Vasja Jager

  • Vasja Jager

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba  Za naročnike

    Odpisani z dekretom

    Domovi za starejše so bili med epidemijo covid-19 žarišče okužb, njihovi stanovalci pa pomenijo daleč največji delež vseh, ki so umrli za novo boleznijo in z njo povezanimi zapleti. Kot so razkrili novinarji Dnevnika, so po podatkih do 4. maja ti starostniki pomenili skoraj 80 odstotkov vseh slovenskih žrtev koronavirusne bolezni. Od skupaj 78 stanovalcev domov za starejše, ki jih je pokončala ta bolezen, pa jih je le deset umrlo v bolnišnicah. Vsi preostali so konec dočakali vsak v svojem varstvenem zavodu – čeprav so predstavniki vlade in stroke zatrjevali, da je intenzivna nega v bolnišnici na voljo vsakomur, ki jo potrebuje. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba  Za naročnike

    »V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico«

    Medtem ko se vlada hvali z uspešnostjo pri preprečevanju epidemije koronavirusa in obtožuje svoje predhodnike, resnični junaki in junakinje ostajajo spregledani. To so zdravniki in zdravnice, medicinske sestre, bolničarji in negovalke, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Ter mali ljudje, ki so med epidemijo skrbeli, da je življenje teklo dalje – prodajalke, poštarji, smetarji, čistilke ... Največje breme pa so po dekretu odgovornih nosili zaposleni v domovih za starejše, ki so kljub kadrovski stiski in pomanjkanju opreme skrbeli in zdravili najbolj ogroženo populacijo starostnikov. Čeprav sta vlada in stroka zatrjevali, da je v bolnišnico sprejet vsakdo, ki potrebuje intenzivno nego, kar 87 odstotkov stanovalcev domov za starejše, ki so umrli za koronavirusno boleznijo, ni prišlo v bolnišnice, temveč so izdihnili v teh domovih. Kot razkriva poznavalec zdravstvenih politik, nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, so bili med epidemijo na hitro sestavljeni seznami starostnikov, ki pod nobenim pogojem ne bi smeli biti deležni bolnišničnega zdravljenja. Za te sezname ne vedo ne ti ljudje ne njihovi svojci. Več

  • Vasja Jager

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Politika

    Jelka Godec, vodja nabave

    V javnost prihajajo nove podrobnosti o preplačanih nakupih mask in druge opreme za spopadanje z epidemijo covid-19, večina očitkov pa je usmerjena v ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Upravičeno, saj je prav Počivalškov resor, pod katerega spada zavod za blagovne rezerve, prevzel nase breme omenjenih nabav, s tem pa velik del odgovornosti zanje – in za sporne prakse, do katerih je pri tem prihajalo. Toda minister za gospodarstvo je zgolj eden od vidnih članov vlade, v katere je prst uperil žvižgač Ivan Gale. Iz njegovih razkritij, in tudi iz javno dostopnih informacij, pa je videti, da je zelo pomembno vlogo v ozadju ves čas igrala vidna članica SDS, predsednica strankinega odbora za zdravstvo Jelka Godec. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Družba

    »Vsako življenje je dragoceno – vse družbe, ki so na to pozabile, so se soočile s katastrofo.«

    Štriindvajsetega aprila so zaposleni v domovih za ostarele po vsej Sloveniji sočasno zapustili svoje ustanove in se pokazali javnosti – izmučeni, podplačani, razočarani in jezni. Za petnajst minut so medicinske sestre, negovalke, fizioterapevti, direktorice in direktorji skupaj stali pred poslopji, v katerih odrinjeni od sveta množice starostnikov v negotovosti in tesnobi čakajo na konec epidemije. Po volji vladnih birokratov in zdravstvenih svetovalcev prepuščeni iznajdljivosti svojih skrbnikov v domovih za ostarele, ki lahko samo nemočno gledajo, kadar okužba s koranavirusom pri katerem od njihovih varovancev preide v resno fazo. Prazne postelje in ventilatorji v bolnišnicah pa ostajajo rezervirani za vse druge, za mlajše in močnejše, za tiste, ki s svojim delom in prispevki še lahko kaj dajo tej državi – in politikom, ki v času epidemije vehementno odločajo o človeških usodah, omejenih na statistiko. Več

  • Vasja Jager

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Pomemben je imidž

    Ukrepi iz vladnih mega protikoronskih zakonov, s katerimi naj bi preprečili zlom gospodarstva, so premalo obsežni, preveč zapleteni in neživljenjski, da bi pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč. Več

  • Vasja Jager

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    Evangelij po Janezu

    Za veliko noč je številne državljane in državljanke, ki ne pripadajo katoliški cerkvi, presenetila poslanica, s katero je narod sredi epidemije koronavirusa nagovoril predsednik vlade Janez Janša. Zgolj dva odstavka dolg nagovor je bil poln sklicev na »Boga« in »Gospoda«, ki naj bi nam zdaj stal ob strani in s čigar pomočjo naj bi Slovenija srečno prebrodila preizkušnjo. Takšne poslanice ni objavil še nobeden od dosedanjih voditeljev v zgodovini samostojne Slovenije, v kateri je ustavno določena ločitev verskih skupnosti od države. Več

  • Vasja Jager

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Trgovci z življenjem

    Medtem ko je pozornost javnosti usmerjena v ukrepe izolacije zaradi epidemije koronavirusne bolezni, vlada Janeza Janše izvaja enega najdražjih sklopov javnega naročanja v zadnjih letih. Za nabavo zaščitne in medicinske opreme za boj proti koronavirusu je država v zadnjem mesecu oddala za skoraj 200 milijonov evrov javnih naročil – za primerjavo, to je krepko več, kot smo davkoplačevalci odšteli za razvpiti šentviški predor (132 milijonov), pa za projekt uvajanja elektronskega cestninjenja (100 milijonov) in za sanacijo vseh slovenskih javnih bolnišnic (136 milijonov). V času, ko pomemben del državljanov in državljank že z negotovostjo pogleduje v prihodnost in se sprašuje, od česa bo živel, nekateri pred našimi očmi in v imenu stiske sklepajo sanjske kupčije. Več

  • Vasja Jager

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Družba

    Koronska nabirka: pomagajte duhovnikom

    V času epidemije se najranljivejše skupine prebivalstva sprašujejo, kako bodo živele prihodnje mesece. Kot je opozoril Inštitut 8. marec, bodo iz interventnih zakonov, ki jih za pomoč gospodarstvu pripravlja vlada, izpadli samozaposleni v kulturi pa mladi starši, ki so uveljavljali pravico do polovičnega plačila prispevkov, in vrsta prekarcev, ki niso samostojni podjetniki. Več

  • Vasja Jager

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Zakaj tako s starejšimi?

    V tem trenutku v vsej državi ni bolj ranljive, zmedene in prestrašene skupine od starostnikov. V poplavi bombastičnih, dostikrat nasprotujočih si informacij med redkimi preverjenimi podatki izstopa dejstvo, da koronavirus najhuje ogroža najstarejše člane družbe. Ti bi morali biti zato še posebej zaščiteni. A dejstva so drugačna: čeprav je širjenje bolezni po širši skupnosti razmeroma dobro omejeno, je virus našel pot v sistem oskrbe starostnikov, posamezni domovi za starejše pa so postali svojevrstni otoki, po katerih pustoši. Ko so v torek zdravstveni delavci potrdili 35 novih okužb, jih je bilo 33 ugotovljenih med stanovalci in oskrbniki domov za starejše. Šele pod pritiskom javnosti je vlada začela spreminjati odnos do starostnikov. A vmes se je bolezen v marsikaterem domu upokojencev že nevarno razširila. Več

  • Vasja Jager

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Stiskanje javnega zdravstva, zasebnikom pa denar

    Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ta teden opozoril, da vseh svojih obveznosti ne bo mogel kriti iz lastnih sredstev. Zaradi zmanjšane gospodarske dejavnosti in ukrepov vlade, s katerimi je pravne in fizične osebe oprostila plačevanja zdravstvenih prispevkov, naj bi se letos v blagajno zavoda nateklo za 215 milijonov evrov manj prihodkov od načrtovanega, zato zavod predlaga, da se z interventnim zakonom zavodu iz državnega proračuna zagotovi pokrivanje razlike med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu, tako kot je to zagotovljeno zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ob tem so v Zavodu opomnili, da vlada in državni zbor njihovih predlogov nista vključila v interventni zakon, zato so izvajalci zdravstvenih storitev zaskrbljeni glede nujno potrebnih možnosti za delovanje zdravstvenega sistema v tem letu. A ob tem je treba opozoriti, da vlada ni spremenila načina obračunavanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ni obvezala zasebnih zavarovalnic, da morajo vsa presežna sredstva preusmeriti v javno blagajno. Ne samo to: za javno zdravstvo ni namenila dodatnih sredstev, vse zasebne zdravstvene ordinacije, ki so organizirane kot zasebna podjetja, pa bodo deležne državne pomoči – pri čemer jih je večina v teh razmerah zgolj zaprla vrata, država pa v nasprotju s prenekatero evropsko državo ni zahtevala od njih, da se morajo vključiti v delo javne službe s svojimi zmogljivostmi in kadri. Več

  • Vasja Jager

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Politika

    Najprej so prišli po novinarje

    Novinarka Večera Klara Širovnik je eden izmed obrazov prihodnosti tega poklica. V želji po obveščanju javnosti se ne boji spustiti na samo družbeno dno; velikega zanimanja deležne reportaže o prostitutkah, narkomanih in beguncih so ji prinesle nagrado Društva novinarjev Slovenije za najboljšo mlado novinarko. Širovnikova kljub mladosti razume, da je novinarstvo odgovorno poslanstvo služenja skupnosti in ne zgolj poklic. K temu poslanstvu sodi tudi nadziranje političnih in kapitalskih elit in opozarjanje na sistemske krivice – toda v sedanjem trenutku za oblast v Sloveniji ni večjega greha kakor izpolnjevanje tega poslanstva. Večerova novinarka je le najnovejša med namišljenimi nasprotniki Janeza Janše, ki so to občutili na svoji koži. Več

  • Vasja Jager

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    V cerkvi svetega Janeza

    S selitvijo v vladno palačo, v pisarno premiera, se predsednik Janez Janša umika iz državnega zbora. Lahko si predstavljamo njegovo olajšanje; funkcija poslanca je bila ambicioznemu Janši pod častjo, česar niti ni pretirano skrival – po evidenci aplikacije Parlameter se je v svojem mandatu udeležil le 73 vseh odstotkov sej, s čimer je bil med najmanj aktivnimi predstavniki ljudstva, na 84. mestu med 90 poslankami in poslanci. Veliko praznino, ki bo v državnem zboru zazijala z odhodom predsednika SDS, pa bo v strankini poslanski skupini kot Janševa zamenjava skušal nadomestiti 41-letni Janez Moškrič. Več

  • Vasja Jager  |  Ilustracija: Josip Visarijonovič

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Biografija: Zdravko Počivalšek, kača s Cerarjevih prsi, ki je prepričana, da ima še tršo glavo od Janše

    Rodijo ga 25. novembra 1957, mati je učiteljica iz Zasavja, oče kmet, kozjanski domačin. Živijo v izrazito ruralnem okolju, umeščenem ob mejno reko Sotlo, onkraj katere se raztezajo griči Hrvaškega Zagorja. Nekaj kilometrov od vasi so naravni vrelci zdravilne vode, v katere se hodijo namakat domačini. Iz njih bo kasneje zrasel današnji zdraviliški kompleks, ki bo usodno zaznamoval poklicno pot Zdravka Počivalška. Družina – Zdravko ni edinec, ima še sestro – živi na gruntu v neposredni bližini znamenitega minoritskega samostana v Olimju; tamkajšnji patri jo imajo še danes v čislih. Kmetija Počivalškovih je za tiste čase kar velika, obdelujejo polja in vinograd, v hlevu je okoli 20 glav govedi, tako da jim dela zlepa ne zmanjka. Družina ni pretirano verna, kljub bližini Brozovega Kumrovca pa tudi ne preveč rdeča. Mali Zdravko je dosledno vzgojen v kmečkem duhu; od najbolj ranega otroštva pomaga pri vseh opravilih in izkazuje delovno vnemo, ki ga potem zaznamuje vse življenje. Še danes se menda najbolj sprosti, ko pred odhodom v Ljubljano, na ministrstvo za gospodarstvo, počisti hlev. Več

  • Vasja Jager

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Prijateljeva sreča

    Srečko Prijatelj je nekdanji poslanec SNS, ki se je v zgodovino zapisal, ker je bil prvi med slovenskimi predstavniki ljudstva, ki so morali v zapor – in to dvakrat. Prvič je za dve leti zasedel celico na Dobu leta 2011 zaradi izsiljevanja in groženj podjetniku Marjanu Mikužu; zaradi zglednega vedenja – menda se je v zaporu izkazal kot odličen kuhar – je bil izpuščen predčasno, a že kmalu zatem je moral spet za leto dni za rešetke, tokrat zaradi podkupovanja nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja v preplačanih zemljiških poslih. Padli poslanec je pošteno oddelal svojo pezo, po prihodu na svobodo pa se je lotil novih izzivov. Več

  • Vasja Jager

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Čemu tako resni?

    Na zadnji februarski dan je aktivistični inštitut Danes je nov dan na Facebooku objavil posnetek nastopa predsednika SMC Zdravka Počivalška v Odmevih. Da pa bi zagotovil »boljšo vidljivost v megli sprenevedanja«, je njegove odgovore opremil s šaljivimi podnapisi. Šlo je za parodijo, ob katero se ni obregnil niti sam subjekt domnevnega norčevanja – zato pa je toliko bolj zmotila odgovorne na nacionalni televiziji. Njeni pravniki so aktivistom poslali dopis, v katerem so zahtevali izbris posnetka, za nameček pa še plačilo 1878,80 evra odškodnine; sicer sledi tožba. Več

  • Vasja Jager

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Družba

    Padli prerok

    Na vrhuncu svoje moči se je 57-letni Peterson zdel nepremagljiv. Njegovi posnetki na YouTubu so imeli na milijone ogledov, njegova knjiga 12 pravil za življenje: Protistrup za kaos je bila globalna uspešnica, predavanja po vsem svetu – tudi v Sloveniji – so bila razprodana. Še do pred nekaj leti obskurni kanadski klinični psiholog je postal ikona desničarjev in populistov po vsem svetu, kar ga je pripeljalo do težko pričakovanega soočenja s Slavojem Žižkom – v katerem je povzpetnik potegnil krajši konec; po tem je Petersonova zvezda začela naglo zahajati. Dokler ni treščila na trdna tla. Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Politika

    Vzajemnokracija

    Osemnajstega decembra se je v Ljubljani zbrala skupina izbrano urejenih in že na prvi pogled uglednih ljudi; sestavljali so jo štirje moški in ena ženska. Dobili so se že zjutraj, lahko si predstavljamo, da so se najprej sestali na kavici v kavarni Maximarket ter še zadnjič uskladili stališča in izpilili svoje predstavitve. Nato so se odpravili proti svojemu cilju – poslopju državnega zbora, kjer jih je čakala vrsta sestankov s predstavniki in predstavnicami slovenskega ljudstva. Gospodje in gospa so imeli pred seboj odgovorno nalogo: preprečiti sprejem zakona, s katerim je želela vlada Marjana Šarca ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Politika

    Doktor za mlatenje prazne slame

    Gorenak je – tako kot precej članov njegove stranke SDS, s predsednikom Janezom Janšo vred – znan po nepremišljenih in nestrpnih izjavah, ki jih trosi po Twitterju. Po padcu Šarčeve vlade je začel tempo stopnjevati. Tako je poslancu stranke SAB Marku Bandelliju, ki je Janševo stranko kar prek družabnega omrežja spraševal, ali bo nadaljevala začeto delo pri infrastrukturi, vehementno svetoval, naj pošlje »vljudno pismo JJ« – pri tem pa ga je opozoril, da »je tam sedaj gneča in ne vem, kdaj boste na vrsti«. Nobenega razloga ni, da bi dvomili o resničnosti Gorenakovih besed. Več

  • Vasja Jager

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Politika

    Kdo vse je nazdravil ob izvolitvi Aleksandre Pivec

    Sveže izvoljena predsednica upokojenske stranke pri svojih 47 letih še zdaleč ni najstarejši kader na vrhu katere izmed parlamentarnih strank; od nje so starejši Zdravko Počivalšek, Alenka Bratušek, Dejan Židan ter starosti slovenske skrajne desnice Zmago Jelinčič in Janez Janša. Aleksandro Pivec torej do statusa polnokrvne upokojenke loči še kar nekaj let, po sedanjem sistemu in omejitvah se bo lahko upokojila brez odbitkov najhitreje čez 17 let. Če gre sklepati iz zgleda njenega predhodnika na položaju predsednika DeSUS Karla Erjavca, pa bo lahko večino tega obdobja delovala kot voditeljica nišne, a v političnih dogovarjanjih mnogokrat odločilne stranke. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Andrej Petelinšek, Večer

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Družba

    Ninna Kozorog, humanitarka: »Najtežja revščina je vedno tiha. Ni je na naslovnicah.«

    Zadnje mesece je javnost pretresena ob branju zgodb zapuščenih starostnic in starostnikov, ki s skromnimi prihodki životarijo na robu družbe, mnogi med njimi pa so bili žrtve najhujših oblik fizičnega in verbalnega nasilja. Objave zgodb so del projekta Vida, ki ga izvaja dobrodelno društvo Humanitarček. Njegovi člani so vsi po vrsti prostovoljci, ki za pomoč ljudem v stiski – poleg starostnikov obravnavajo še revne družine, brezdomce, samohranilke ... – namenjajo svoj prosti čas in predvsem voljo. Kot pravi ustanoviteljica društva Ninna Kozorog, so napori tolikšni, da jih marsikdaj komajda še zmorejo – toda upanje, da bo Humanitarček skupaj z drugimi tovrstnimi društvi in organizacijami sprožil temeljni družbeni preobrat v odnosu do spregledanih, revnih in zatiranih, jih žene iz dneva v dan. Kozorogova, sicer zdravnica specialistka nevrologije in inženirka informatike, je bila v letu 2019 razglašena za prostovoljko leta po izboru Slovenske filantropije, Humanitarčka pa so bralke in bralci revije Naša žena izbrali za dobrotnika leta. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Družba

    Dr. Janja Hojnik, poznavalka evropskega prava: »EU ima dvojne standarde, ko gre za Vzhod in Zahod«

    Mnogi radi primerjajo Evropsko unijo z Jugoslavijo, Bruselj pa ima v tej analogiji enak položaj kot osovraženi Beograd, brezno brez dna, v katero naj bi se stekal naš težko prisluženi denar, v zameno pa dobivamo samo direktive in navodila evrokratov. Kot razlaga dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za pravo EU z mariborske Pravne fakultete in prorektorica Univerze v Mariboru, pa je EU v praksi skoraj povsem odvisna od dobre volje svojih članic; te nanjo prenašajo nekatere dele svoje moči, obenem pa vsaka izmed njih še vedno sledi predvsem svojim nacionalnim interesom. Kot kažejo italijanske dokapitalizacije bank in hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe, so številne države pri tem odločnejše in tudi uspešnejše od Slovenije. Več

  • Vasja Jager

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Politika

    En potni list, dvojna morala

    Koroška Slovenka, nekdanja poslanka v avstrijskem in evropskem parlamentu, je uradno postala kandidatka stranke SAB za ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Stranka jo je predlagala, četudi je Mlinarjeva državljanka Avstrije, kar je zmotilo Marjana Šarca. Zato je že zaprosila za dodelitev slovenskega potnega lista, obdržati pa si želi tudi avstrijskega. Ker sosednja država dvojno državljanstvo dopušča v izrednih primerih, je Mlinarjeva pred slabima dvema mesecema na Dunaju opravila razgovor s predstavniki avstrijskega notranjega ministrstva in jim pojasnila razloge. Več

  • Vasja Jager

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Politika

    Vlada ne da »karantanskega« panterja

    Nedavno smo v Mladini pisali o zablodah glede povezav med slovansko kneževino Karantanijo in sodobno slovensko državo. Med temi zablodami je najbolj za lase privlečeno prepričanje, da so stari Karantanci uporabljali simbol panterja – ta je danes razpoznavni znak skrajnih nacionalistov, ki se štejejo za dediče namišljenih karantanskih vitezov. Črnega panterja častijo janšisti, protibegunske vaške straže, neonacisti in nogometni ultrasi, v zadnjem letu pa se je pojavil tudi na našitkih paravojaških odredov, kot sta Štajerska varda in Kranjska vahta. Več

  • Vasja Jager

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Politika

    Slovenska politika mora živali zaščititi pred nepotrebnim trpljenjem

    Leta 2011 je skupina raziskovalcev z univerze v švedski Uppsali pod vodstvom slovenske profesorice Manje Zupan izvedla prelomen poskus. Vanj je bilo vključenih 90 dvomesečnih pujskov, razdeljenih v skupine po štiri. Vsaka skupina je za 30 minut na dan dobila preprosto zavozlano vrv, s katero so se lahko igrali, raziskovalci pa so jih pri tem snemali in kasneje podrobno analizirali posnetke. Zupanova se spominja, da je šest mesecev »od jutra do večera pregledovala material. Že kmalu se mi je začelo dozdevati, da se nekaj dogaja in da prepoznavam vzorce v njihovem vedenju.« Ko so posnetke obdelali še z natančnimi statističnimi metodami, so rezultati presenetili vse. Iz dinamike igre je bilo jasno vidno, da pujski izkazujejo različne osebnostne poteze – tako so eni bili iniciatorji, ki so bili venomer prvi pri klobčiču, spet drugi so bili sledilci, tretji nekaj vmes. Predvsem pa se je izkazalo, da se živali mnogo raje igrajo z drugimi kakor pa same zase. »Dva sta se igrala, tretji ju je v kotu nekaj časa opazoval, nato pa nenadoma skočil in še sam začel tekati po boksu. To je bilo mnogo več kot le hipni, instinktivni odziv; pomenilo je, da se žival zaveda ne le same sebe, temveč tudi drugih in nato svoja občutja in vedenje prilagaja njim. Kar so temeljne odlike empatije.« Več

  • Vasja Jager

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

    Poljska kuhinja Janševih evroposlancev

    Poljska je eno od ključnih žarišč desnega populizma v Evropi, pod ultrakonservativno in katoliško usmerjeno vlado pa je nedavno storila korak v novo skrajnost. Najmočnejša koalicijska partnerica, stranka Zakon in pravičnost, je podprla predlog zakona, ki spolno vzgojo mladostnikov v šolah enači s pedofilijo. Več

  • Vasja Jager

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Politika

    Janšev Kekec živi svoje sanje

    Vzdevek »Janšev Kekec« ni pogruntavščina Mladininega agitpropa, mlademu, še ne 30-letnemu poslancu stranke SDS so ga pred dvema letoma nadeli hrvaški mediji. Mahnič, tedaj predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, je sklical nujno sejo, na kateri je želel preveriti – brez heca – pripravljenost Slovenske vojske na morebitno vojno s Hrvati. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Politika

    Aleš Prijon, državni sekretar, ki rešuje stanovanjsko problematiko: »Nekateri ljudje nimajo kje spati«

    Po osamosvojitvi je naša država razprodala celoten nabor javnih stanovanj in to področje prepustila na milost in nemilost trgu. Četrt stoletja kasneje mlade družine in prekarci ne le po Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji z zavistjo pogledujejo prek meje, proti Avstriji in Dunaju, kjer oblasti uspešno krotijo nepremičninske špekulacije in zagotavljajo dostopna neprofitna stanovanja. Mladi že izgubljajo potrpljenje in protestirajo na ulicah, medtem pa nepremičninski baroni gledajo, kako njihovo bogastvo narašča iz dneva v dan. Nepremičninski davek, ki naj bi omejil njihov pohlep, je vsaj za nekaj let pokopan, Airbnb brez resnejših omejitev polni žepe premožnih in preplavlja središče prestolnice s turisti. Toda državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, arhitekt Aleš Prijon, zatrjuje, da sedanja vlada ne drži križem rok. Prvi korak k rešitvi sistemskih težav, ki Slovenijo tarejo že desetletja, je po njegovem prepričanju stanovanjski zakon, ki nadomešča zastareli predpis iz leta 2003. Več

  • Vasja Jager

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Družba

    V tujini se krepi nasprotovanje Airbnb-ju, v Sloveniji pa je ta vse bolj razširjen

    Pred dvema tednoma je v ameriškem mestu Jersey potekal malce nenavaden referendum. Za spremembo namreč ni šlo za odločanje o kakšnem političnem ali infrastrukturnem projektu, temveč so se volivci in volivke izrekali glede pojava, ki pomembno vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Drugo največje mesto v državi New Jersey se je namreč odločilo, da se bo postavilo po robu spletnemu gigantu Airbnb-ju, ki je opustošil trg najemniških stanovanj in središče mesta spremenil v zabaviščni park za turiste. Mestne oblasti so zato oblikovale svojevrstno rešitev, s katero bi omejili oddajanje stanovanj prek Airbnb-ja – po njihovem predlogu bi lastniki lahko oddajali svoja stanovanja le, dokler v njih živijo tudi sami. S tem naj bi zvezali roke bogatim špekulantom, ki v svojih portfeljih kopičijo nepremičnine in tako siromašijo ponudbo stanovanj in posledično dvigujejo njihove cene in najemnine. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Karel Gržan: Sem nasprotnik izključujoče tekmovalnosti, ki nekatere povzdiguje, preostale pa ponižuje

    Medtem ko se slovenska katoliška cerkev dela, kakor da Zvona Ena in Dva nista nikoli obstajala, in z denacionalizacijskimi zahtevki grabi po novem bogastvu, on živi na samotni kmetiji sredi gozdov pod Raduho ter v družbi svojega konjiča in knjig premišljuje, kako pomagati najšibkejšim in izkoriščanim. Pred dvema letoma je v slogu Martina Lutra izzval kapitalizem s 95 tezami za prehod v pravičnejšo družbeno ureditev. Svoje humanistično poslanstvo je pater Karel Gržan sedaj nadgradil še s 95 tezami za reformo sistema vzgoje in izobraževanja, miselnimi provokacijami, kot pravi, s katerimi želi preusmeriti javno razpravo h koreniti redefiniciji celotne šolske vertikale. Zavzema se za šolo, ki ne bi zgolj usposabljala za kapitalizem uporabnih delavcev in potrošnikov, temveč bi mlade vzgajala za dopolnjevanje in sodelovanje. Več

  • Vasja Jager

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Cerkev dobila milijone, a ji še ni dovolj

    Že pred dobrimi 2000 leti je Kristus dejal, da bo prej prišla kamela skozi šivankino uho kakor pa bogataš v nebesa – vendar si njegovi domnevni predstavniki na zemlji teh besed ne ženejo preveč k srcu. Niti v Sloveniji, kjer je katoliška cerkev s prehodom v kapitalizem znova nakopičila veliko premoženje, to pa se z vsakim dnem še povečuje. Rekordno vsoto državnega denarja bo zdaj pospravila z odločitvijo ljubljanskega višjega sodišča, ki je skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) odredilo, da mora ljubljanski nadškofiji izplačati 22 milijonov evrov odškodnin za neuporabo mozirskih in pokljuških gozdov, ki bi ji morali pripasti po denacionalizaciji. Več