Vasja Jager

  • Vasja Jager

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Politika

    So življenja nekaterih vredna manj?

    Okužbe s koronavirusno boleznijo dobivajo v zadnjih tednih nov zagon. In spet so žarišča domovi za starejše. Največje med njimi je dom v Hrastniku, kjer je bilo, ko nastaja ta članek, 28 potrjenih okužb, od tega osem pri zaposlenih in 20 pri stanovalcih. A četudi se je že v preteklih mesecih jasno pokazalo, kako nepredvidljiva je bolezen in kako nemočni so starostniki v boju zoper njo, vlada oziroma ministrstvo za zdravje še kar vztraja pri neživljenjski ureditvi, ki breme zdravljenja bolnikov večinoma prelaga na domove za starejše. Pri čemer država še vedno ni oblikovala sistemske rešitve, ki bi tem ustanovam ob izbruhu bolezni zagotovila ustrezne kadre, zdravstveno opremo in prostore za izvajanje zahtevnega zdravljenja. Več

  • Vasja Jager

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Na udaru tudi STA

    Dodatni denar, ki naj bi ga iz naslova dosedanjega RTV-prispevka po Simonitijevem zakonu dobila Slovenska tiskovna agencija (STA), bo slednjo, kot kaže, drago stal. Simoniti naj bi spremenil tudi zakon o STA in določil, da naj bi postopki imenovanja članov nadzornega sveta agencije tekli v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. To pomeni, da bi nadzornike agencije imenovala vlada sama; sedaj jih postavlja državni zbor. Ministrstvo za kulturo predlaga, da bi vlada lahko imenovala štiri člane nadzornega sveta, enega pa bi določili zaposleni; tako bi politika dobila prosto pot do kadrovanja na STA, saj bi njeni nadzorniki lahko izrekli nezaupnico vodstvu agencije in ga na tej podlagi razrešili. To bi agencijo naredilo popolnoma odprto za pritisk vsakokratne vladajoče politike. Da direktor STA Bojan Veselinovič ni povšeči skrajni desnici, pa je znano že dlje časa. Zdi se torej, da se je Janševa vlada namenila še to poletje, najkasneje pa jeseni, dokončno obračunati z vsemi kritičnimi mediji, ki jih doseže njena roka. Več

  • Vasja Jager

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Dva zakonca, ena ekscelenca

    Z avgustom se v prostore nemškega veleposlaništva na Cesti 27. aprila v Ljubljani selita uslužbenca nemškega zveznega ministrstva za zunanje zadeve Natalie Kauther in Adrian Pollmann. Njun prihod predstavlja začetek eksperimenta, iz katerega bi lahko izšla nova praksa v delovanju nemške diplomacije. Namesto da bi položaj veleposlanika oziroma veleposlanice zasedel zgolj eden izmed njiju, bo to vlogo izmenično opravljal par zakoncev; namesto ene ekscelence pod Rožnikom pa bomo Slovenci tako bogatejši za dve. Več

  • Vasja Jager

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Družba

    »Pisali bi ’judovske zvezde’ v kartone.«

    Kot je prejšnji teden pred nenadno spremembo svojih stališč povedala predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik, so tudi posamezni zdravniki nasprotovali hitremu razvrščanju stanovalcev domov za starejše glede na primernost za sprejem v bolnišnico: »Lahko rečem le to, da so nekateri zdravniki, ki ne želijo biti imenovani, odklonili sodelovanje v takšnih ocenjevanjih – ker so bili zaradi tega v nemilosti, jih tudi zdaj ne moremo pozivati k javnemu izpostavljanju. Bili so torej zdravniki, ki so se spraševali, čemu tak ukrep, čemu tak pristop – toda stvari so šle svojo pot ...« V nadaljevanju objavljamo razmišljanje zdravnice v eni izmed večjih slovenskih bolnišnic; v skladu z obrazložitvijo Čebašek Travnikove o pritiskih, ki so jih v nasprotju z zdravniki iz podmladka NSi deležni tovrstni oporečniki, bomo njeno ime zadržali v uredništvu. Več

  • Vasja Jager

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Priznanje Bregantove

    Ministrstvo se sedaj na vse kriplje otepa vsakršne odgovornosti, se zateka k semantičnim manevrom in zatrjuje, da pri razvrščanju starostnikov ni šlo za triažiranje, torej odrekanje najučinkovitejšega bolnišničnega zdravljenja stanovalcem domov za starejše, ki so bili okuženi s koronavirusom. Da to preprosto ne drži, dokazuje izjava državne sekretarke Tine Bregant – prav tiste sekretarke, ki se ni odzvala na poziv zdravniške zbornice k sistemskemu nadzoru. Njene besede na novinarski konferenci 9. aprila pomenijo uradno priznanje, da je zdravstveni sistem v bolnišnice spustil le določene izmed obolelih starostnikov, podlaga za to pa so bile omenjene, v naglici narejene ocene. »Na nivoju zdravstvene oskrbe smo izvedli nekaj, kar se bo izkazalo res kot dobra praksa in kar lahko uporabimo tudi za kasneje,« se je novinarjem pohvalila sekretarka v začetku aprila. »Namreč, v domove za ostarele pošljemo ekipo, to se pravi, o tem bolniku, ki bo zbolel v domu za ostarele, odločamo v triažnem postopku – domski zdravnik, domska sestra, zdravnik iz regionalne bolnišnice in zdravnik, ki se spozna na paliativno oskrbo. Na ta način že naredimo prvo triažo in pravzaprav zdravstvo pripeljemo k bolnikovi postelji. Namreč morate vedeti, da ti starejši ljudje ... bolnica ni prijazen kraj, mnogo bolje je, če pride zdravnik v tebi bolj domače okolje.« Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba

    Zveza potrošnikov že gleda

    Z diskriminacijo plačnikov z vavčerji in neupravičenim zviševanjem cen je seznanjena tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Kot je zapisala, so podražitve subvencioniranih storitev nezakonite, stranke pa imajo na voljo več vzvodov pritiska na ponudnike. »V ZPS na vavčerje gledamo zgolj kot na eno od mogočih plačilnih sredstev in potrošniki zaradi tega ne bi smeli plačevati višjih cen nastanitev. Tudi zakon določa, da ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene kot pri plačilu z drugimi plačilnimi sredstvi. Potrošnikom svetujemo, naj, če bo ponudnik zaradi plačila z bonom ceno prenočitve želel zvišati, vztrajajo pri izvirni ceni ali pa raje poiščejo drugega ponudnika. Nadzor nad spornimi praksami ponudnikov opravlja tržni inšpektorat, kamor lahko potrošniki podajo prijavo. Svoje izkušnje in kopije prijav naj posredujejo tudi Zvezi potrošnikov Slovenije, ker bomo tako lahko spremljali ravnanje ponudnikov nastanitev in potrošnike ustrezno obveščali. Vlado pa pozivamo, naj čim prej sprejme jasna pravila za uporabo bonov in s tem prepreči morebitne spore med potrošniki in ponudniki. Namen bonov bi moral biti spodbujanje turizma, ne pa ustvarjanje novih težav in nezaupanja potrošnikov do ponudnikov turističnih storitev.« Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba

    Keynes na recepciji

    Slovenija ni edina država, ki tako rešuje turistično sezono. Japonska pripravlja velikopotezno, 14 milijard evrov vredno shemo, po kateri bi državljanom z vavčerji subvencionirala do 165 evrov za vsak dan, ki bi ga preživeli v domačih turističnih zmogljivostih. To vključuje bivanje v hotelih in obiske restavracij, turistične prevoze ter obiske zabaviščnih in adrenalinskih parkov in živalskih vrtov. Japonski in slovenski model sta torej namenjena spodbujanju domače potrošnje, Italija pa se je hkrati osredotočila tudi na ponovno privabljanje tujih gostov. Italijanske oblasti so že konec aprila napovedale, da bodo izdale za 54 milijonov evrov vavčerjev, s katerimi naj bi turistom, ki bodo obiskali Sicilijo, krile del stroškov letalskega prevoza in nastanitve, hkrati pa so odpravile vstopnine za obiske muzejev in zgodovinskih znamenitosti na otoku. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    Obtožujoča statistika

    Ministrstvo v svojem popravku navaja, da je bilo v bolnišnice sprejetih 53 od skupaj 322 okuženih stanovalcev domov za starejše – torej manj kot šestina. Ne navajajo pa, kolikšen del teh ljudi je dejansko umrl v bolnišnicah. Kot sta opozorila Dnevnik in TV Slovenija, je še 4. maja uradno veljal podatek o desetih, štirinajst dni kasneje pa že o 31 starostnikih. Tolikšno povečanje je glede na statistične trende praktično nemogoče, na ministrstvu pa so se izgovarjali na neažurne podatke. Najsi bo prava katerakoli številka, iz razlike med številom v bolnišnicah umrlih in zaradi korone hospitaliziranih starostnikov izhaja, da so vsaj del teh ljudi, med 43 in 21, iz bolnišnic vrnili umret v domove. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    Dolgoletno prelaganje bremen

    Do uradnega odziva na epidemijo in bremena, ki so ga pristojni preložili na domove za ostarele, je kritičen tudi Jaka Bizjak, prokurist zasebnega doma v Ribnici. V nasprotju s prepričanjem ministrstva za zdravje, da se je starostnikom namenjala »dodatna aktivna skrb«, Bizjak meni, da so z odločitvijo, da bodo okužene stanovalce zadrževali kar v domovih – podlaga za to je bil sklep ministrstva za zdravje iz 17. marca –, dejansko »pustili, da se je okužba razširila tudi na druge stanovalce«. Ko se je koronavirusna bolezen pojavila v domu, zaradi prostorskih in kadrovskih omejitev niso mogli storiti veliko, da bi preprečili njeno širjenje med stanovalci. Predvsem pa domovi nimajo dovolj osebja za zdravljenje bolnikov s covid-19, tudi tistih z lažjimi oblikami bolezni – saj je ta zelo nepredvidljiva, pacientovo stanje se lahko hitro poslabša. Več

  • Vasja Jager

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    Tipski obrazci za preglede

    Na podlagi ocenjevanja starostnikov v Šmarju in približno v istem času še v Novem mestu je ministrstvo za zdravje pripravilo tipske obrazce za preglede, ki so jih po domovih za ostarele po vsej državi izvajali konziliji, v katerih so bili regijski koordinatorji in posamezni domski zdravniki. Presojali so, ali je oseba kolikor toliko zdrava ali pa neozdravljivo bolna in potrebna le še paliativne oskrbe, ki jo lahko izvajajo tudi domovi za ostarele. V posameznih domovih so kot odpisane označili tudi po dve tretjini stanovalcev. Več

  • Vasja Jager

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    Medicinska (ne)utemeljenost sprejema v bolnišnico 

    Razvrščanje bolnikov na perspektivne in neperspektivne, torej tiste, ki jih ni smiselno voziti v bolnišnice, se je začelo z izbruhom koronavirusne bolezni v Šmarju pri Jelšah sredi marca. Tedaj je konzilij, ki ga je vodil strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franci Vindišar, preveril diagnoze starostnikov v šmarskem domu in v takšne obrazce za vsakega izmed njih napisal mnenje o upravičenosti bolnišničnega zdravljenja. Bolnišnica je želela vedeti, kakšen naval bolnikov iz Šmarja si lahko obeta. Več

  • Vasja Jager

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Politika

    Slovenija se ne javi več

    Aleksander Čeferin je sredi marca prejel klic obrambnega ministra Mateja Tonina, ki ga je prosil za pomoč pri dobavi zaščitne opreme. Čeferin je zaradi tega vzpostavil zvezo med Slovenijo in enim največjih kitajskih trgovcev, Alibabo, ki je za našo državo pripravil poseben paket zdravstvenega materiala. Opremo je bil pripravljen dostaviti na Brnik. Kitajska je maske tipa FFP2 v tem primeru ponujala po ceni 1,42 evra, a namesto da bi Slovenija v domnevni nuji ponudbo zagrabila, je država na hitro, 29. in 30. marca, sklenila desetmilijonsko pogodbo o nakupu mask FFP2 s podjetjem GenePlanet, ki je imelo za povrh vsega še pomanjkljivo dokumentacijo in veliko daljše dobavne roke. In seveda višje cene. Pri GenePlanetu, pri tem »poslu SDS«, kot naj bi ga imenoval tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, je država maske raje kupila po ceni 3,5 evra. V nadaljevanju pošiljamo kronologijo in povzetek tega posla, kot so ga naredili v Alibabi: Več

  • Vasja Jager

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    Ko že pomisliš, da ne more biti slabše

    Po vrsti polomij pri nabavi mask je vlada direktorju zavoda za blagovne rezerve Antonu Zakrajšku kar med bolniško odsotnostjo – okužil se je s koronavirusom – sporočila, da mu prekinja delovno razmerje. Zakrajšek je dolgoletni član SDS. Na njegov položaj je vlada za vršilca dolžnosti imenovala veterinarja Tomija Rumpfa. To je nenavadna izbira za vodenje institucije, ki za državo izvaja večmilijonska javna naročila; Rumpfa so s funkcije direktorja Kobilarne Lipica pred slabim desetletjem odnesli očitki o neučinkovitem ravnanju. Več

  • Vasja Jager

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Družba

    Naše malo mesto

    Po visokem hribu nad kozjanskim mestecem Šmarje pri Jelšah se vijejo kapelice križevega pota, na vrhu pa kraljuje znamenita baročna cerkev. Kot pojasnjuje legenda, zapisana v prezbiteriju nad vrati v zakristijo, je bila sezidana na kraju, kjer so pred stoletji na hitro postavili provizorično kapelico, da bi ljudstvo z njo odvrnilo božji srd od svoje skromne fare. Tedaj je namreč mirno, odročno kotlino udarila najhujša katastrofa v njeni zgodovini – kuga. Vse od tistih časov nad vhodom v cerkev stoji kip svetnika Roka, ki bdi nad Šmarjem in čaka na trenutek, ko se bo nadloga vrnila. Po več kot 350 letih ga je dočakal. Več

  • Vasja Jager

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Politika

    Policisti ali kostolomci?

    Ko je pred dnevi naš 39-letni bralec iz Šmarja pri Jelšah v nočnih urah zavil v gostilno, je to storil v upanju, da je pred njim še kakšna urica nedolžnega posedanja ob šanku. Toda ko je vstopil v prostor, je zagledal skupino moških, ki so se jim ob pogledu nanj zmračili obrazi; šlo je za skupino policistov, ki so se po službi zbrali na pijači, po bralčevih zagotovilih pa so do tedaj že kazali znake opitosti. Da tudi sam ni bil povsem trezen, ne zanika – kljub temu jih je prepoznal, saj naj bi ga bili ti policisti že večkrat nadlegovali, nekajkrat pa v odsotnosti prič tudi pretepli. »Toda tisti večer mi ni bilo do prepira; nasprotno, bil sem dobre volje, zato sem stopil k njim, jih pozdravil in ponudil, da jim plačam rundo.« Povabilo so zavrnili; namesto da bi bili veseli druženja, so mu ukazali, naj se pobere iz lokala. To je tudi storil – vendar se je zunaj kljubovalno obrnil in se vrnil, da bi vendarle nekaj spil; napaka, ki ga je drago stala. Več

  • Vasja Jager

    21. 2. 2020  |  Mladina 8  |  Družba

    Liga bedakov

    Američani imajo pregovor, ki gre nekako takole: »Če je videti kot raca, hodi kot raca in se oglaša kot raca – potem ne more biti drugega kot raca.« Toda ko so leta 2017 iz Nogometnega kluba Drava Ptuj, ki igra v drugi ligi, zmagoslavno sporočili, da v klub prihajajo vlagatelji iz Nigerije, se je pri tem dvignila marsikatera obrv. Slovenski nogomet ima že pregovorno slabe izkušnje s skrivnostnimi »rešitelji« iz tujine, kot je na primer srbsko-angleški poslovnež Milan Mandarić v ljubljanski Olimpiji ali pa madžarska vlada, ki v Lendavi prek tamkajšnjega kluba krepi nacionalno zavest madžarske manjšine v Prekmurju. A o Mandariću se vendarle precej ve, o Orbánu seveda še več, nigerijsko podjetje Dakinda, ki naj bi ptujsko Dravo popeljalo na pota medcelinske slave, pa je pod Alpami bilo in ostaja skoraj popolna neznanka. Športni novinarji so pisali, da se v domovini ukvarja s proizvodnjo športne opreme in da že ima v lasti nigerijski športni klub, ki nosi ime podjetja. Več

  • Vasja Jager

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Politika

    Ne več, manj!

    Poskusil je z ustanovitvijo narodne garde, poskusil je z legalizacijo strelnega orožja – zdaj se predsednik SDS Janša vrača z novo kampanjo, tokrat s pozivom k ponovni uvedbi služenja vojaškega roka. »Levičarske vlade so tako osiromašile in ponižale Slovensko vojsko, da nima nobene rezerve več. Vsaj za prihodnjih 10 let je tako nujna uvedba obveznega vsaj 6-mesečnega vojaškega usposabljanja,« je zapisal. Več

  • Vasja Jager

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Politika

    Dodatni Orbánovi milijoni v Prekmurju

    Madžarska vlada, ki jo s trdo roko vodi premier Viktor Orbán, sicer med drugim tudi nekdanji ljubiteljski nogometaš, se je za finančno pomoč nogometnemu klubu Nafta 1903 odločila že leta 2016. Takrat je Orbána k temu nagovoril predsednik madžarske manjšinske organizacije v Sloveniji Ferenc Horvath, madžarska vlada pa je lendavskemu klubu že leta 2017 namenila dva milijona evrov pomoči. Denar so porabili za ureditev razkošne nogometne akademije, ki naj bi poleg nogometnih površin obsegala tudi dijaški dom. Več

  • Vasja Jager

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Politika

    Čigav božič je bil slabši

    Blaž Zidar je samooklicani domoljub, ljubezen do domovine pa izkazuje z organiziranjem vaških straž, ki ob južni meji preganjajo begunce. Boli ga, če mu očitajo, da je fašist, in pravi, da ni politično opredeljen – toda med osamosvojitveno vojno je bil »zunanji sodelavec« posebne brigade Moris, ki velja za inkubator najmilitantnejših kadrov Janeza Janše; Zidar je danes med prepoznavnimi obrazi njegove propagandne televizije Nova24. Z ženo Natašo imata šest otrok, vzgajata jih v strogem duhu katoliške tradicije. Prav zato je družini toliko bolj šel v nos dogodek, ki se ji je pripetil 24. decembra. Več

  • Vasja Jager

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Družba

    Pregled leta: Kje smo letos spali?

    Leto 2019 je bilo za prebivalce Ljubljane leto vila blokov, ki jih je zgradila pisana množica investitorjev. Privabil jih je obet precedenčnih zaslužkov – kot je poročala Geodetska uprava, so se v minulem letu »cene stanovanj v državi v povprečju že skoraj povsem približale rekordnim ravnem iz leta 2008 ... Rekordne cene stanovanj so že bile presežene v Ljubljani in okolici ter v Kranju.« Več

  • Vasja Jager

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Puntarji v belem

    Spomladi je Slovenijo zajel upor družinskih zdravnikov, ki je zamajal celotno primarno zdravstvo. Povod zanj je bila odločitev državnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), da tem kadrom kljub drugačnemu dogovoru v kolektivni pogodbi za leto 2019 še poviša delovne obremenitve. Zdravniki iz Kranja, Celja, Maribora, Nazarij, Grosupljega in Ormoža so zagrozili z odpovedmi pogodb o zaposlitvi, ZZZS pa je svarila, da utegne brez osebnega zdravnika ostati okoli 40.000 ljudi. Več

  • Vasja Jager

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Prazniki v negotovosti

    Parlamentarno glasovanje, s katerim se je Angelika Mlinar skozi šivankino uho, za en glas, prebila do imenovanja za ministrico za kohezijo, je dodobra pretreslo koalicijo. Čeprav je med vladnimi strankami tudi DeSUS, od katerega se je pričakovala enodušna podpora kandidatki zavezniške SAB, ji je poslanec upokojencev Robert Polnar odrekel glas podpore in s tem skoraj zrušil vlado. Njegovo ravnanje je DeSUS tako razjezilo, da mu stranka napoveduje temeljit pogovor, pri čemer se zdi še najverjetneje, da se bo po praznikih razšla z neposlušnim poslancem. Ni bilo namreč prvič, da je ta deloval mimo strankarske linije; tako je novembra glasoval tudi proti vladnemu predlogu proračuna in si s tem nakopal ogorčenje samega vodje vedno šibkejše koalicije, premiera Marjana Šarca. Več

  • Vasja Jager

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Kriptopionirstvo ministra Počivalška 

    Kriptovalute na čelu z bitcoinom so se že zdavnaj izneverile svojemu prvotnemu namenu in se zdaj uporabljajo predvsem za špekulacije, s katerimi premoženje povečuje peščica najbogatejših lastnikov virtualnih žetonov. Več

  • Vasja Jager

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Družba

    Pravljice za težko noč

    Nekoč, dolgo je že tega, ko bog oče še ni bil odvrnil pogleda od stvarstva in satan še ni spridil človeka s pasjeglavimi migranti in stranišči za tretji spol, je v nedrjih Evrope obstajala dežela Karantanija, ki je bila njeno dobro srce. Silni in plemeniti so bili njeni ljudje, vodili pa so jih od vseh izbrani modri možje, med katerimi največji je bil Samo, ki mu do danes ni para med Evinim zarodom in ki ni podelil niti enega tajkunskega kredita, sprejel niti enega prišleka z Jutrovega ali odpisal milijonskih dolgov svojim sinovom. Živeli so ti Karantanci, ki so sebi rekli tudi Slovenci, v veliki slogi in sreči in bogu je bila ljuba njihova dobrota, da je obilno blagoslovil njih deželo, oni pa so mu vračali s krepostnim življenjem. V potu svojih obrazov so obdelovali ljubo zemljo in v slavjih rajali pod kozolci, a kadar jim je pretila nevarnost, so si opasali bridke meče in se na kraljev ukaz zbrali pod praporom črnega panterja, da preženejo tujca s svoje zemlje. Več

  • Vasja Jager

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Bankirjeva dvoličnost

    Hauc, ki je nekdaj drugo največjo državno banko vodil od leta 2012 do 2015, se je v pričanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo vztrajno izmikal vsakršni odgovornosti za to, da so v DUTB pristala tudi nekatera dobro zavarovana posojila, nekatere slabe terjatve pa niso bile prenesene. Kakor zdaj sumijo poslanci in poslanke, naj bi to špekulantom omogočilo, da so s sumljivim denarjem slabe banke za manjše vsote prišli do deležev v solidnih podjetjih. Hkrati pa so menda vodstva državnih bank leta 2013 pred prenosom na DUTB zadržala tudi nekaj toksičnih posojil, podeljenih po političnih in prijateljskih povezavah. In poskrbela, da so posojilne mape s podrobnostmi ostale nedostopne širšemu krogu. Več

  • Vasja Jager

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Politika

    Debel krompir in dolg nos

    V ponedeljek so v parlamentu uprizorili prvo dejanje tragikomedije o najnovejši zlorabi zakonodajne veje oblasti v politikantske namene. Franc Kangler, nekdanji mariborski župan, danes uspešen kmet in od mrtvih vstali politik, je stopil pred člane najnovejše »preiskovalne« komisije, svoje politične zaveznike. V Ljubljano je prišel, da bi komisiji, ki jo vodi Žan Mahnič, poslanec SDS, potarnal o gonji, ki naj bi jo bila s kazenskimi postopki proti njemu vodila globoka država. Več

  • Vasja Jager

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Ekonomija

    »Preučujemo najboljši model za Gorenje«

    V Velenju, kjer je sedež skupine Gorenje, se med zaposlenimi širi negotovost. Po podjetju krožijo govorice, da se obetajo nove kadrovske spremembe, s katerimi naj bi lastniki, kitajska korporacija Hisense, zmanjšali število zaposlenih. Tokrat naj bi bili na udaru predvsem režijski delavci, za katere je sicer znano, da jih je relativno veliko, kar naj bi motilo tudi Kitajce. Neuradno je tako slišati, da bo vodstvo podjetja okoli 100 ali še več posameznikov iz srednjega menedžmenta v prihodnjih tednih obvestilo o premestitvi v Ljubljano; ker je med njimi velika večina domačinov iz Velenja, naj bi se jim z vsakodnevno dolgotrajno vožnjo v prestolnico tako znižala kakovost življenja, da bi slej ko prej sami podali odpovedi o delovnih razmerjih, Gorenje pa bi se tako na »mehek« način znebilo kadrovskega presežka. Več

  • Vasja Jager

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika

    Katedrala privilegijev

    Čez nekaj dni se začenja ofenziva neoliberalcev na javno premoženje. »Predlagamo, da se sproščeno pogovorimo, kako se skupaj upreti kršitvam naših zakonitih in ustavnih pravic z vsemi sodnimi in drugimi pravnimi sredstvi ... V bistvu gre za nasprotovanje javnim monopolom, ki dušijo zasebno pobudo in konkurenco, s tem pa napredek naroda in blaginjo ljudi.« Tako se glasi del povabila na konvencijo združenja Katedrala svobode, ki bo potekala 16. oktobra v Ljubljani. Besedilo je podpisal prvi predsednik Zbora za republiko, nekdanji ustavni sodnik in ideolog stranke SDS, danes pa zaradi državne velikodušnosti uspešni podjetnik Peter Jambrek. Več

  • Vasja Jager

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Politika

    Čast po mariborsko

    Česar ni želel storiti Franc Kangler, je v Mariboru sedaj izpeljal župan Saša Arsenović: na predlog predsednika Odbora za mednarodno in medmestno sodelovanje Igorja Jurišiča je po 111 letih odvzel status častnega meščana nacističnemu pesniku Ottokarju Kernstocku. Po podpori Paradi ponosa gre za novo pomembno sporočilo, s katerim Arsenovićeva ekipa prekinja tradicijo nestrpnosti v mestu. Predlog bo postal pravnomočen, ko ga bo na naslednji seji potrdil mestni svet. Več

  • Vasja Jager

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Politika

    Ne pištole, pamet v roke

    Na predzadnji dan avgusta je zaživela spletna stran anonimne druščine, ki si prizadeva za sprostitev omejitev v zvezi s posestjo orožja. Kot je razvidno iz vsebine te strani, gre za poskus skrajnih desničarjev, da bi se legalno oborožili, njihove tarče pa so predvsem begunci – za zdaj. »Zadnjih nekaj let postaja begunska problematika v Sloveniji pereč problem, na katerega policija in vlada nimajo rešitve,« piše na spletni strani. »Policija ni sposobna učinkovito zagotoviti varnosti državljanov in njihovega premoženja, zato je skrajni čas, da državljani za to poskrbijo sami. Zato je potrebno spremeniti zakon o orožju in ljudem omogočiti lažji način za pridobitev orožne listine in samega orožja, s katerim bodo učinkovito varovali sebe in svoje imetje na licu mesta še pred prihodom policistov.« Seveda gre za pretiravanje, laži – število kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo begunci, je zanemarljivo in omejeno na medijsko napihnjene primere. Več