Novi obračun omrežnine za telebane

Janeza N. zadnje dni skrbi povišanje cen elektrike. Gleda TV, posluša radio, spremlja politične dvoboje o tem, v katerih se opozicijski in pozicijski politiki borijo za njega, za malega človeka, in so ogorčeni nad novim načinom obračunavanja omrežnine. Zato ga skrbi in poskuša razumeti, za kaj gre. Ve, da imamo še vedno cenejši nočni in dražji dnevni tok ter da smo s tem mesecem dobili še pet novih časovnih blokov za obračun omrežnine. Potrpljenja, da bi se poglobil v nov sistem in ugotovil, kaj to pomeni, nima. Kaj sploh je omrežnina? In priključna moč? Kaj je presežek priključne moči? Kakšna je pri tem razlika med vati in vati na uro? A še najbolj od vsega ga zanima, kdaj naj po novem lika, kuha in pere. Le ob polnoči in ob koncu tedna? In če se bo pregrešil, koliko ga bo to stalo? Pa mu pomagajmo!

Bo NEK delala do leta 2063?

Nuklearna elektrarna Krško (NEK), ki komercialno deluje od januarja 1983, je januarja lani dobila zeleno luč za podaljšanje delovanja za 20 let, to je do leta 2043. V zadnjem mesecu pa se je v senci plebiscitarnega političnega navijanja za novi blok JEK 2 med alternativami okrepil predlog, da se preveri možnost podaljšanja delovanja NEK še za dodatnih 20 let, torej na 80 let, do leta 2063. K takojšnji sprožitvi postopkov za podaljšanje je v začetku novembra javno pozval energetik Aleksander Mervar, direktor Elesa. Kdo odloča o podaljšanju in ali je kakšna nuklearka z isto Westinghousovo tehnologijo že dobila dovoljenje, da deluje 80 let? Kako komentirajo že porajajoče kritike, da jedrska posoda ne bo zdržala 80 let? In zakaj želijo v državni Gen energiji, ki je ob Hrvatski elektroprivredi polovična lastnica NEK, prikriti, da je že opravljena raziskava, ki predvideva scenarij podaljšanja delovanja NEK na 2063?

Ne ostati tiho

Živimo v času nečloveških skrajnosti, zaradi katerih ne bi smel ostati tiho nihče, če noče, da se ponovi tragično doživetje nemškega teologa in protestantskega pastorja Martina Niemöllerja, ki je najbolj zverinska leta svojega življenja, od 1938 do 1945, preživljal v koncentracijskih taboriščih Dachau in Sachsenhausen ter je iz njih potegnil bridko in samokritično spoznanje, ki ga poznate številni med vami: »Najprej so prišli po komuniste, a nisem spregovoril, ker nisem bil komunist. Ko so zapirali socialiste, sem ostal tiho, ker nisem bil socialist. Ko so prišli po sindikaliste, sem ostal tiho, ker nisem bil sindikalist. Ko so prišli po Jude, sem molčal, ker nisem bil Jud. Ko so prišli pome, ni bilo nikogar več, ki bi lahko spregovoril v mojem imenu.« Niemöller je bil pozneje pobudnik znane stuttgartske Deklaracije o krivdi za vojne.

Skupinski portret s sociologom

Ko sem bil pred mnogimi leti na berlinskem WZB (Das Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung) in sva z uglednim, mednarodno uveljavljenim nemškim politologom Hans-Dietrom Klingemannom rekapitulirala odlično umeščenost Slovenije v ključne mednarodne, ciklično ponavljajoče se družboslovne raziskave, mi je rekel, da bi morali Niku Tošu slovenski družboslovci postaviti spomenik zaradi njegovih neprecenljivih zaslug pri umeščanju slovenske empirične sociologije in družboslovja na evropski in svetovni zemljevid. Hkrati je podvomil, da se zavedamo, kako sta predvsem njegova osebna vztrajnost in potrpežljivost pripomogli k uvrščanju slovenskega družboslovja v elitni klub. No, sem odvrnil, saj tako ali drugače spomenik že ima. Morda ne takega, ki bi ga postavile formalne institucije, ki po svojih togih, formalističnih in nevsebinskih merilih kandidate razvrščajo v razrede odličnosti. Vsekakor pa ima »spomenik« v širši družboslovni javnosti, saj mu ta ne glede na osebno ali vrednotno bližino priznava mesto idejnega in krušnega očeta slovenske demoskopije, hkrati pa tudi status vsestranskega sociologa.

Slovenski šolarji digitalno (ne)pismeni

ICILS je mednarodna raziskava, ki meri računalniško in informacijsko pismenost osmošolcev, s posebnim modulom pa meri tudi njihovo računalniško mišljenje. Leta 2023 je v Sloveniji to raziskavo Pedagoški inštitut opravil drugič, prvič je bila opravljena leta 2013. V njej je sodelovalo 34 držav, v Sloveniji je sodelovalo 170 oddelkov oziroma 3318 učencev. Izsledki raziskave kažejo, da se je v obdobju med letoma 2013 in 2023 računalniška in informacijska pismenost poslabšala. To velja tudi za večino drugih držav, ki so sodelovale v raziskavi. Slovenija še vedno ostaja nad povprečjem, a komaj.

Odpovedan blagoslov v šoli

Praznovanje sv. Martina zaznamuje zaključek jesenske trgatve in zorenja vina, mošt se takrat simbolično spremeni v vino in to je tudi napoved prehoda v zimo. Ni pravega martinovanja brez pečene gosi, rdečega zelja in mlincev, pa tudi ne brez rujne kapljice (ali dveh), zato lokalne skupnosti ob tej priložnosti pogosto pripravijo večja skupna veseljačenja. V Leskovcu pri Krškem lokalno kulturno društvo krajane vsako leto povabi na druženje v tamkajšnjo osnovno šolo. To bi se moralo zgoditi tudi to soboto, vendar je bila prireditev v zadnjem hipu odpovedana.

»Ne v mojem imenu!« / Shod za mir v Ljubljani

Ukrajina, Palestina, Libanon, Sudan, Jemen, Kongo in še bi lahko naštevali države, v katerih zaradi vojn vsak dan umirajo ljudje. »Kje sta tvoja in moja vest, združeni v zavesti, da ni pravičnih vojn, pravičnega genocida in okupacije?« se v vabilu na mirovni, protivojni shod pod geslom »NE v mojem imenu!« sprašujejo organizatorji. Prizadevanja za mir boste lahko skupaj z njimi podprli.

»V času prejšnjega režima sta bili vloga posameznika in njegova odgovornost večji, pomembnejši«

Dr. Goran Vranešević je filozof in prevajalec. Delal je na Fakulteti za družbene vede in ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je predaval sodobno politično filozofijo. Zanimata ga politična teorija in lingvistika; med drugim je raziskoval v okviru evropskega raziskovalnega projekta in projekta Heglova politična metafizika. Je poznavalec nemške klasične in sodobne politične filozofije. Samo v letu 2024 ima šest vidnih znanstvenih objav, letos pa sta predvideni še dve, ki bosta izšli pri slovenskih, nemških, italijanskih in angleških založnikih. Vranešević je v času zmage Donalda Trumpa, v obdobju, ko volivci podpirajo nasilje in laži, odličen sogovornik za razmislek o tem, kaj se dogaja z našo družbo in ali se bo vsa jeza, ki se kopiči na oni strani Atlantika, prelila tudi k nam. Ali je ta jeza res vedno slaba ali pa se iz nje lahko kaj naučimo?

Neromsko naselje

Ko govorimo o romskih naseljih, imamo v mislih večje ali manjše komunalno neurejene blatne skupke barak, odsluženih zabojnikov in muzejskih primerkov počitniških prikolic, kjer živijo Romi. Taka je pač večina romskih naselij, sploh na jugovzhodu Slovenije. »Izselitev iz romskega naselja je običajno edina rešitev zanje. Drugače zelo težko kaj dosežejo, če ostanejo v naselju. To popolnoma razumem. Tudi zase vem, da ne bi mogel ne osebnostno ne profesionalno rasti v neurejenem romskem naselju. Jasno je, da bi prvo plačo porabil za to, da grem iz njega,« je pred časom v intervjuju za Mladino pojasnjeval Sandi Horvat, predsednik Romskega akademskega kluba, ki združuje velik del visokošolsko izobraženih Romov v Sloveniji. Za urejanje bivalnih razmer romske skupnosti je iz leta v leto na voljo več sredstev. Občine z romskim prebivalstvom posebej za to zadnja leta dobivajo dodatna namenska proračunska sredstva. Koliko jih porabijo za razseljevanje Romov, ki bi v resnici moralo biti eden izmed pomembnih, če ne že kar nujnih ciljev, ko govorimo o integraciji Romov?

Da, alternative so tu

Že v času študija na strojni fakulteti v Ljubljani sem začenjal razumevati problematiko prekomernega človeškega izkoriščanja narave oziroma njenih virov, onesnaževanja planeta, zloveščih sprememb podnebnega sistema, katastrofalnega izumiranja vrst in nesmiselnosti gonje za stalno rastjo na omejenem planetu. Kariero sem pragmatično usmeril v polje energije, ker ima proizvodnja in raba energije predvsem iz fosilnih virov ključen negativen vpliv, ki pa ga je mogoče še v pravem času omiliti, da se izognemo najhujšim posledicam spremembe vremenskih vzorcev. Vsaka proizvodnja energije tako že v izhodišču terja snovi in vanjo je še pred začetkom obratovanja vgrajena energija ter posledično emisije – že za izgradnjo naprav, s katerimi pretvarjamo energijo. Z drugimi besedami: ko govorimo o gradnji novih virov, moramo imeti pred očmi najprej sámo izgradnjo. Če želimo imeti kakršno koli elektrarno, potrebujemo snovi, kot so pesek, cement, jeklo, steklo in številne druge. Za vsako od teh so potrebni stroji za odkop, transport, predelavo in tako naprej.

Algoritemsko vojskovanje

Čeprav so zadnja leta, vse od nenadnega vzpona sistemov generativne umetne inteligence in velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, najglasneje izraženi strahovi povezani z množično izgubo zaposlitve in poplavo dezinformacij, številni strokovnjaki ves ta čas svarijo, da je najpogubnejši potencial umetne inteligence pravzaprav v rabi te tehnologije v nadzorne in vojaške namene, denimo v inteligentnem avtonomnem orožju, ki tarčo izbere in ubije brez posredovanja človeške roke.