Vasja Jager

  • Vasja Jager

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Hitri testi, počasna vlada

    Številne razvite države že nekaj tednov ali celo mesecev v boju z epidemijo covid-19 pospešeno uporabljajo hitre antigenske teste. Ti so sicer manj natančni od standardnih PCR-testov, ki pomenijo hrbtenico sistema spremljanja okužb v Sloveniji, so pa bistveno bolj preprosti in njihovi rezultati so znani v nekaj minutah. Posamezniki s potrjeno okužbo so lahko zato nemudoma izolirani, kar pomembno pripomore k preprečevanju širjenja virusa. To ključno prednost hitrih testov je sedaj, šele po več mesecih pozivov, prepoznala tudi vlada. Premier Janša je tako odredil začetek postopkov za morebitno splošno prostovoljno testiranje državljanov in državljank – pri čemer na izvedbeni ravni še ni nič pripravljeno. Ministrstvo za zdravje pa je bolnišnicam predpisalo, da morajo najmanj enkrat na teden testirati celotno zdravstveno osebje, v kratkem naj bi začeli še dvakrat na teden preverjati stanje vseh zaposlenih po domovih za starejše. A zakaj ni Slovenija že prej začela množično uporabljati hitrih antigenskih testov (HAGT)? Več

  • Vasja Jager

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Družba  Za naročnike

    Slovenski testi

    Pomemben prispevek k omejevanju širjenja koronavirusa bi lahko bil zelo natančen, udoben in hiter test, ki so ga z lastnimi sredstvi razvili strokovnjakinje in strokovnjaki Odseka za sintezno biologijo in imunologijo pri Kemijskem inštitutu. Kot nam je povedala ena izmed njih, izredna profesorica Mojca Benčina, jim je uspelo izboljšati metodo RT-LAMP, na kateri sicer temeljijo PCR-testi; tako so združili najboljše lastnosti teh in hitrih antigenskih testov. »Princip LAMP signal ojača za večmilijonkrat in je v tem primerljiv s PCR, zato je verjetno občutljivejši od antigenskega testa, ki zaznava neposredno virusne delce.« Odvzeti vzorec je lahko tudi slina, za izvedbo reakcije zadostuje že samo grelec vode in termometer, morebitno prisotnost virusa pa razkrije sprememba barve reagenta. Rezultati so znani po približno pol ure, test Kemijskega inštituta pa je ob tem še zelo natančen, pojasnjuje raziskovalka: »Pomembno je, da smo z našim testom zaznali že več posameznikov, ki niso imeli simptomov in za katere je potem PCR-test potrdil, da so dejansko okuženi.« Z razvojem so začeli že marca, konec poletja so začeli delati pri konkretnem projektu – in to z lastnim finančnim vložkom. Šele od novembra se njihova raziskava pokriva iz sredstev Javne agencije za raziskovalno dejavnost za povečanje raziskovalnega programa za raziskave v zvezi s covid-19. Več

  • Vasja Jager

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Nesmiselna in najbolj smiselna življenja

    Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja Bojana Beović, je ženska izjemne energije. Poleg koordiniranja boja proti epidemiji, zdravniškega dela na Infekcijski kliniki in predavanj na Medicinski fakulteti, je našla čas še za kandidaturo za položaj predsednice Zdravniške zbornice Slovenije. Kot vse kaže, bo pri tem uspešna, saj je v prvem krogu zbrala daleč največ glasov, dvakrat več od najbližje tekmice, splošne zdravnice Tanje Petkovič, s katero se bo v drugem krogu pomerila za končno zmago. Beovićeva in njeni podporniki so očitno tako prepričani o uspehu, da so jo še pred formalnim začetkom drugega kroga na njeni strani v Wikipediji že opisali z »aktualna predsednica Zdravniške zbornice Slovenije«. Več

  • Vasja Jager

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Družba  Za naročnike

    Neprijetna resnica

    Vse od začetka epidemije koronavirusa vlada, ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) javnosti niso predstavljali natančnih podatkov o številu oskrbovancev domov za starejše, ki so umrli z okužbo s covid-19, analitični podatki o dogajanju v domovih so ostali javnosti ves čas nedostopni, čeprav so novinarji že v času prvega vala poskušali priti do njih. Prav tako predstavniki vlade niso predstavili statistik o obsegu preventivnih testiranj, s katerimi naj bi preprečevali širjenje okužb po domovih, javnost pa tudi ni imela dostopa do podatkov, koliko oskrbovancev socialnovarstvenih zavodov so sprejeli na zdravljenje v bolnišnice. Šele na podlagi teh številk bi javnost lahko ocenila, kako neučinkovita je aktualna vlada v boju zoper virus. Več

  • Vasja Jager

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Politika

    Rdeče cone, slepe pege

    Že v prvem valu epidemije covid-19 so bili domovi za ostarele ključna žarišča bolezni, med njihovimi prebivalci pa največji delež smrtnih žrtev. V pomladnih mesecih so bile okužbe s koronavirusom usodne za 82 oskrbovancev domov za ostarele, kar je bilo okoli 80 odstotkov vseh žrtev, ki jih je epidemija tedaj terjala v Sloveniji. Očitno je bilo, da vlada ne obvladuje položaja v socialnovarstvenih zavodih in da pristojni ne vedo, kako ustaviti pustošenje virusa med starostniki. Domovi so izbruh epidemije pričakali brez ustrezne zaščitne opreme in kadrovsko podhranjeni; za nameček je vlada vztrajala, da morajo okužene stanovalce zadrževati v domu, namesto da bi jih sproti premeščali v bolnišnice. Čeprav bi pričakovali, da bo človeški davek zadostoval za bolj odločen, predvsem pa učinkovit nastop odločevalcev v drugem valu epidemije, se to ni zgodilo. Ceno neodločnosti in nesposobnosti pa s svojimi življenji znova plačujejo starostniki. Več

  • Vasja Jager

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Politika

    Od kod ta sebičnost in narcisizem?

    Pred pol leta je v Šmarju pri Jelšah potekal socialni eksperiment, kakršnega v Sloveniji še ni bilo. Zaspano kozjansko naselje z manj kot dva tisoč dušami je bilo v prvem valu koronske epidemije rekorder po deležu okužb med prebivalstvom, zaradi česar je bilo nekaj tednov povsem odrezano od sveta. Prihodi in odhodi so bili prepovedani, logistične poti pretrgane, ulice prazne, prebivalci zaprti po svojih domovih. Storitve in dobrine, ki so bile vse dotlej samoumevne, so v »slovenskem Wuhanu« postale nedosegljive; zdravstveni dom ni sprejemal nenujnih primerov, špecerija je stala na policah praznih trgovin, do dragocenih mask in razkužil je bilo skoraj nemogoče priti, stiska starih, bolnih in revnih je postajala nevzdržna. V teh okoliščinah so Šmarčani storili edino, kar jim je preostalo: stopili so skupaj. V izjemno kratkem času se je Šmarje pri Jelšah preoblikovalo v samozadostno komuno, organizirano na temelju solidarnosti, v kateri je vsakdo po najboljših močeh prispeval k skupnemu dobremu. Več

  • Vasja Jager

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Svet

    Papež pri 83 letih hiti spreminjati katoliško cerkev in svet na bolje

    Napredni papež Frančišek si vztrajno prizadeva za prenovo katoliške cerkve. Pred dnevi je v sklopu predavanj TED na Skypu objavil nagovor, v katerem je »vse ljudi vere, ne zgolj krščanske, in vse ljudi blage volje« pozval k skupnim prizadevanjem za ohranitev okolja in vzpostavitev vzdržne gospodarske ureditve. »Gospodarstvo ne more biti omejeno zgolj na proizvodnjo in potrošnjo, temveč mora upoštevati svoj vpliv na okolje in na dostojanstvo ljudi,« je opomnil. »Nihče izmed nas iz sedanje krize ne sme iziti enak, kot je bil doslej ... Naš namen je jasen – v prihodnjih desetih letih zgraditi svet, v katerem bomo lahko zadovoljili potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozili možnosti zanamcev.« Več

  • Vasja Jager

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Družba

    »Verjetno se bliža konec naše zgodbe«

    Ob ponovnem zapiranju države se med ljudmi razrašča tesnoba. Ponovno se bomo morali za več tednov, nemara mesecev, odpovedati ustaljenemu načinu življenja, omejiti stike na minimum, se zapreti med štiri stene in upati, da bo to dovolj, da ohranimo zdravje. Velik del ljudi ima ob tem še dodatne skrbi – gostinci, neodvisni kulturniki, delavci v koncertni industriji, lastniki kinematografov in fitnesov, zaposleni v turističnih agencijah, prevozniki, frizerji in drugi mali obrtniki, ki jim je prvi val epidemije covid-19 povzročil nepopravljivo škodo, obupano pričakujejo novi lockdown. Glede na njihove izpovedi je jasno: ko se bo mora končala, svet ne bo več isti; po valu zaprtij lokalov, delavnic in trgovin bodo središča naših mest neprimerno bolj prazna, kot smo bili vajeni doslej. Več

  • Vasja Jager

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Svet

    Papež Ivan Janez Prvi

    Papež Frančišek, sin skromnih italijanskih priseljencev v Argentino, že od začetka pontifikata s svojo humanistično držo razburja skrajno desnico in njene privržence, ki se sicer razglašajo za zveste pripadnike katoliške vere. V objavah in govorih v skladu z izvirnim naukom Jezusa iz Nazareta o ljubezni do bližnjega poziva k obrzdanju plenilskega kapitalizma, zmanjšanju socialnih razlik in skrbi za planet, posebno pozornost pa namenja sočutju do beguncev. Konservativni skrajneži, ki katoliško vero izkoriščajo za utrjevanje idej o lastni večvrednosti, so ga zato razglasili za izdajalca in nameščenca zloveščih globalnih elit. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Željko Stevanić

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Družba

    Na splavu za Ameriko

    »Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.« Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Družba

    »Privatizacija nikakor ni rešitev. Daleč od tega.«

    Doc. dr. Antonija Poplas Susič je med najbolj cenjenimi zdravnicami ne zgolj v Sloveniji, temveč tudi v tujini; pred šestimi leti jo je Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine imenovalo za evropsko zdravnico leta. Predava študentom na fakultetah v Ljubljani in na Jesenicah, je avtorica sistema referenčnih ambulant, ki imajo ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Predvsem pa ima neposreden uvid v delovanje javnih zdravstvenih zavodov in tudi koncesionarjev; polnih 27 let je delovala kot družinska zdravnica v Zdravstvenem domu Ljubljana, danes je namestnica direktorja, zadnja tri leta ob tem deluje tudi kot koncesionarka v svoji ambulanti. V pogovoru za Mladino je predstavila svoje poglede na težnje po privatizaciji slovenskega zdravstva, pa na kontroverzni, 42 milijonov evrov vredni razpis ministra Gantarja za skrajševanje čakalnih dob in na pozive po izločitvi zdravnikov iz plačnega sistema za javni sektor. Več

  • Vasja Jager

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    Kaos na pohodu

    Bralka Mladine je ena izmed številnih, ki imajo svoje starše nastanjene po domovih za ostarele. Svojo sedemdesetletno mater vidi poredko, vsekakor dosti manj, kakor bi si obe želeli. Zaradi drugega vala epidemije covid-19 so domovi znova pred zaprtjem za zunanji svet, obiski so omejeni na vsega pol ure druženja zunaj domskih prostorov na teden. Materi je vedno težje in močno pogreša svoje domače, zato je hči prosila vodstvo doma, ali bi jo lahko za nekaj časa vzela k sebi. »Tako bi se lahko družili in pogovarjali, jaz pa bi si že prilagodila obveznosti tako, da bi tisti čas skrbela zanjo. Nikamor ne bi hodili in izogibali bi se stikom, pred vrnitvijo pa bi ji plačala test na koronavirus, da bi jo lahko brez skrbi sprejeli nazaj v njen dom za starejše,« pripoveduje bralka. Več

  • Vasja Jager

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Politika

    Cvet z juga, Simonitijev fikus

    Koronska kriza je številne ljudi že spravila ob delo, po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje je bila brezposelnost avgusta 23 odstotkov višja kot lani. Med dejavnostmi, ki so najbolj občutile nove razmere, je kultura; brez prihodkov je že ostala kopica samozaposlenih. Marsikateri od njih je upravičeno jezen na resornega ministra Vaska Simonitija, ki mu kulturniki očitajo, da zanje ni storil dovolj; toda vsaj eni izbrani kulturni delavki, ki jo je zadnja leta pestil upad posla, je ministrstvo ponudilo rešilno bilko. Gre za Alenko Gotar, nekdanjo predstavnico Slovenije na Eurosongu s pesmijo Cvet z juga, danes pa predvsem vse radikalnejšo članico SDS, ki jo je Simoniti zaposlil v svojem kabinetu. Več

  • Vasja Jager

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Politika

    Vlada izkorišča koronsko krizo za pospešeno privatizacijo zdravstva in sociale

    Enaindvajsetega avgusta sta minister za zdravje Tomaž Gantar in minister za delo Janez Cigler Kralj skupaj stopila pred novinarske kamere in mikrofone ter zmagoslavno napovedala, da Slovenija po skoraj dveh desetletjih čakanja le dobiva zakon o dolgotrajni oskrbi. Tako naj bi vendarle sistemsko uredili kronično zanemarjano področje skrbi za najstarejše; priskrbeli naj bi dodatna mesta po domovih za starejše, izboljšali že obstoječe zmogljivosti in okrepili storitve pomoči na domu – in vse to zgolj z zanemarljivimi dodatnimi finančnimi bremeni za prebivalstvo. Slišalo se je prelepo, da bi bilo res. Kmalu se je pokazalo, da je bil občutek upravičen. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Družba

    »Vsi so že utrujeni. Predvsem od žaljivega odnosa oblastnikov.«

    Prebivalstvo se stara, država pa že dolga leta ne naredi praktično nič, da bi vsem državljanom in državljankam zagotovila, da bodo varno in udobno preživeli zadnje življenjsko obdobje. Domov za starejše je premalo, gneča v sobah je vse večja, raven oskrbe ostaja dostojna zgolj po zaslugi zaposlenih, ki z nadčloveškimi napori skrbijo za stanovalce in stanovalke. Hišica iz kart se je že nevarno zamajala, ko je Slovenijo udaril prvi val koronavirusne bolezni in domove za starejše spremenil v najhujša žarišča krize. Sedaj prihaja jesen, ministrstvo za zdravje pa skuša popraviti zamujeno z reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Toda pravnik Jaka Bizjak, nekdanji direktor zasebnega doma za starejše v Ribnici, ki že skoraj desetletje dela na področju socialnega varstva, meni, da bo predstavljena reforma le stežka zaživela v praksi – če pa že bo, bodo njeni učinki kvečjemu še poglobili krizo javne mreže domov za starejše. Kot nekdanji sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je Bizjak iz prve roke spremljal ignoranco politike do starostnikov in njihovih potreb. Več

  • Vasja Jager

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Politika

    L’état, c’est moi

    Država, v kateri živimo, je demokratična republika. To pomeni, da smo svobodni, dokler smo tudi odgovorni. Lahko se prosto gibamo, lahko izražamo svoja mnenja, lahko se družimo s komerkoli, lahko prosto razpolagamo s svojim premoženjem in svojimi telesi. Vse to lahko počnemo, dokler s svojim početjem in stališči ne ogrožamo ostalih članov skupnosti. Ker živimo v demokraciji, smo polnopravni državljani in državljanke. Demokracija, vladavina ljudstva, pa ni samoumevno stanje, temveč je mogoča le, dokler ustava in pravni red slehernega posameznika varujeta pred izkoriščanjem in maščevanjem tistih, ki imajo več družbene moči od ostalih. V ta namen je v demokratični družbi moč porazdeljena med tri veje oblasti, ki so med seboj strogo ločene: zakonodajno, izvršilno in sodno. To je jamstvo naše svobode in naše varnosti. In sedaj je ogroženo. Več

  • Vasja Jager

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Politika

    Dve Sloveniji

    Leto 2008 je bilo prelomno za državo. Po štirih letih je z oblasti sestopila prva vlada, ki jo je vodil predsednik SDS Janez Janša. Ta volilnega poraza z majhno razliko ni dobro sprejel; ob razglasitvi neuradnih izidov je ždel v kletnih prostorih strankinega štaba, skrit pred novinarskimi objektivi in snemalniki. Ko se je končno pojavil, je kislega obraza izrekel svojo diagnozo vzrokov za poraz: »Ljubljana je premagala večino Slovenije.« Ter dodal, da bo za lepšo prihodnost države končno treba »upoštevati tudi to, da glas centra šteje enako kot glas vasi«. Tri leta kasneje se je s soprogo Urško izselil iz Ljubljane, se nastanil na kmetiji v Šentilju pri Velenju in se iz meščana prelevil v vaščana. Več

  • Vasja Jager

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Družba

    Vsi sveti

    V množici kontroverznih slovenskih osebnosti, ki so s svojim delovanjem med drugo svetovno vojno zaznamovale kolektivno zavest naroda, je Lambert Ehrlich ena izmed najspornejših. Ugledni katoliški duhovnik in teolog je bil fanatični antikomunist, zaradi česar je po zasedbi Slovenije dejavno sodeloval z okupatorji. Že pred vojno je ustanovil radikalni katoliški akademski klub Straža, deloval je tudi v društvu Katoliška akcija, leta 1942 pa je za italijanske oblasti spisal razvpito spomenico, v kateri jim je predlagal, naj »omogočijo avtonomno varnostno službo v obliki akademske formacije, meščanske straže in splošne varnostne straže po vaseh«. Italijani so ga poslušali, Ehrlich pa se je v slovensko zgodovino zapisal kot ideološki oče domobranskega gibanja; dva izmed kadrovskih virov domobranskih odredov sta bili nato prav Straža in Katoliška akcija. Partizansko gibanje je zato Ehrlicha obsodilo na smrt, maja 1942 je v Ljubljani padel pod streli likvidatorja – in če lahko verjamemo sodobni slovenski RKC, šel naravnost v raj. Več

  • Vasja Jager

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Družba

    »Zgodovina« kot posel

    Potepanje po svetu je najboljši način za širjenje obzorij. Včasih pa ni treba iti na drugi konec sveta, da bi človek naletel na kaj, kar mu vzame sapo, zadostuje obisk soseščine. Nekaj takega se je zgodilo našemu bralcu, ki je med oddihom na Hrvaškem v obmorskem kiosku na slepo kupil revijo, za katero se je izkazalo, da je priljubljeno čtivo desničarjev. Na svoje presenečenje je v njej zagledal oglasni objavi, v katerih se je pojavilo pod Alpami razvpito ime – šlo je za nekdanjega playboya in pravnomočno obsojenega goljufa, danes pa amaterskega revizionističnega zgodovinarja in tudi župana občine Radenci, Romana Leljaka. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Družba

    »Če se novinarji ne bomo uprli sedaj, se ne bomo nikoli«

    V tem trenutku bi v vsej državi težko našli bolj nehvaležen položaj od vloge predsednice Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki jo opravlja novinarka Večera Petra Lesjak Tušek. Po zgledu Madžarske in Poljske skrajna desnica na oblasti izvaja medijsko »reformo«, katere cilja sta demontaža nacionalne radiotelevizije in vzpostavitev dominacije propagandnega aparata stranke SDS. Koronska kriza in bližajoča se recesija dodatno poglabljata krizo medijev, ki neuspešno iščejo odgovore na izzive spleta in družbenih omrežij. Že tako podplačani in demoralizirani novinarji in novinarke so tarče virtualnih likvidacij, ki jih izvajajo vojske spletnih trolov; napetosti postajajo nevzdržne, sovražni govor že kliče po krvi. Opravljanje novinarskega poslanstva postaja vse težje, javnost pa vedno bolj ranljiva za nepreverjene informacije in lažne novice. Edino upanje za obrambo demokracije sta vzpostavitev naravnega zavezništva med novinarji in državljani ter odločna akcija za zaščito neodvisnega in kritičnega novinarstva, poudarja Lesjak Tuškova. Ki je na lastni koži občutila maščevalnost politično motiviranih skrajnežev. Več

  • Vasja Jager

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Družba

    Janša ustanavlja inštitut, ki bo na novo napisal zgodovino izvora Slovencev

    Šestega avgusta je stranka SDS v kulturnem domu v Bovcu pripravila tradicionalni vsakoletni posvet zagovornikov psevdoznanstvene venetske teorije, po kateri Slovenci nismo potomci Slovanov, temveč na prostoru pod Alpami živimo že od kamene dobe. Kakor vsa leta doslej so se ga udeležili ljubiteljski zgodovinarji iz Gorniškega kluba dr. Henrik Tuma in društva Raziskovalci evropskega staroselstva, poleg njih pa je nastopil tudi Janez Janša, veliki navdušenec nad teorijami o slovenskem staroselstvu. Po poročanju spletne strani SDS je predsednik slovenske vlade zbrane domoljube razveselil s pomembnim oznanilom in »ob 10. letnici preučevanj slovenskega staroselstva napovedal inštitut, ki bo preučeval ta pomembna zgodovinska vprašanja«. Več

  • Vasja Jager

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Politika

    Politiki na RTV Slovenija vstop začasno prepovedan

    »Medijska zakonodaja bo brez dvoma še vroča tema. Ob čedalje ostrejših in strupenih napadih na novinarje so tudi pred nami številne profesionalne in osebne preizkušnje. Ne bežimo pred odgovornostjo, nismo nezmotljivi, pa tudi žrtve ne. Rdeči barabin me je v elektronskem sporočilu ta teden naslovil gledalec in med drugim zapisal: Kje se te da srečati, da ti v obraz povem, kakšen izmeček si. Tukaj sem, tukaj smo, za dober javni servis.« S temi besedami je 25. julija novinar TV Slovenija Dejan Ladika sklenil redno sobotno oddajo Utrip. V ozadju njegovih besed so se izmenjavale slike novinarjev in drugih ustvarjalcev RTV Slovenija. Ob dosedanjih poskusih podreditve RTV Slovenija se je le redko zgodilo, da bi njeni ustvarjalci postavili tako jasno ogledalo oblasti. A Ladika ni sam in ni edini, ki se je odločil, da bo stopil tudi javno v bran javnega servisa. RTV ima dovolj političnega nasilja. Več

  • Vasja Jager

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba

    Zadnjica pripadnika Slovenske vojske sporoča: »Pridi in si vzemi!« 

    Septembra 480 pred našim štetjem se je v soteski Termopile, ozkem pasu med morjem in hribi ob obali osrednje Grčije, trlo vojščakov. Okoli sedem tisoč grških hoplitov, zbranih iz različnih mestnih držav, se je postavilo po robu trumi napadalcev iz mogočnega perzijskega imperija, ki je po sodobnih ocenah štela približno 300 tisoč mož. Grki niso imeli nobenih možnosti – in tega sta se zavedali obe strani. Toda ko je perzijski kralj Kserks prek slov zahteval, naj mu nadležni branilci izročijo orožje, je grški poveljnik, Špartanec Leonidas, ki je poveljeval 300 elitnim vojščakom, gladko odsekal: »Molon labe!« Ali po slovensko: »Pridi in si vzemi!« Več

  • Vasja Jager

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Politika

    »Bojevati se z vsemi peklenskimi silami, ki se zaganjajo v Cerkev Kristusovo«

    Pred dvema letoma je nemalo prahu dvignil natečaj strankarskega glasila SDS Demokracija za »domoljubno« pravljico. Pred nekaj tedni pa se je indoktrinacije otrok na poseben način lotila revija Mavrica, katoliška različica Cicibana, ki jo izdaja založba Družina. V številkah za maj in junij je objavila strip o Lojzetu Grozdetu, ki so ga leta 1943 zaradi suma delovanja za domobrance ubili partizani. Zgodbo je priredil igralec Gregor Čušin, narisal jo je ilustrator Damijan Stepančič. Spekter ustvarjanja tega je širok, sodeluje tudi z Mladino. »Če me kdo prosi, naj narišem strip, se projekta lotim izključno profesionalno, brez ideološkega ali političnega opredeljevanja. Zanima me le, kako najkakovostneje izraziti scenarij, s katerim se ukvarjam,« je povedal. Več

  • Vasja Jager

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Politika

    Negativna selekcija kot ključna zapoved političnega kadrovanja

    Februarja 2007 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala tradicionalna Ema, izbor za pesem, ki naj bi predstavljala Slovenijo na tekmovanju Pesem Evrovizije. Med nastopajočimi je bila tudi širši javnosti dotlej bolj ali manj neznana operna sopranistka Alenka Gotar, ki je s skladbo Cvet z juga premagala cvetober slovenske glasbene scene; na evrovizijskem tekmovanju v Helsinkih se je kasneje uvrstila na 15. mesto. A to je bil hkrati tudi vrhunec pevske kariere Gotarjeve, uspeh pa ji je – kot vsakemu drugemu zmagovalcu Eme – v celoti omogočila prav javna radiotelevizija, ki je izvedla izbor Ema ter zmagovalki izplačala pripadajoči honorar in pokrila vse stroške njenega bivanja in nastopa na Finskem. Naključje ali ne, Sloveniji je v tistem času vladala prva vlada Janeza Janše, projekt Ema pa je na RTV vodil Igor Pirkovič, avtor himne stranke SDS, danes eden izmed njenih kandidatov za generalnega direktorja nacionalke, avtor letošnje državne proslave, že leta v novinarja preoblečen strankarski »vojščak« SDS, ki pa ga vodstvo nacionalne televizije ves čas nekako s stisnjenimi zobmi tolerira. In v objem Janševe stranke se je zatekla tudi Alenka Gotar, kar se ji je bogato obrestovalo. Več

  • Vasja Jager

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Politika

    Pol leta pogojno za Janševega bankirja

    Hauc, ki ga je leta 2011 na čelo tedaj druge največje državne banke imenovala tedanja vlada Janeza Janše, je prvi in za zdaj edini pravnomočno obsojeni predsednik uprave katere izmed državnih bank. Okrožno sodišče v Murski Soboti mu je prisodilo šest mesecev pogojne kazni zaradi žaljivih izjav v medijih, s katerimi je skušal očitke o prikrivanju pranja denarja za italijanske stranke NKBM – kot je razkrila preiskava Mladininih in italijanskih novinarjev, so imeli številni zveze z mafijo – prevaliti na uslužbenko Vesno Rožanc. V resnici je bila njena vloga drugačna, kot izhaja iz razsodbe sodišča, pa je bil osrednji krivec za sistematično prikrivanje poslov z mafijci prav Janšev bankir Hauc. Več

  • Vasja Jager

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Družba

    Odločen novinarski ne vladi

    Novinarske organizacije so v sredo skupaj z organizatorji protivladnih protestov prvič v zgodovini sodobne Slovenije organizirale javne proteste zoper napad na slovenski medijski prostor, ki ga odkrito vodi vlada SDS, NSi, DeSUS in SMC. Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi se protesta, bil je na Trgu republike, udeležilo toliko profesionalnih novinarjev iz različnih medijskih hiš (Dela, Dnevnika, Večera, Mladine, POP TV, Kanala A, Radia Študent, Primorskih novic …), ki so prišli podpreti svoje kolege s TV Slovenija, Radia Slovenija in Slovenske tiskovne agencije (STA); slednji so na protestu nastopili tudi s svojimi govori. Več

  • Vasja Jager

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Politika

    »Reforma«, utemeljena na lažeh

    Minister Simoniti je bil pred nastopom mandata član civilnodružbene skupine glasNO!, ki je bila ustanovljena z namenom varovanja novinarja Jožeta Možine; gibanje je RTV obtoževalo »cenzure in omejevanja svobode javne besede«. Toda Možina še naprej nemoteno deluje, enako velja za nekatere druge SDS naklonjene prepoznavne obraze nacionalke. Sam Janša pa je bil še v času, ko je bil v opoziciji, reden gost v oddajah TV Slovenija; ta je z njim opravila več pogovorov kot s tedanjim predsednikom vlade Marjanom Šarcem. Tudi preiskovalna oddaja Tarča, ki se je zaradi razkritij nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme v času epidemije covid-19 znašla v Janševi nemilosti, ima enaka merila za vse; tako je med drugim pripravila posebni oddaji o domnevnem iranskem pranju denarja v NLB in o vzrokih za nastanek bančne luknje. Več

  • Vasja Jager

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Politika

    Mediji po višegrajsko

    Kakor vsi avtokratski politiki ima tudi Janez Janša velike težave z neodvisnimi mediji, ki nastavljajo ogledalo njegovi politiki. Zato ni nič čudnega, da predsednik SDS že tako rekoč, odkar je stopil na politično pot, išče načine, kako vplivati na poročanje medijev in s tem na svojo podobo v javnosti. Po več letih sistematičnih pritiskov so zdaj Janševi načrti tik pred uresničitvijo, zadnji korak pa je preoblikovanje treh ključnih zakonov – o RTV, o STA in zakona o medijih –, s katerimi si bo vladajoča politika poskušala podrediti slovensko medijsko krajino. Janša je pri tem že skoraj boleče neizviren in predvidljiv; njegova »reforma« zvesto posnema modela, po katerih so si medije podredili populisti na Poljskem in Madžarskem. Več

  • Vasja Jager

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Desant na medije

    Pritiski vladajoče skrajne desnice na nacionalno radiotelevizijo so vse bolj brutalni. Premier Janez Janša prek Twitterja vodi odkrito besedno vojno z novinarji in novinarkami ter tudi samim vodstvom RTV Slovenija. Njegovemu zgledu praviloma sledi vojska spletnih trolov SDS, ki vodjeve izjave podkrepijo z množičnimi izlivi primitivnega sovražnega govora. Skrajneže seveda moti, da RTV pri svojem delu še vedno sledi načelu zagotavljanja pluralnosti pogledov; nacionalka kljub vsem pritiskom in notranjim razlikam še vedno pripravlja tako do vlade kritične – na primer razkritja preiskovalnih novinarjev oddaje Tarča glede nabav zaščitne opreme – kot tudi Janši in njegovim podpornikom naklonjene vsebine, ki jih zagotavlja na primer oddaja Pričevalci. Več