapitalizma, njena dejanja pa odpirajo konkretne alternative. Ko ni šlo več naprej, je skupaj s somišljenicami naredila pot in ustanovila lastno založbo. Vmes je prejela dve Jenkovi nagradi in se s svojo poezijo prebila na tuje trge – vendar v nasprotju z množico »novih« obrazov in samo(p)oklicanih glasov žrtvovane generacije prehoda še zdaleč nima ambicije postati blagovna znamka. Več

  • Vasja Jager

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Politika

    Kjer je dim, tam ni trave

    Janko Pirc iz Mrzlave vasi pri Brežicah je pionir med slovenskimi pridelovalci in predelovalci konoplje. Leta 2013 se je znašel na zatožni klopi in bil na sodišču prve stopnje in nato še na višjem sodišču obsojen na štiri mesece pogojne kazni. Njegov greh – na domačem dvorišču je posadil osem sadik konoplje, s katero je želel lajšati bolečine ženi, ki je zbolela za multiplo sklerozo, in dveletnemu sinu, pri katerem so odkrili hudo obliko sladkorne bolezni. A še preden so rastline dozorele, so prišli policisti in jih poželi, Pirca pa ovadili zaradi trgovine z drogami. Več

  • Vasja Jager

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Kultura

    Gnilo srce naroda

    Med dobitniki in dobitnicami Prešernove nagrade, najbolj cenjenega državnega priznanja na področju umetniškega ustvarjanja, je letos dramaturginja Simona Semenič. Predlagali sta jo tako komisija za literaturo kot komisija za scenske umetnosti, kar je izredna redkost. Tako impresivni so namreč njeni dosežki. Njene drame so prevedene v številne svetovne jezike in uprizarjane po vsej Evropi. Poleg Prešernove nagrade je prejela tudi Šeligovi priznanji in tri Grumove nagrade, prvo leta 2009. Samo lani je v knjižni obliki izdala dve zbirki dram, obenem pa še igra in režira. Pri vsega 42 letih je tako Simona Semenič že »ena najpomembnejših sodobnih slovenskih gledaliških osebnosti«, kot piše v utemeljitvi letošnje Prešernove nagrade. Država je torej nanjo upravičeno ponosna. Kljub temu se Semeničeva komajda prebije iz meseca v mesec. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Politika

    Simon Kardum, direktor Kina Šiška: "Toneta Peršaka je treba ustaviti. Zdaj."

    Minister za kulturo Tone Peršak skoraj z vsako odločitvijo preseneti kulturniško srenjo. Pa najsi gre za razpis za državno sofinanciranje produkcije nevladnih organizacij, ki je pomembno oklestil sredstva nekaterim uglednim ustvarjalcem, ali za sprejemanje ključnih strateških dokumentov na področju kulture. Odkar je v koalicijskih kupčkanjih resor postal pristojnost upokojenske stranke Desus, je izčrpavanje vseh struktur ustvarjalcev umetniških vsebin doseglo vrhunec; v skladu s Peršakovo logiko umikanja države iz kulture brez prepotrebnih sredstev ostajajo tako samozaposleni kot nevladne organizacije in tudi javni zavodi. Od splošne vstaje v kulturniški srenji nas tako nemara delijo le še milimetri, opozarja filozof, dramaturg in eden najbolj cenjenih producentov v Sloveniji, direktor javnega zavoda Kino Šiška Simon Kardum, ki je tudi sam delal na ministrstvu za kulturo. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Družba

    »Odločitev ne smemo prepustiti algoritmom in demagogom, temveč moramo razmišljati sami«

    Globalne korporacije izkoriščajo splet za preučevanje in usmerjanje našega razmišljanja in vedenja. Algoritmi analizirajo navade potrošnikov in oblikujejo potrebe po novih produktih. Socialna omrežja izpopolnjujejo tehnike, s katerimi nas priklepajo nase in odvračajo od resničnega sveta. Kapitalizem je razširil vsemogočni trg prek mej oprijemljivega sveta, zdaj pa išče načine za širitev prek zadnje neosvojene meje, v posameznikov um. Pravice, ki so bile še včeraj tako samoumevne, da se jih sploh nismo zavedali, so ogrožene. Prva med njimi je pravica do kognitivne svobode in avtonomije razmišljanja, pojasnjuje dekanja mariborske Pravne fakultete dr. Vesna Rijavec. Več

  • Vasja Jager

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika

    Srbska posla

    S poslom z 32-letno Dijano Đuđić iz Prijedora sta se Janez Janša in SDS znašla v novi aferi, šlo naj bi za tokove denarja neznanega izvora. To je doslej največje znano posojilo, ki ga je katera od strank najela pri fizični osebi. Za nameček ta oseba prihaja iz tujine in nihče ne ve zagotovo, od kod ji toliko denarja in kako je sploh prišla v stik s SDS. Za slednjo so tovrstni očitki že stalnica. Od nezakonite trgovine z orožjem po osamosvojitvi, izčrpavanja državnih podjetij za izdajanje propagandnih brezplačnikov pa vse do nikoli pravnomočno razčiščene afere Patria se stranka – oziroma njen predsednik Janez Janša – otepa očitkov o sumljivih poteh svojega in strankinega denarja. Ne nazadnje zoper Janšo še zmeraj teče postopek za odvzem 400.000 evrov premoženja nezakonitega izvora. S kreditom, najetim pri Đuđićevi, on in njegova stranka nadaljujeta delovanje po ustaljenem vzorcu. In na robu zakonov. Več