Vasja Jager

  • Vasja Jager

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    Politiki na RTV Slovenija vstop začasno prepovedan

    »Medijska zakonodaja bo brez dvoma še vroča tema. Ob čedalje ostrejših in strupenih napadih na novinarje so tudi pred nami številne profesionalne in osebne preizkušnje. Ne bežimo pred odgovornostjo, nismo nezmotljivi, pa tudi žrtve ne. Rdeči barabin me je v elektronskem sporočilu ta teden naslovil gledalec in med drugim zapisal: Kje se te da srečati, da ti v obraz povem, kakšen izmeček si. Tukaj sem, tukaj smo, za dober javni servis.« S temi besedami je 25. julija novinar TV Slovenija Dejan Ladika sklenil redno sobotno oddajo Utrip. V ozadju njegovih besed so se izmenjavale slike novinarjev in drugih ustvarjalcev RTV Slovenija. Ob dosedanjih poskusih podreditve RTV Slovenija se je le redko zgodilo, da bi njeni ustvarjalci postavili tako jasno ogledalo oblasti. A Ladika ni sam in ni edini, ki se je odločil, da bo stopil tudi javno v bran javnega servisa. RTV ima dovolj političnega nasilja. Več

  • Vasja Jager

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    Zadnjica pripadnika Slovenske vojske sporoča: »Pridi in si vzemi!« 

    Septembra 480 pred našim štetjem se je v soteski Termopile, ozkem pasu med morjem in hribi ob obali osrednje Grčije, trlo vojščakov. Okoli sedem tisoč grških hoplitov, zbranih iz različnih mestnih držav, se je postavilo po robu trumi napadalcev iz mogočnega perzijskega imperija, ki je po sodobnih ocenah štela približno 300 tisoč mož. Grki niso imeli nobenih možnosti – in tega sta se zavedali obe strani. Toda ko je perzijski kralj Kserks prek slov zahteval, naj mu nadležni branilci izročijo orožje, je grški poveljnik, Špartanec Leonidas, ki je poveljeval 300 elitnim vojščakom, gladko odsekal: »Molon labe!« Ali po slovensko: »Pridi in si vzemi!« Več

  • Vasja Jager

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Politika

    »Bojevati se z vsemi peklenskimi silami, ki se zaganjajo v Cerkev Kristusovo«

    Pred dvema letoma je nemalo prahu dvignil natečaj strankarskega glasila SDS Demokracija za »domoljubno« pravljico. Pred nekaj tedni pa se je indoktrinacije otrok na poseben način lotila revija Mavrica, katoliška različica Cicibana, ki jo izdaja založba Družina. V številkah za maj in junij je objavila strip o Lojzetu Grozdetu, ki so ga leta 1943 zaradi suma delovanja za domobrance ubili partizani. Zgodbo je priredil igralec Gregor Čušin, narisal jo je ilustrator Damijan Stepančič. Spekter ustvarjanja tega je širok, sodeluje tudi z Mladino. »Če me kdo prosi, naj narišem strip, se projekta lotim izključno profesionalno, brez ideološkega ali političnega opredeljevanja. Zanima me le, kako najkakovostneje izraziti scenarij, s katerim se ukvarjam,« je povedal. Več

  • Vasja Jager

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Politika  Za naročnike

    Negativna selekcija kot ključna zapoved političnega kadrovanja

    Februarja 2007 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala tradicionalna Ema, izbor za pesem, ki naj bi predstavljala Slovenijo na tekmovanju Pesem Evrovizije. Med nastopajočimi je bila tudi širši javnosti dotlej bolj ali manj neznana operna sopranistka Alenka Gotar, ki je s skladbo Cvet z juga premagala cvetober slovenske glasbene scene; na evrovizijskem tekmovanju v Helsinkih se je kasneje uvrstila na 15. mesto. A to je bil hkrati tudi vrhunec pevske kariere Gotarjeve, uspeh pa ji je – kot vsakemu drugemu zmagovalcu Eme – v celoti omogočila prav javna radiotelevizija, ki je izvedla izbor Ema ter zmagovalki izplačala pripadajoči honorar in pokrila vse stroške njenega bivanja in nastopa na Finskem. Naključje ali ne, Sloveniji je v tistem času vladala prva vlada Janeza Janše, projekt Ema pa je na RTV vodil Igor Pirkovič, avtor himne stranke SDS, danes eden izmed njenih kandidatov za generalnega direktorja nacionalke, avtor letošnje državne proslave, že leta v novinarja preoblečen strankarski »vojščak« SDS, ki pa ga vodstvo nacionalne televizije ves čas nekako s stisnjenimi zobmi tolerira. In v objem Janševe stranke se je zatekla tudi Alenka Gotar, kar se ji je bogato obrestovalo. Več

  • Vasja Jager

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Politika

    Pol leta pogojno za Janševega bankirja

    Hauc, ki ga je leta 2011 na čelo tedaj druge največje državne banke imenovala tedanja vlada Janeza Janše, je prvi in za zdaj edini pravnomočno obsojeni predsednik uprave katere izmed državnih bank. Okrožno sodišče v Murski Soboti mu je prisodilo šest mesecev pogojne kazni zaradi žaljivih izjav v medijih, s katerimi je skušal očitke o prikrivanju pranja denarja za italijanske stranke NKBM – kot je razkrila preiskava Mladininih in italijanskih novinarjev, so imeli številni zveze z mafijo – prevaliti na uslužbenko Vesno Rožanc. V resnici je bila njena vloga drugačna, kot izhaja iz razsodbe sodišča, pa je bil osrednji krivec za sistematično prikrivanje poslov z mafijci prav Janšev bankir Hauc. Več

  • Vasja Jager

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Družba

    Odločen novinarski ne vladi

    Novinarske organizacije so v sredo skupaj z organizatorji protivladnih protestov prvič v zgodovini sodobne Slovenije organizirale javne proteste zoper napad na slovenski medijski prostor, ki ga odkrito vodi vlada SDS, NSi, DeSUS in SMC. Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi se protesta, bil je na Trgu republike, udeležilo toliko profesionalnih novinarjev iz različnih medijskih hiš (Dela, Dnevnika, Večera, Mladine, POP TV, Kanala A, Radia Študent, Primorskih novic …), ki so prišli podpreti svoje kolege s TV Slovenija, Radia Slovenija in Slovenske tiskovne agencije (STA); slednji so na protestu nastopili tudi s svojimi govori. Več

  • Vasja Jager

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Politika

    »Reforma«, utemeljena na lažeh

    Minister Simoniti je bil pred nastopom mandata član civilnodružbene skupine glasNO!, ki je bila ustanovljena z namenom varovanja novinarja Jožeta Možine; gibanje je RTV obtoževalo »cenzure in omejevanja svobode javne besede«. Toda Možina še naprej nemoteno deluje, enako velja za nekatere druge SDS naklonjene prepoznavne obraze nacionalke. Sam Janša pa je bil še v času, ko je bil v opoziciji, reden gost v oddajah TV Slovenija; ta je z njim opravila več pogovorov kot s tedanjim predsednikom vlade Marjanom Šarcem. Tudi preiskovalna oddaja Tarča, ki se je zaradi razkritij nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme v času epidemije covid-19 znašla v Janševi nemilosti, ima enaka merila za vse; tako je med drugim pripravila posebni oddaji o domnevnem iranskem pranju denarja v NLB in o vzrokih za nastanek bančne luknje. Več

  • Vasja Jager

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Politika

    Mediji po višegrajsko

    Kakor vsi avtokratski politiki ima tudi Janez Janša velike težave z neodvisnimi mediji, ki nastavljajo ogledalo njegovi politiki. Zato ni nič čudnega, da predsednik SDS že tako rekoč, odkar je stopil na politično pot, išče načine, kako vplivati na poročanje medijev in s tem na svojo podobo v javnosti. Po več letih sistematičnih pritiskov so zdaj Janševi načrti tik pred uresničitvijo, zadnji korak pa je preoblikovanje treh ključnih zakonov – o RTV, o STA in zakona o medijih –, s katerimi si bo vladajoča politika poskušala podrediti slovensko medijsko krajino. Janša je pri tem že skoraj boleče neizviren in predvidljiv; njegova »reforma« zvesto posnema modela, po katerih so si medije podredili populisti na Poljskem in Madžarskem. Več

  • Vasja Jager

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Desant na medije

    Pritiski vladajoče skrajne desnice na nacionalno radiotelevizijo so vse bolj brutalni. Premier Janez Janša prek Twitterja vodi odkrito besedno vojno z novinarji in novinarkami ter tudi samim vodstvom RTV Slovenija. Njegovemu zgledu praviloma sledi vojska spletnih trolov SDS, ki vodjeve izjave podkrepijo z množičnimi izlivi primitivnega sovražnega govora. Skrajneže seveda moti, da RTV pri svojem delu še vedno sledi načelu zagotavljanja pluralnosti pogledov; nacionalka kljub vsem pritiskom in notranjim razlikam še vedno pripravlja tako do vlade kritične – na primer razkritja preiskovalnih novinarjev oddaje Tarča glede nabav zaščitne opreme – kot tudi Janši in njegovim podpornikom naklonjene vsebine, ki jih zagotavlja na primer oddaja Pričevalci. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Družba

    Mateja Ratej: »Tako močna je bila polarizacija med Slovenci samo še pred drugo svetovno vojno«

    Ne, ne drži, da so bili borci Pohorskega bataljona neodvisni katoliško usmerjeni domoljubi. Ne drži, da sta Roman Leljak in Andrej Šiško kredibilna strokovnjaka za slovensko zgodovino. Ne drži, da so protijanševski protestniki nasledniki esesovskih kolesarskih jurišnikov. Ne drži, da so pozivi »Smrt janšizmu« klici po uboju predsednika vlade. Ne drži, da potrebujemo politično skonstruirano spravo med različnimi pogledi. In ne drži, da zagovorniki odprte in pluralne družbe uživajo v pregrešno dragih ribjih ikrah. Dr. Mateja Ratej iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), avtorica več knjig o burnih, nevarnih in marsičem prelomnih letih med svetovnima vojnama, strokovnjakinja za hitlerizem na Štajerskem, v pogovoru za Mladino znova počne tisto, kar je George Orwell označil za ključno revolucionarno dejanje – govori resnico v času laži. Več

  • Vasja Jager

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Politika

    Ne skruni božjega imena

    V zimskih mesecih, neposredno po padcu vlade Marjana Šarca, ko je Janša začenjal pogovore o oblikovanju svoje koalicije, je 75 uglednih akademikov in akademičark v skupni izjavi javnost opozorilo na nevarnosti krepitve skrajne desnice v Sloveniji. Prvopodpisani, sociolog Rudi Rizman, je nato 18. februarja gostoval v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija, v kateri je izrekel ostro kritiko na račun Janše in njegove stranke. Med drugim je dejal: »Da pride na čelo vlade stranka oziroma njen voditelj, ki v bistvu zagovarja avtoritativne ideje, ki ga financira tuja stranka oziroma tuj režim, tu mislimo seveda na madžarskega, in seveda kot tak pospešuje politično retoriko, ki se opira na ksenofobijo, izključevanje in nasprotovanje pravni državi – to dejstvo je seveda srhljivo. Dejstvo, da se neka stranka financira iz tujine.« Več

  • Vasja Jager

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Dušenje kritičnih glasov

    V Mladini smo razkrili, da je v času epidemije po domovih za starejše potekalo razvrščanje oskrbovancev na sezname za paliativno oskrbo, pri čemer so bili mnogi starostniki vnaprej ocenjeni kot neprimerni za napotitev v bolnišnice v primeru okužbe s koronavirusom. To je v skladu s statističnimi podatki, po katerih se je v bolnišnicah dejansko zdravil le manjši del okuženih starostnikov. Sume o neustreznem in netransparentnem razvrščanju teh ljudi so prejšnji teden dodatno okrepila razkritja oddaje Tarča, v kateri so bile med drugim predstavljene izpovedi ogorčenih svojcev in negovalnega osebja po domovih. Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika

    Zahteve po krvi

    »Ti prasica uničuješ tuje življenje živiš na tuj račun kako te ni sram ... Nisi za drugo da bi te fuknal levom v živalskem vrtu ... Šest tisočkrat z gajžlo čez gobec drugo si ne zaslužiš prasica.« Tako se glasi nekaj odlomkov iz grozilnega dopisa, ki ga je prvi dan junija, takoj po vrnitvi z dopusta, prejela preiskovalna novinarka, koprska dopisnica Televizije Slovenija Eugenija Carl. Pismu je bila priložena ovojnica, iz katere se je usul bel prah, ki ga je novinarka opisala kot »dražečega, pečeta me grlo in nos, kašljam, oči se mi solzijo, okus v ustih je slan in grenak«. Njeno hišo so nemudoma zastražili policisti, tehniki v skafandrih so odvzeli vzorec sumljive snovi, Carlova pa je večji del dneva preživela v karanteni. Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika

    Janšev kadrovski valjar

    Kot v obeh prejšnjih mandatih tudi tokrat Janševa vlada izvaja kadrovske menjave po politični liniji v ključnih državnih ustanovah. Potem ko je po hitrem postopku svoje ljudi postavila na čelo Sove, policije, vojske, NIJZ in statističnega urada, je okrepila vpliv na delovanje Družbe za upravljanje terjatev (DUTB), ki še vedno razpolaga s precejšnjim premoženjem v delnicah in nepremičninah. Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba

    Dopust za vse?

    Pred turistično sezono se pojavljajo številna vprašanja glede turističnih vavčerjev, s katerimi bo država deloma subvencionirala potrošnjo domačih gostov v turističnih obratih. Gre za ukrep, ki bo državni proračun stal približno 345 milijonov evrov, kar je največja takšna državna intervencija v zgodovini samostojne Slovenije. Pri tem pa v javnost prihajajo posamezna poročila o nesporazumih pri rezervacijah in tudi o poskusih zlorab sistema. Vendarle turistični ponudniki in ekonomska stroka menijo, da gre za ukrep, ki se bo po začetnih otroških boleznih izkazal za učinkovitega. Pri čemer je Janšev »New Deal za turizem« lahko zgolj dobrodošel prvi korak pri korenitem prestrukturiranju panoge glede na zahteve sodobnega potrošnika in resničnost postkoronskega sveta. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    Velika Madžarska

    Kot opozarja zgodovinar Gabrič, so k tovrstnemu početju nagnjeni tudi »tisti Italijani, ki izkoriščajo žrtve fojb za svoje namene, pa si dejanske raziskave tega, kaj fojbe v resnici skrivajo, niti ne želijo«. Vendarle pa je historični revizionizem posebej značilen za nekdanje socialistične države vzhodne Evrope, ki se ne morejo sprijazniti s svojo preteklostjo. Pri italijanskem problematiziranju fojb gre predvsem za provokacije, desni populisti pa sedaj po vzhodni Evropi na veliko spreminjajo svoje povsem ideološke poglede na preteklost v uradno zgodovinopisje svojih držav. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    Mož, ki bi bil kralj

    Trinajstega maja se je že tako razdrobljena slovenska stvarnost še na novo razcepila na dvoje. Na eni strani je nastala Slovenija, v kateri se je velika večina prebivalstva ukvarjala s ponovno vzpostavitvijo svojih življenj po epidemiji koronavirusne bolezni; gostinci in frizerji so se pripravljali na ponovno odprtje lokalov, otroci so se učili na daljavo, presstitutke smo snovali svoje zarote. Bila je mirna, glede na okoliščine skoraj zaspana, vsekakor pa ne praznična sreda. Medtem pa je v neki drugi stvarnosti predsednik slovenske vlade Janez Janša tvital o polaganju vencev na grobove padlih junakov zgodovine. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    Konvertitova »častna Titova«

    Radenski župan, revizionistični samooklicani zgodovinar Roman Leljak, je končno – vsaj za zdaj – dosegel svoje. Pred časom je napovedal preimenovanje Titove ulice v Ulico dr. Anteja Šarića, a ogorčeni prebivalci so mu načrte prekrižali, saj so se uprli s peticijo. Po polemikah in poskusih diskreditacije njenih podpisnikov, ki so se odzvali s kolesarskim protestom, je Leljak spremenil načrte – sklenil je, da se bo maršalova ulica po novem imenovala Ulica slovenske osamosvojitve. Toda njegov predlog ni pomiril vznemirjenih podpisnikov, ti želijo, da se v Radencih ohrani ulica s Titovim imenom. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    V vrsti za ventilator

    Pred dvema tednoma smo v Mladini razkrili, da so med epidemijo covid-19 domove za starejše obiskovali koordinatorji ministrstva za zdravje in preučevali kartoteke stanovalcev, da bi vnaprej določili, kateri bi bili v primeru okužb primerni za zdravljenje v bolnišnicah in kateri ne. Razkritje je pomembno glede na podatke o nenavadni, v svetovnem merilu izjemno visoki stopnji smrtnosti zaradi koronavirusa med oskrbovanci slovenskih domov za starejše. Čeprav se je v množici uradnih podatkov vse težje znajti, pa ni mogoče zanikati, da je pomemben del teh starostnikov umrl kar v omenjenih domovih – kljub zatrjevanju odločevalcev, da je bolnišnično zdravljenje na voljo vsakomur, ki ga potrebuje. Kljub temu je ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar, odločno zanikalo, da bi ocene njegovih koordinatorjev pomenile podlago, na kateri bi posameznim bolnikom odrekli sprejeme v bolnišnice. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    »Sklenila sem, da tega v našem domu ne bomo delali!«

    Vlada, pa tudi druge institucije so bile že sredi epidemije seznanjene s stisko domov za ostarele in spornimi vidiki razvrščanja stanovalcev glede na njihovo »perspektivnost« za bolnišnično zdravljenje. Direktorica Doma starejših Tezno Jasna Cajnko je v začetku aprila na predsednika vlade Janeza Janšo, ministrstvi za delo in za zdravje ter na predsednika republike Boruta Pahorja in varuha človekovih pravic Petra Svetino naslovila dopis, v katerem je opozorila, da ne more sprejeti odgovornosti za ukrepe, ki se izvajajo po domovih za ostarele. »Odločitev, da starostnikom, ki bivajo v domovih za ostarele, ni omogočeno in/ali je celo onemogočeno zdravljenje, ki se zaradi zahtevnosti poteka bolezni za druge državljane izvaja in nudi na sekundarni in celo tercialni zdravstveni ravni, se mi zdi nesprejemljiva,« je med drugim zapisala. Več

  • Vasja Jager

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    Odpisani z dekretom

    Domovi za starejše so bili med epidemijo covid-19 žarišče okužb, njihovi stanovalci pa pomenijo daleč največji delež vseh, ki so umrli za novo boleznijo in z njo povezanimi zapleti. Kot so razkrili novinarji Dnevnika, so po podatkih do 4. maja ti starostniki pomenili skoraj 80 odstotkov vseh slovenskih žrtev koronavirusne bolezni. Od skupaj 78 stanovalcev domov za starejše, ki jih je pokončala ta bolezen, pa jih je le deset umrlo v bolnišnicah. Vsi preostali so konec dočakali vsak v svojem varstvenem zavodu – čeprav so predstavniki vlade in stroke zatrjevali, da je intenzivna nega v bolnišnici na voljo vsakomur, ki jo potrebuje. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    »V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico«

    Medtem ko se vlada hvali z uspešnostjo pri preprečevanju epidemije koronavirusa in obtožuje svoje predhodnike, resnični junaki in junakinje ostajajo spregledani. To so zdravniki in zdravnice, medicinske sestre, bolničarji in negovalke, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Ter mali ljudje, ki so med epidemijo skrbeli, da je življenje teklo dalje – prodajalke, poštarji, smetarji, čistilke ... Največje breme pa so po dekretu odgovornih nosili zaposleni v domovih za starejše, ki so kljub kadrovski stiski in pomanjkanju opreme skrbeli in zdravili najbolj ogroženo populacijo starostnikov. Čeprav sta vlada in stroka zatrjevali, da je v bolnišnico sprejet vsakdo, ki potrebuje intenzivno nego, kar 87 odstotkov stanovalcev domov za starejše, ki so umrli za koronavirusno boleznijo, ni prišlo v bolnišnice, temveč so izdihnili v teh domovih. Kot razkriva poznavalec zdravstvenih politik, nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, so bili med epidemijo na hitro sestavljeni seznami starostnikov, ki pod nobenim pogojem ne bi smeli biti deležni bolnišničnega zdravljenja. Za te sezname ne vedo ne ti ljudje ne njihovi svojci. Več

  • Vasja Jager

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Politika

    Jelka Godec, vodja nabave

    V javnost prihajajo nove podrobnosti o preplačanih nakupih mask in druge opreme za spopadanje z epidemijo covid-19, večina očitkov pa je usmerjena v ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Upravičeno, saj je prav Počivalškov resor, pod katerega spada zavod za blagovne rezerve, prevzel nase breme omenjenih nabav, s tem pa velik del odgovornosti zanje – in za sporne prakse, do katerih je pri tem prihajalo. Toda minister za gospodarstvo je zgolj eden od vidnih članov vlade, v katere je prst uperil žvižgač Ivan Gale. Iz njegovih razkritij, in tudi iz javno dostopnih informacij, pa je videti, da je zelo pomembno vlogo v ozadju ves čas igrala vidna članica SDS, predsednica strankinega odbora za zdravstvo Jelka Godec. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Družba

    »Vsako življenje je dragoceno – vse družbe, ki so na to pozabile, so se soočile s katastrofo.«

    Štriindvajsetega aprila so zaposleni v domovih za ostarele po vsej Sloveniji sočasno zapustili svoje ustanove in se pokazali javnosti – izmučeni, podplačani, razočarani in jezni. Za petnajst minut so medicinske sestre, negovalke, fizioterapevti, direktorice in direktorji skupaj stali pred poslopji, v katerih odrinjeni od sveta množice starostnikov v negotovosti in tesnobi čakajo na konec epidemije. Po volji vladnih birokratov in zdravstvenih svetovalcev prepuščeni iznajdljivosti svojih skrbnikov v domovih za ostarele, ki lahko samo nemočno gledajo, kadar okužba s koranavirusom pri katerem od njihovih varovancev preide v resno fazo. Prazne postelje in ventilatorji v bolnišnicah pa ostajajo rezervirani za vse druge, za mlajše in močnejše, za tiste, ki s svojim delom in prispevki še lahko kaj dajo tej državi – in politikom, ki v času epidemije vehementno odločajo o človeških usodah, omejenih na statistiko. Več

  • Vasja Jager

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Pomemben je imidž

    Ukrepi iz vladnih mega protikoronskih zakonov, s katerimi naj bi preprečili zlom gospodarstva, so premalo obsežni, preveč zapleteni in neživljenjski, da bi pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč. Več

  • Vasja Jager

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    Evangelij po Janezu

    Za veliko noč je številne državljane in državljanke, ki ne pripadajo katoliški cerkvi, presenetila poslanica, s katero je narod sredi epidemije koronavirusa nagovoril predsednik vlade Janez Janša. Zgolj dva odstavka dolg nagovor je bil poln sklicev na »Boga« in »Gospoda«, ki naj bi nam zdaj stal ob strani in s čigar pomočjo naj bi Slovenija srečno prebrodila preizkušnjo. Takšne poslanice ni objavil še nobeden od dosedanjih voditeljev v zgodovini samostojne Slovenije, v kateri je ustavno določena ločitev verskih skupnosti od države. Več

  • Vasja Jager

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Trgovci z življenjem

    Medtem ko je pozornost javnosti usmerjena v ukrepe izolacije zaradi epidemije koronavirusne bolezni, vlada Janeza Janše izvaja enega najdražjih sklopov javnega naročanja v zadnjih letih. Za nabavo zaščitne in medicinske opreme za boj proti koronavirusu je država v zadnjem mesecu oddala za skoraj 200 milijonov evrov javnih naročil – za primerjavo, to je krepko več, kot smo davkoplačevalci odšteli za razvpiti šentviški predor (132 milijonov), pa za projekt uvajanja elektronskega cestninjenja (100 milijonov) in za sanacijo vseh slovenskih javnih bolnišnic (136 milijonov). V času, ko pomemben del državljanov in državljank že z negotovostjo pogleduje v prihodnost in se sprašuje, od česa bo živel, nekateri pred našimi očmi in v imenu stiske sklepajo sanjske kupčije. Več

  • Vasja Jager

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Družba

    Koronska nabirka: pomagajte duhovnikom

    V času epidemije se najranljivejše skupine prebivalstva sprašujejo, kako bodo živele prihodnje mesece. Kot je opozoril Inštitut 8. marec, bodo iz interventnih zakonov, ki jih za pomoč gospodarstvu pripravlja vlada, izpadli samozaposleni v kulturi pa mladi starši, ki so uveljavljali pravico do polovičnega plačila prispevkov, in vrsta prekarcev, ki niso samostojni podjetniki. Več

  • Vasja Jager

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Zakaj tako s starejšimi?

    V tem trenutku v vsej državi ni bolj ranljive, zmedene in prestrašene skupine od starostnikov. V poplavi bombastičnih, dostikrat nasprotujočih si informacij med redkimi preverjenimi podatki izstopa dejstvo, da koronavirus najhuje ogroža najstarejše člane družbe. Ti bi morali biti zato še posebej zaščiteni. A dejstva so drugačna: čeprav je širjenje bolezni po širši skupnosti razmeroma dobro omejeno, je virus našel pot v sistem oskrbe starostnikov, posamezni domovi za starejše pa so postali svojevrstni otoki, po katerih pustoši. Ko so v torek zdravstveni delavci potrdili 35 novih okužb, jih je bilo 33 ugotovljenih med stanovalci in oskrbniki domov za starejše. Šele pod pritiskom javnosti je vlada začela spreminjati odnos do starostnikov. A vmes se je bolezen v marsikaterem domu upokojencev že nevarno razširila. Več

  • Vasja Jager

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Stiskanje javnega zdravstva, zasebnikom pa denar

    Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ta teden opozoril, da vseh svojih obveznosti ne bo mogel kriti iz lastnih sredstev. Zaradi zmanjšane gospodarske dejavnosti in ukrepov vlade, s katerimi je pravne in fizične osebe oprostila plačevanja zdravstvenih prispevkov, naj bi se letos v blagajno zavoda nateklo za 215 milijonov evrov manj prihodkov od načrtovanega, zato zavod predlaga, da se z interventnim zakonom zavodu iz državnega proračuna zagotovi pokrivanje razlike med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu, tako kot je to zagotovljeno zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ob tem so v Zavodu opomnili, da vlada in državni zbor njihovih predlogov nista vključila v interventni zakon, zato so izvajalci zdravstvenih storitev zaskrbljeni glede nujno potrebnih možnosti za delovanje zdravstvenega sistema v tem letu. A ob tem je treba opozoriti, da vlada ni spremenila načina obračunavanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ni obvezala zasebnih zavarovalnic, da morajo vsa presežna sredstva preusmeriti v javno blagajno. Ne samo to: za javno zdravstvo ni namenila dodatnih sredstev, vse zasebne zdravstvene ordinacije, ki so organizirane kot zasebna podjetja, pa bodo deležne državne pomoči – pri čemer jih je večina v teh razmerah zgolj zaprla vrata, država pa v nasprotju s prenekatero evropsko državo ni zahtevala od njih, da se morajo vključiti v delo javne službe s svojimi zmogljivostmi in kadri. Več