Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Uvodnik

    Madžarska do Kopra

    »Ljubim izdajo, preziram izdajalce.«
    —Napoleon Bonaparte Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Uvodnik

    NLB, La Toya in kroglice pregelk

    Zadnje tedne smo v redakciji Mladine sistematično zbirali informacije o prodaji NLB. Novinarsko smo poskušali razvozlati, kakšen koncept prodaje in kasnejšega upravljanja svojega preostalega deleža si je vlada zamislila. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Uvodnik

    Cerar proti Cerarju

    »Slovenija je spomladi letos podprla globalni dogovor Združenih narodov o migracijah, ki naj bi ga sprejeli decembra v Marakešu v Maroku. Zdaj pa so se pojavile spremenjene okoliščine. Slovenija mora vsak dan skrbeti, da so njene meje, še posebno schengenska meja s Hrvaško, budno varovane … da ohranimo tu način življenja, kot ga imamo, evropski način življenja.«
    —Zunanji minister Miro Cerar, 6. novembra 2018
    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Ne država, drža

    Pred dobrim letom je na Islandiji na predčasnih volitvah s 25 odstotki zmagala desna Neodvisna stranka pod vodstvom odvetnika Bjarnija Benediktssona. A slednji zaradi preteklih škandalov ni užival zaupanja drugih strank, da bi lahko ostal premier. Na drugo mesto se je z dobrimi 16 odstotki uvrstila leva Zelena stranka, ki jo vodi jezikoslovka Katrín Jakobsdóttir. Sledili so klasični zapleti, kot po vsem svetu in v vseh državah, kjer so vlade koalicijske, in na koncu je 42-letna levičarka Katrín Jakobsdóttir postala islandska premierka, v koalicijo pa sta vstopili še Napredna (kmečka) stranka in že omenjena desna Neodvisna stranka. Benediktsson (48 let) pa je postal finančni minister. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Neumnost

    »Pričakujem, da bo za delnice med malimi vlagatelji še kar nekaj zanimanja, saj gre za za najboljše slovensko podjetje,« je z nekaj pridržka v glasu izjavila predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga Lidija Glavina v hotelu Union, ko sta skupaj s predsednikom nadzornega sveta Damjanom Beličem javno oznanila, da država nadaljuje prodajo NLB. Ampak ima prav: NLB je trenutno res eno najboljših slovenskih podjetij, z izjemnim donosom in dobičkom. In slovenska vlada ga prodaja, čeprav je vnaprej jasno, da take banke in podjetja v tem trenutku kupujejo zgolj špekulanti. Ker vedo, kako izjemen posel je do kosti obrati takšno regionalno banko. Nakup NKBM se je lastniku, podjetju Biser Bidco S.a.r.l., poštnemu predalu v Luksemburgu, neizmerno izplačal. V dveh letih so z dobičkom poplačali nakup. In tudi takrat smo vnaprej vedeli, da se bo to zgodilo. Darilo špekulantom. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Uvodnik

    Še en ideološki urad

    Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj je bil včasih pomemben del slovenske ekonomske misli – veliko izjemnih ljudi je bilo zaposlenih v tem uradu, od tam prihaja na primer nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, pa velika zastopnica UTD Valerija Korošec in seveda nekdanji evropski komisar Janez Potočnik, njegov dolgoletni direktor. Nekako je bil to vladni think tank, v njem so delali družbene in ekonomske analize, razmišljali širše, Hanžkova poročila o človekovem razvoju so bila na primer izjemno branje, vpogled v drobovje družbe, in so dejansko ponujala razmislek o tem, kako naj se ta družba razvija glede na možnosti. Z odhodom Janeza Potočnika in nesrečno izbiro večno užaljenega Janeza Šušteršiča za njegovega naslednika je ta institucija začela izgubljati javni ugled, pa tudi propulzivnost. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    Oko iz Mordorja

    Pretekli teden smo dobili v Sloveniji res dober primer, kako deluje ta država – pa ne mislimo na državo kot tvorbo, ampak na to, v kaj so se ljudje v tej državi spremenili in kaj so postali v 25 letih nenehnih diskvalifikacij, podtikanj in strašenja. Kako ostati razumen v državi, v kateri obstaja cel aparat (okoli enega človeka), ki načrtno in zavestno diskvalificira drugače misleče, zlorablja podatke, lažira dogodke, pretirava in straši – sploh pa, odkar ima cel propagandni stroj, ki ga financira »prijatelj iz Madžarske«, mimikriran v navidezne medije. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    Epilog protestov 2012

    Pravkar poteka zadnje dejanje vseljudskih vstaj leta 2012. Govorimo o tistem trenutku, ko so Slovenci imeli dovolj. Dovolj korupcije, dovolj politikov, ki goljufajo, krmijo svoj širši dvor z državnim premoženjem in koncesijami, dovolj so imeli divjega kvazi kapitalizma in lažnega odprtega trga. To je bil trenutek, ko je ljudstvo odneslo totalitarnega Janeza Janšo, ko so njegovi zvesti vojščaki (Gregor Virant) uvideli, da se ljudje tokrat ne šalijo in da mislijo resno. To je bil čas, ki je oblikoval neko novo generacijo politikov, čas, iz katerega je nastala stranka, ki je dobila najvišjo podporo v sodobni Sloveniji (Stranka Mira Cerarja na volitvah 2014), čas, ki je omogočil nastanek Levice. Pač čas, ko je ljudstvo razumelo, da lahko zahteva spremembe in jih tudi doseže – že zgolj z navzočnostjo na mestnih ulicah. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Uvodnik

    Discipliniranje vlade

    Domnevno gospodarski interesi še naprej poskušajo disciplinirati vlado. Proti njej se je postavil tudi – od prejšnje garniture podedovani – fiskalni svet, ki je razglasil vsebino koalicijske pogodbe za malodane napad na javne finance. Lotiti se koalicijske pogodbe je že samo po sebi nenavadno dejanje, a fiskalni svet se pri tem ravnanju sklicuje na ravnanje istoimenskih svetov po Evropi, na primer nizozemskega fiskalnega sveta, ki pregleduje tako programe strank kot koalicijske pogodbe (pri čemer je nizozemska družba popolnoma drugačna od slovenske). Seveda bi temu lahko prikimali, če bi fiskalni svet to nalogo opravil v celoti: se torej lotil najprej programov političnih strank, nato pa še koalicijske pogodbe. A tega trojica, ki jo vodi dr. Davorin Kračun, ni naredila. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Besede

    V kabinetu predsednika vlade republike Slovenije na enem izmed najobčutljivejših položajev od tega tedna sedi eden nevarnejših ljudi v državi. Gre za človeka, ki odkrito razpihuje sovraštvo, ki je kljub primerni izobrazbi in izkušnjam popolnoma nestrokoven na svojem področju, je nevaren fanatik. Je človek, ki bi ga, če varnostne službe v tej državi delujejo, dejansko morali zaradi njegovih stališč doslej zelo natančno nadzorovati, med drugim zato, ker je na prejšnjih funkcijah zavestno in načrtno prikrival delovanje neonacistov v državi. Ta človek je odslej tisti, ki usmerja varnostno politiko te države. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Uvodnik

    Prva naloga Šarčeve vlade

    Zajezitev sovražnega govora bi morala biti ena od prvih nalog Šarčeve vlade – če je v njej dovolj modrosti. Takšne naloge se namreč lahko katerakoli vlada loti le na začetku mandata, z interventnim, res hitrim zakonskim posegom. Naloga je težka, še težja zato, ker na mestu odgovornih ministrov za pravosodje, notranje zadeve in kulturo nima ravno politično močnih oziroma izkušenih oseb. A nikogar ne bo nadaljnja eskalacija bolj udarila kot ravno vlade. Janševi pač vsak dan bolj lažejo, osirajo, blatijo, so popolnoma brez zadržkov. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Uvodnik

    Po aretaciji Andreja Šiška

    Brez dvoma gre za grozljivo podobo, ko se neki moški, oblečeni v stare vojaške hlače, ki so jih pretežno dobili v času, ko so služili vojaški rok v Slovenski vojski, zbirajo v gozdu in salutirajo nekdanjemu vodji nogometnih navijačev, ki ima za sabo nemalo izredno problematičnih dejanj, med drugim je bil zaprt zaradi poskusa umora. Sploh v teh krajih nas mora pošteno stresti: pred več kot tridesetimi leti so se na enak način začeli zbirati neki drugi moški v nekdanji jugoslovanski republiki Srbiji. Ko je leta 1987 Vojislav Šešelj sebe razglasil za četniškega vodjo, začel hoditi po Jugoslaviji in govoriti o veliki Srbiji ter okoli sebe zbirati somišljenike, si ni nihče mislil, da bo to na koncu pripeljalo do ene najbolj krvavih vojn v Evropi. Zato gre vsak tak pojav jemati z vso zaskrbljenostjo in resnostjo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    O Boscarolu

    Seveda je bilo jasno, da bo Rosvita Pesek ob prvi priložnosti v Odmeve pripeljala Iva Boscarola, da bo povedal svoje o Šarčevi vladi in njenih načrtih. Dobro, bila je velika verjetnost, da jo bo Pop TV prehitel, da ga bo imel prvi v studiu Uroš Slak. Da bo prišel in grmel, kako bo odpeljal svoje podjetje iz Slovenije, ker bodo davki tu previsoki, pa je bilo popolnoma jasno. To je že folklora. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Laži o čakalnih vrstah

    Odnos do zdravstva je v Sloveniji histeričen. Histeričen je zato, ker se prek debate o zdravstvu zlahka dobiva točke. To velja za politiko, medije in vse, ki se radi malo promovirajo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Pogovorimo se o krščanskih demokratih

    »Hvaležen sem vsem poslancem, ki so 22. junija glasovali zame. Nekateri nam priznavajo, da smo z ekipo v teh dveh mesecih, ko sem na funkciji, naredili več kot so prej v 4 letih mandata. DZ je zaradi moje izvolitve normalno deloval in to je najpomembnejše.«
    —Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije in državnega zbora, na Twitterju 14. avgusta 2018
    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Pravica ne vedeti

    Čeprav nam internet daje občutek, da lahko v vsakem trenutku izvemo vse o aktualnem dogajanju ne le v neki državi, ampak celo v nekem mestu na tem svetu, dejansko razen res aktivnih prebivalcev širša javnost že v Evropi nima dostopa do dogajanja, kaj šele v svetu. Žal so za to krivi kar mediji oziroma kar je od njih v tem pogledu ostalo (in seveda razmislek države, zakaj mora nujno podpirati medije). Odkar so velike medijske hiše – z nacionalno radiotelevizijo vred – oklestile svoje dopisniške mreže, celotna slovenska medijska krajina ne premore niti enega dopisnika iz Afrike, na primer. Barvitega globalnega dogajanja skozi slovenske medije dejansko sploh ne čutimo. Poročanje je pretežno omejeno na izredne dogodke in na tista redka dopisniška mesta, ki so še ostala. Amerika sta za nas New York in Washington, Evropa pa dejansko le tistih šest držav, v katerih so še dopisniki, pri čemer je velik del poročanja vezan na Slovenijo samo ali res izstopajoče dogodke v tisti državi. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Uvodnik

    Večerja

    Pred kratkim je družinska prijateljica opisovala zadrego, ki se imenuje praznovanje 50. rojstnega dne. V današnjem svetu dinamičnih družin je lahko neko praznovanje, kjer je treba združiti njegovo družino, njeno družino, njegovo prejšnjo družino in družino očeta njenih otrok, nenadoma zahtevno opravilo. Njen oče je cinik in rad podreza v družino očeta njenih otrok, zato mora sedeti ob materi, da ga drži nazaj. Zato in zaradi drugih podobnih razmerij morajo biti – vztraja prijateljica – vsi skupaj razdeljeni na tri mize v eni sobi, kar je bilo lastniku restavracije sicer malce hecno in naporno, kot je diplomatsko rekla, a očitno je tudi on vajen vsega. No, vsi se tudi ne poznajo in tudi različnih političnih prepričanj so, ne bi rada, da bi se ravno povprek skregali glede stanja v državi, kar se je zgodilo na zadnjih štirih ali petih praznovanjih. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Uvodnik

    Pragmatizem

    Veliko zrelosti in modrosti bodo potrebovali predstavniki Levice, da bodo brez jeze in zamere pristopili k pogajanjem o sestavi nove vlade oziroma koalicije. Do njih se je peterka, eni bolj, drugi manj, obnašala pobalinsko, kot da so neki mali povzpetniki, ki kar nekaj govorijo, prikazovali so jih celo kot skrajneže. Na mladih svet stoji, govorijo politiki; ko imajo priložnost delati z njimi, pa so ti nemudoma premladi, nimajo pojma, govorijo na pamet, pa četudi imajo doktorate in izkušnje itd. A če bi res vedeli le malo več, bi ugotovili, da predstavniki Levice govorijo to, kar ekonomska in politična znanost ponujata in utemeljujeta že celotno pokrizno obdobje. Ne pa bifejskih resnic. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Uvodnik

    Cerar za poletno branje

    »Sam osebno o možnosti koalicije med SMC in SDS niti razmišljal nisem, mnogi drugi v SMC pa takšno možnost dopuščajo, nekateri celo aktivno lobirajo zanjo. Formalni sklepi SMC sicer tega ne kažejo, sem pa sam te ideje poslušal znotraj srečanj vodstvenih organov stranke. Obstajala je ideja, bi se SMC pogajala z obema stranema hkrati, da bi tako povečala pogajalski izkupiček.«
    —Milan Brglez, razrešeni podpredsednik SMC, Mladina, 29. maja
    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    So politiki in Politiki

    Seveda gre tako rekoč vsem v tej državi NLB na živce. Upravičeno. Gre za banko, s katero se ta nacija ukvarja že od osamosvojitve. Ves čas jo rešujemo, prva dokapitalizacija, druga dokapitalizacija … velika dokapitalizacija v času vlade Alenke Bratušek. A ne gre le za to: z njo so ves čas povezani veliki škandali, če ne zaradi drugega, javni bes nastane ob vsakem razkritju višine plač menedžerjev itd. In res je težko vsakič znova razlagati, zakaj je neka banka, pač le ena od bank, lahko tako pomembna za neko državo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Krogi pekla

    Na prvi pogled deluje logično. V imenu varovanja okolja države spodbujajo nakup in uporabo električnih vozil. Najprej s subvencijo, ki znaša do 7500 evrov pri nakupu vozila. Denarja sicer ne daje država, ampak ga v sklad prispevajo vsi, ki uporabljajo klasična vozila na bencin in dizel ter uporabniki elektrike: v ceni litra dizelskega goriva znaša ta prispevek 0,8 centa, od litra bencina uporabniki prispevajo 0,73 centa, 0,8 centa pa gre v sklad tudi od vsake kilovatne ure električne energije. Seveda električne avtomobile kupujejo najbogatejši, torej dejansko vsi subvencioniramo tiste, ki imajo že tako ali tako več. A zadeva ima logiko: bogatejši zmorejo in so pripravljeni kupovati dražja vozila, krog električnih vozil se tako širi, zato pada cena in električni avtomobili postajajo vse bolj množični, z množičnostjo cenejši, s tem pa dostopni vsem, kar zagotavlja postopen prehod družb na električna vozila in v bolj čisto okolje prihodnosti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Čas za proteste

    Nekatere teme so tako pomembne, da jih je treba na istem mestu večkrat poudariti. Gre za ravnanje, ki traja že od osamosvojitve. Takrat je država zaradi pomanjkanja denarja kot posledico razpada države začasno suspendirala stanovanjsko politiko. A je tako kar ostalo. Zato v Sloveniji mnogo ljudi živi drugače, kot bi morali. Zato večina ljudi v tej državi živi, da odplačuje nepremičnine. Premožni sloj in finančne institucije na odsotnosti stanovanjske politike parazitirajo zadnjih 25 let. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Osebno pismo

    Novinar Mladine Borut Mekina je ta teden pisal naslovno temo revije z naslovom Kaj želimo od nove vlade. In zamislil si je, da bi temo napisal kot nekakšen osebni nagovor, osebno pismo Marjanu Šarcu, najverjetnejšemu mandatarju, če se strankam centra in Levici uspe povezati v koalicijo. Vendar smo mu to odsvetovali, ker je takšen način res izjemno novinarsko sredstvo, uporabljati ga je mogoče le izjemoma in pogosto izpade neskromno in prevzetno. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Dve Evropi

    Slovenija je zelo zaprt ekosistem. Res čudno v dobi interneta in sodobnih komunikacij. Oziroma kot je v prejšnji Mladini dejal sociolog in filozof Filip Dobranić: »Internet nam ni prinesel nekih sanj o globalizaciji, kot smo si predstavljali še leta 2000, češ da bo zdaj ves svet povezan v eno, ampak je pocenil ustvarjanje namišljenih skupnosti in povzročil njihovo drobljenje. Namesto da bi vsi naselili skupno, globalno resničnost, se je zgodilo ravno nasprotno – še učinkoviteje smo se informacijsko zaprli v drobne, specifične skupnosti.« Enak je bil učinek padlih meja z drugimi državami: postali smo le še bolj zaprti, čeprav smo pričakovali strašen prepih. Še nikoli ni v splošno javnost prihajalo tako malo informacij o tem, kaj se dogaja v svetu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Uvodnik

    Prestrašeni kapital

    Najsramotnejši trenutek slovenskega novinarstva je žal nastopil prav v tej volilni kampanji: gre za nesrečno soočenje predsednikov strank z domnevno relevantnimi direktorji slovenskih podjetij na POP TV. Pa ideja v osnovi ni slaba, zakaj se ne nazadnje ne bi soočila mnenja in videnja gospodarstva in politike? A zasnovano je bilo sramotno: vodilne politike je voditelj Uroš Slak pripeljal kot na zagovor pred tri direktorje in enega lastnika podjetja in celoten pogovor je bil nastavljen kot nekakšen zagovor politikov pred našimi kolonialnimi gospodarji. In slednji, z izjemo Igorja Akrapoviča, ki je tudi dejansko izmed zbrane četice edini, ki zmore nekaj širine in ni v svojem življenju prišel do le prve pobarvanke o tem, kaj je družba, so se tako tudi vedli: kot da sta jim družba in politika nekaj dolžni, kot da so darilo tej družbi, kot da se razdajajo zanjo. In zato je treba na tej točki ponoviti resnico: Slovenija ima eno najnižjih obdavčitev dobička v Evropi, skupaj z olajšavami je slednja na ravni davčnih oaz. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 6. 2018  |  Mladina 22  |  Uvodnik

    Pač Ne

    »Slovenija ima v italijanskem predsedniku Mattarelli velikega prijatelja in zaveznika.«
    —Borut Pahor, predsednik republike, v sredo, 30. maja 2018, za TV Slovenija
    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Kdo bo premier?

    Do volitev je slabih deset dni in mogoče je tvegati z oceno izida: na njih bo največ glasov osvojila SDS. Predsednik republike Borut Pahor bo brez dvoma dal mandat za poskus sestave vlade Janezu Janši. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Uvodnik

    Janša ima prav

    Janez Janša ima prav. Slovenija je država prvorazrednih in drugorazrednih državljanov. So državljani, ki si lahko privoščijo čisto vse, pa se jim nič ne zgodi. In preostali, ki plačajo za vsako najmanjšo napako. Celo za tiste, ki jih ne storijo – dovolj je, da jih obtoži Janša, pa bodo vsi raje prikimali, kot se mu zamerili. In ta psihoza ni od včeraj, traja že 25 let. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    V mojih možganih ste

    »Nekatere primerjave so morda grobe in na prvi pogled bo tudi ta taka,« je pred nabito polno dvorano konference Re:publica na robu berlinske občine Kreuzberg dejala Danah Boyd, gostujoča profesorica na New York University, sicer pa raziskovalka v podjetju Microsoft Research. »Ko namreč danes opazujemo, kaj se dogaja na internetu, se je treba spomniti na knjigo Hannah Arendt Banalnost zla. In se vprašati – mar se danes tehnološka podjetja in različne platforme, socialna omrežja ne vedejo podobno, kot se je vedel Adolf Eichmann? Mar ne gre za primerljivo odgovornost, kot je bila odgovornost tega nacističnega zločinca, seveda na drugi ravni? Če sledimo Hannah Arendt: mar se danes lastniki in razvijalci platform od Facebooka naprej ne vedejo podobno, ko jih soočimo z njihovo odgovornostjo za sovražni govor, za razrast nedopustnega, laži, manipulacij? Česa pa ne vedo?« Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Uvodnik

    Prihodnost je že tu

    Peter Frase, eden od urednikov vodilne ameriške levo usmerjene revije Jacobin, seveda tudi sam predan socialist, avtor knjige Štiri prihodnosti (Four Futures, 2016), v kateri razčlenjuje, kaj bo sledilo kapitalizmu, opozarja na neko notorično dejstvo, na nekaj, česar dejansko nočemo videti: da je prihodnost, ki jo domnevno pričakujemo in čakamo, že tu. Ali drugače: prihodnost je že prišla, le mi se še nismo znotraj nje razporedili, ne vidimo še. In človeka dejansko kar strese: kaj pa, če se je medtem, ko mi upamo na prihodnost, ta res že zgodila, le mi se je še nismo zavedeli? Kaj, če je za razmislek že prepozno, so morda res premoženje in dobrine že razporejeni, le da nam naša vloga v tej ureditvi še ni bila določena? Da novi sistem še ni vzpostavil družbenih vlog, namreč ne pomeni, da ga še ni, da ni vzpostavljena že vsaj osnovna razdelitev. Več