Grega Repovž
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Uvodnik
Uvodnik / Kaj je obljubila Ursula von der Leyen?
Žal je tako, da so tudi najhujše katastrofe, kot so na primer poplave, ki so pretekli teden prizadele Slovenijo, zelo hitro včerajšnja novica. Vlada je zato imela zelo malo časa, da uporabi psihološki učinek katastrofe pred evropsko komisijo in čim hitreje izpogaja čim večji del nepovratne pomoči in drugih finančnih instrumentov, s katerimi razpolaga in o njih avtonomno odloča evropska komisija. Zato smo že v soboto upali, da predsednika vlade Roberta Goloba ne bomo veliko videli na poplavljenih območjih, da se torej v tistem trenutku ukvarja s svojo bistveno nalogo: kako priti do čim več nepovratnih in drugih sredstev, ki jih ima za takšne primere na voljo evropska komisija. In priznati je treba, da je to igro odigral zelo spretno, vključno s tem, da je povabil predsednico evropske komisije v epicenter katastrofe, torej v Črno na Koroškem. Pač, to je vabilo, ki ga noben visok politik ne more zavrniti. Preprosto se ne spodobi. Golob je predsednici komisije s tem odvzel manevrski prostor, ki ga ima v lastni pisarni vsak uradnik – da torej birokratsko zgolj navaja pravila in govori o omejitvah, ki jih ne more preseči. Na kraju samem, ko okoli njega hodijo dejansko prizadeti ljudje, si tega ne more in ne sme privoščiti.
-
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Uvodnik
Smo Slovenci res bolj čemeren in sitnoben narod od drugih? Smo res izstopajoče nezadovoljni in nergavi? Ali je pač to le del avtorasizma, tako pogostega v medijih in med javnimi osebnostmi, ko z dajanjem vsega v nič in prikazovanjem vsega kot slabega dejansko povzdigujejo sebe kot tiste, ki pa vedo, kaj je prav in kako bi bilo treba, ki torej niso del tega slabega in zavoženega? Najverjetneje je vse skupaj malce vmes: bližnjica do medijske pozornosti je vedno močna kritika, sploh v času družbenih omrežij, po drugi strani pa ni dvoma: Slovenci smo kar nezadovoljni, nergavi, kar iz leta v leto potrjujejo tudi različne raziskave.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Uvodnik
Uvodnik / Država enega odstotka
Razkritja novinarjev Boruta Mekine in Luka Volka v tokratni Mladini so dejansko grozljiva in postavljajo na glavo tako pogosto izpostavljene domnevne majhne razlike v dohodkih v Sloveniji. Že leta namreč velja, to pa domnevno dokazujejo tudi podatki, da naj bi bila Slovenija ena najbolj egalitarnih držav na svetu. A to v dejanskem življenju ne drži. V Sloveniji so namreč nekateri neprimerno »bolj egalitarni« kot drugi, deležni so neprimerno več solidarnosti družbe, države in vseh slojev prebivalstva. In to so najbogatejši, ki jim je politika v letih naredila cel sistem davčnih in drugih izognitev, zaradi katerih je njihova davčna obremenitev dejansko enaka davčni obdavčitvi, ki naj bi bila namenjena tistim z najnižjimi dohodki. Podjetniki so namreč po uradnih podatkih leta 2021 plačali v povprečju le 11,1-odstotni davek na svoje prihodke. To pa ustreza odmeri davka zaposlenih z minimalno plačo – ti so leta 2021 po analizi ministrstva za finance plačali, z upoštevanjem vseh olajšav, 11,9 odstotka dohodnine. Torej so dejansko dali državi večji del svojega dohodka kot najbogatejši, ki se ves čas prikazujejo kot najbolj obremenjeni del prebivalstva. Pa ne samo to: kot razkriva Borut Mekina, ima odstotek najbogatejših prebivalcev Slovenije v lasti 23,2 odstotka premoženja, kar je izjemno visok delež. Za primerjavo: v Belgiji ima najpremožnejši odstotek recimo v lasti le 15 odstotkov premoženja, na Danskem 21 odstotkov, na Nizozemskem 16 odstotkov, v Veliki Britaniji, zibelki neoliberalizma, pa imajo najbogatejši v lasti 21,3 odstotka.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Uvodnik
V teh dneh se počasi zaključuje ena največjih kalvarij posamične institucije v sodobni Sloveniji. Točno eno leto je minilo od sprejetja sprememb zakona o RTV Slovenija v državnem zboru – in eno celo leto je Janši in njegovim na RTV Slovenija z različnimi manevri uspevalo, da so njegova politična stranka in njeni komisarji to institucijo držali v pesti.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Uvodnik
V začetku maja je portal N1 razkril, da je vodja urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, na ta položaj postavljen v času prejšnje vlade na izrecno željo Janeza Janše, na podlagi anonimne prijave, o kateri verodostojnosti gre dvomiti, med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 bankam razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. V tej objavi so prišla na dan že prva imena ljudi, katerih račune naj bi Žugelj ciljno nadzoroval: med njimi so bili lastnik N1 Dragan Šolak, urednica N1 Katja Šeruga in direktor POP TV Branko Čakarmiš.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Uvodnik
Uvodnik / Ujetniki lanskega snega
Včasih je treba velike teme začeti z majhnimi, v resnici nepomembnimi stvarmi. Naj tokrat vprašanje razvoja države načnemo z ne ravno ogromnim, a vseeno starim in lepim divjim kostanjem, ki stoji pred stavbo ljubljanskega gledališča Drama. Lokalni ljubljanski okoljevarstveniki so se v teh dneh postavili za to drevo. No, za 12 dreves so se postavili – vsa bodo namreč padla pri obnovi narodnega gledališča. A to drevo je v resnici prekleto pomembno. Ker ne gre zanj, ampak za način razmišljanja.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Uvodnik
Naslednji mesec bo Levica volila nov izvršni odbor in s tem koordinatorja, kakor se v tej stranki imenuje predsednik. Luka Mesec lahko kandidira še za en dveletni mandat, vendar v tem trenutku ni jasno, ali je na ta položaj lahko izvoljen – ali ima torej sploh še podporo – niti ali bo sploh kandidiral. Levo krilo stranke, ki ga najizraziteje predstavlja poslanec Miha Kordiš, je namreč izpeljalo mali prevzem – v novem svetu stranke ima odslej večino. Kordiševo krilo Mescu in ministrski ekipi očita, da sta postala preveč sredinska, da preveč popuščata liberalnim strankam v koaliciji, da nista dovolj leva. Kordiševi očitki so enaki očitkom, ki so doslej uničili tako rekoč vse nove evropske leve stranke.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Uvodnik
Še do konca devetdesetih smo lahko slovenske menedžerje prištevali v slovensko inteligenco. Veliko izjemnih posameznikov je bilo med njimi. Nekaj jih je na svojih položajih ostalo še iz časa socializma, veliko pa je bilo tudi menedžerjev mlajše generacije, ki so zmogli videti, razumeti in govoriti širše – razumeti na primer, da vlaganje v kulturo in znanost, ne le šport, pomeni dejansko rast države in družbe. Razumeli so, da napredna družba širokih pogledov zagotavlja tudi boljši razvoj ekonomije, torej tistega, s čimer so se ukvarjali sami.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Uvodnik
Dramatični so v teh dneh opisi poraza vlade, premiera Roberta Goloba in zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana: le zapravila sta denar, čakalne dobe se niso skrajšale, veliki stresni test slovenskega zdravstva ni uspel. Čeprav je Mladina oster kritik ministra in ves čas dvomimo o njegovih dejanskih namenih, pa je treba biti v kritiziranju ministra natančnejši. Bešič Loredan res ni nikoli verjel, da bo stresni test sam po sebi povzročil skrajšanje čakalnih vrst, pa čeprav je to rekel. Vsi smo razumeli, da je s svojimi besedami izrazil zgolj upanje, da se bo to zgodilo. A intenca stresnega testa je bila ves čas uvideti, kaj se zgodi, če zdravstvu res daš ves denar, ki ga ta ves čas zahteva. Kaj se je zgodilo? Točno to, kar je napovedal novinar Mladine Borut Mekina ob napovedi stresnega testa: nič.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Uvodnik
Uvodnik / Nedotakljivi, a ranljivi
Nikoli si ne bi mislili, da lahko leta 2023 kdo v osrednji psihiatrični bolnišnici v Sloveniji bolnike, nekateri so seveda zaradi zdravstvenega stanja izjemno naporni in tudi nasilni, zavestno in načrtno muči in pretepa. Nobenega dvoma ni, da gre pri zdravnikih in pri zdravstvenem osebju za izjemen trud pri obvladovanju in zdravljenju psihiatričnih bolnikov, a danes imamo pred sabo poročila in pričevanja – objavila jih je novinarka Barbara M. Smajile z N1 – o načrtnem mučenju bolnikov in maščevalnem izživljanju. Gre za pričevanja pacientov in tudi zaposlenih. Govorijo o dušenju z blazino, dolgotrajnem boksanju v trebuh, udarcih po genitalijah. Ne govorimo o metodah v nemškem koncentracijskem taborišču, ampak o Sloveniji leta 2023.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Uvodnik
Uvodnik / Čas za splošno stavko
Čeprav v slovensko javnost ta izraz še ni prodrl, ima nesorazmerno povečevanje cen in s tem inflacije, že uradno ime: imenuje se inflacija pohlepa. Pohlep je tisti, ki zvišuje cene, ne dražji energenti, ne višje plače in višje cene financiranja – za nesorazmerji stoji kar pritlehni pohlep. Kapitalizem destabilizacijo in zmedo vedno znova izkoristi za ustvarjanje dodatnih dobičkov, to je za kapitalizem praznik.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Uvodnik
Le redki so politiki, ki so zmožni potegniti zavoro, se umakniti in razmisliti o začrtani politiki. Le redki so politiki, ki so zmožni resno vzeti kritiko, si jo ogledati z vseh strani, jo predelati in sprejeti ter se ji prilagoditi. Dejansko je politika pogosto predvsem prostor samovšečnih ljudi, ki se s kritiko niso zmožni soočiti, ki trmarijo, celo zapadejo v užaljenost in togotnost. Za slovensko politiko to velja še prav posebej, saj gre vanjo malo modrih ljudi, toliko se jih je namreč že opeklo, pa tudi sicer je zaradi majhnosti države kadrovski bazen zelo šibek.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Uvodnik
V Sloveniji smo vajeni grobega političnega obračunavanja, SDS in njen voditelj Janša ves čas izrekata hude obtožbe. V takih razmerah, kjer se obtožbe izrekajo tako zlahka in kjer praktično nobena obtožba, ki je izrečena ali zapisana, ne doživi pravnih ali javnih posledic, pa zato zadeve, ki so dejansko problematične, pogosto izpadejo benigne, manj grozne. Pretekli teden je v javnost prišla zgodba, ki je preprosto preresna, da ne bi javnost in mediji od državnih organov zahtevali takojšnje in izredne preiskave. Preiskavo bi morali uvesti državni zbor, tožilci in kriminalisti.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Uvodnik
Zmanjševanje javnomnenjske podpore vladi se je ustavilo. Za obrat v javnem mnenju oziroma v odnosu do vlade je brez dvoma več razlogov. A glavni razlog za stabilizirano podporo se zagotovo skriva v odločitvi koalicije, da vloži zakonsko spremembo, ki naj bi preoblikovala dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Uvodnik
Zgodovinar dr. Božo Repe v nosilni temi v tej številki kot eden izmed sogovornikov opozori na pomembno zgodovinsko vzporednico med današnjim časom in Slovenijo med obema vojnama, vzporednico, ki je bila doslej prezrta. Pri kulturnem boju, ki ga izvaja desnica, pravi Repe, gre v resnici za preverjen koncept iz časa med obema vojnama, ko je bilo vse – mediji, sindikati, izobraževanje, ustvarjanje javnega mnenja nasploh – strankarsko razdeljeno, posredno ali neposredno pa so to financirali vladajoči, ki so v obdobju vladanja »parkirali« denar za sušna leta, ko so bili v opoziciji. »In prav to Janša uspešno počne še danes,« zaključi Repe.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Uvodnik
Uvodnik / Kako dober župan bi bil lahko!
Dovolj mesecev je od županskih volitev, da je že mogoče razbrati, kakšen bo ta mandat ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Zakaj je to sploh relevantno? Župan Ljubljane je pomemben za celotno državo, prestolnica ima tudi v Sloveniji na smer razvoja države zelo močan vpliv. Če je prestolnica nazadnjaška, potegne celotno državo v to smer, če je razsvetljena in zazrta v prihodnost, je vlečni konj in vzor za vse ostale. Jankovićeva prva dva mandata sta bila taka. In država mu je sledila, od velikih do majhnih občin.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Uvodnik
Morda se nam v celinski Evropi tako malce skrivaj, da ne bi delovali privoščljivi, zazdi celo pravično, ko opazujemo, kako se je Velika Britanija po izstopu iz Evropske unije znašla v popolnem razpadanju in kaosu. No, nikar. Vse, kar opazujemo tam, bo v različni obličnosti udarilo tudi v Evropi. Gledamo lastno prihodnost. Britanci so že dobili račun za pretekle zablode, to so le še ruševine neoliberalizma – če si sposodimo naslov knjige ameriške politologinje Wendy Brown. Ja, Velika Britanija je po petih desetletjih neoliberalizma sesuta država.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Uvodnik
Uvodnik / Kdo je na drugi strani?
Še nobeni vladi ni uspelo odpraviti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki v resnici sploh ni zavarovanje. Dejansko so tri zavarovalnice zgolj inkasantska služba, ki pobira denar od prebivalcev in ga nato nakazuje javni zdravstveni zavarovalnici ZZZS, pri tem pa si obračuna svojo provizijo. Vse skupaj je blef, to ni zavarovanje, le zelo dobro izdelan privid, da gre za dejanske zavarovalne storitve.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Uvodnik
Nekatere teme potrebujejo čas. O nekaterih dogodkih se včasih več let ni mogoče pogovarjati, ker so nas, ko so se zgodili, tako izčrpali, tako obremenili, da nam je pogosto že sama misel nanje pretežka. In med te teme za malodane celoten planet spada prav epidemija. To seveda ni še en zapis o epidemiji covid-19, ampak o tem, da bo nekatere dogodke, ki so se zgodili zlasti v prvem letu epidemije, vse težje raziskati, vse manj bo dokumentov, ki jih danes odgovorni še morajo hraniti, vse manj ljudi se bo verodostojno spominjalo dogodkov, vse težje bo iz tistega časa potegniti kakšno prihodnje znanje. Še najtežje pa bo tiste, ki so bili odgovorni za to, da sprejemajo odločitve, pripraviti do tega, da bodo javnosti pojasnili, kako so se sprejemale te (zdaj vemo, da napačne) odločitve.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Uvodnik
Uvodnik / Od Pahorja do Goloba
Enaki izjavi dveh predsednikov vlade, Marjana Šarca in Roberta Goloba, imata prikrito skupno točko: zmanjšanje javne podpore pod polovico. Da, stvari so vedno bolj preproste, sploh, ko gre za ljudi, ki v državno politiko pridejo iz drugih poklicev: prekleto pogosto se zgodi, da najprej ne zmorejo nositi priljubljenosti in moči nove funkcije, da jih torej popolnoma odnese in mislijo, da so mesije, ki jih ljudje ljubijo, da je vse, kar jim pade v glavo, modro in izjemno. Ko se ta priljubljenost zmanjša, pa enako hitro izgubijo voljo, začnejo javkati, kako je vse zaman, saj da na položaju nimajo nobene moči, razočarani so in užaljeni. Oba odziva sta seveda popolnoma nezrela, v svojem bistvu pa del iste ihtave agresivnosti. Šarec in Golob v tem nista posebna; ko se je zmanjšala priljubljenost premiera Mira Cerarja, je na tiskovno konferenco prišel s kartonom, na katerem je bil natisnjen napis: »Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.« Kako lahko ljudje, ki imajo največ moči v državi, sploh pomislijo, da se bodo začeli drugim smiliti? Cerarjeva tablica sicer ni bila najnižja točka; Borut Pahor se je na primer v tej točki odzval manično, začel je prirejati grozljivo dolge in nekonsistentne tiskovne konference in uvedel semafor reform. Janša, vsem izkušnjam navkljub, v tej točki postane zgolj zajedljiv, zloben in nevaren.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Uvodnik
Trenutek, v katerem je svet zdaj, po propadu treh bank, dveh ameriških in ene evropske, je morda res najbolje opisati z besedo medčasje. Če bi bil naslov tega zapisa Pred nevihto, kar je bila tudi čisto spodobna možnost, bi namreč s tem že rekli, da je slab razvoj prihodnjih dogodkov že zakoličen. Da smo v bistvu že tam in zdaj zgolj še čakamo, kdaj se bo zgodilo, narediti pa ne moremo prav nič. Medčasje pa še vedno pušča stvari malce odprte. Medčasje si za ta prispevek predstavljamo kot tisti trenutek, ko avto pred nami grobo zavre, mi instiktivno naredimo enako, in potem nastopi tisti znani dolgi trenutek, razvlečena sekunda ali le pol nje. In ja, morda bo v naslednji tisočinki sekunde počilo in morda bo to za nas celo usodno, morda pa se bomo – to bo mnogo bolje – ustavili pet centimetrov od avtomobilskega odbijača pred nami stoječega vozila. To vozilo bo že v naslednjem trenutku speljalo, kot da se ni nič zgodilo, mi pa bomo le zajeli sapo, izustili dve kletvici, in že čez nekaj minut popolnoma pozabili, da se je sploh kaj zgodilo. V nekem zapisu o Marku Breclju je Dragan Živadinov medčasje opisal takole: »Ko čisto vse postane premor.«
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Uvodnik
Uvodnik / Kaj sta obljubila Vrtovec in Janša?
V nedeljo je bil na portalu N1 objavljen intervju z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom. Velik del ga je bil posvečen načrtom vlade za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Težko bi ministra označili za nasprotnika gradnje nove jedrske elektrarne, nasprotno. Je pa – osvežujoče za Slovenijo, kjer obljube letijo, kot bi jih stresal iz rokava – v intervjuju povedal, da se seveda lahko zgodi, da bodo pri časovnici gradnje nove jedrske elektrarne tudi zamude, saj na to vpliva ogromno dejavnikov. Intervju ni bil revolucionaren, minister je zgolj birokratsko, a realistično opisoval svoje prihodnje korake. Rekel pa je tudi tole: »Nič ni narobe, če se časovnica gradnje drugega bloka zamakne. Ključno je, da to vemo. Ker če si na drugi strani danes ne priznamo, da je realni rok 2035, 2036, 2037, in se prepričamo, da je 2032, bomo tega leta točno vedeli, kdo je bil minister, ki je zavajal javnost. Jaz si tega ne želim. Imamo pa tehtne podatke, zakaj je treba predložiti določena dokazila. Bolje je, da povemo resnico na podlagi znanih dejstev, da se nam ne zgodi kaj takega kot pred meseci s tretjo razvojno osjo. Treba je realno načrtovati vse aktivnosti, ukrepe in pa seveda tudi, koliko časa vzame posamezen ukrep.«
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Uvodnik
Malo se že pozablja, kako se je ob začetku vojne v Ukrajini odzval tedanji slovenski premier Janez Janša. Če smo res zlobni – malo je manjkalo, da ni začel hoditi okoli v maskirni obleki. Vojno v Ukrajini je Janša zagrabil kot priložnost, da se prikaže v javnosti kot nenadomestljivi vodja. In če bi verjeli njegovim takratnim izjavam, je s svojimi izkušnjami v slovenski desetdnevni vojni usmerjal malodane celotno evropsko politiko. No, to ni bilo res, ker so do njega iz znanih razlogov čutili odpor, pa tudi ta propagandna akcija je bila jalova in patetična.
-
Ne zdi se, da se v vladi sploh zavedajo, da se stvari v družbi zelo in hitro zaostrujejo – že shodov upokojencev, pa čeprav jih v ozadju organizira Janševa SDS, ne gre podcenjevati. Žal največji del krivde za zaostrovanje nosita vlada in njen predsednik Robert Golob. Ta se je v začetnem zanosu odrekel političnemu znanju in izkušnjam – kljub vsem opozorilom, da mora neizkušen politik, ko gre za javne finance, imeti ob sebi izkušene in modre ljudi. Javne finance niso proračun, javne finance se začnejo pri družbenem in socialnem dogovarjanju. S tem se sedanji minister za finance sploh ne ukvarja.
-
Uvodnik / Ubijanje RTV Slovenija
Ustavno sodišče je v ponedeljek objavilo dolgo pričakovano odločitev in niti ne tako presenetljivo sprejelo sklep, da zadrži izvajanje ključnih členov novega zakona o RTV Slovenija. Tega je takoj po lanskih volitvah pripravila civilna družba, v državnem zboru pa ga je na podlagi predvolilne obljube sprejela koalicija GS, Levice in SD. Namen spremenjenega zakona o RTV Slovenija je bil zamenjati kadre RTV Slovenija, ki jih je nastavila politika, ter enkrat za vselej nadomestiti politične nameščence z dejanskimi predstavniki civilne družbe. Namen je bil jasen, o zakonu se je na zahtevo SDS (ki je pričakovala drugačen rezultat) pozitivno izrekla tudi javnost na referendumu. Referendumska podpora javnosti seveda ni nikakršna obveza za ustavno sodišče – celo več, ustavno sodišče imamo v demokracijah med drugim tudi zato, da varuje ustavnost države tudi pred samim ljudstvom in njegovim mnenjem. Večina včasih misli tudi protiustavno.
-
Naslov tokratnega uvodnika se zdi na prvi pogled poniglav, nekaterim bi se utegnil zdeti nesramen: zakaj bi medij, ki svojega levega svetovnega nazora ne skriva, ki je kritik neoliberalnega kapitalizma (a seveda tudi levih politikov, političnih strank in vlad), zagovarjal mnenje, da mora biti tudi konservativni pol močan in potenten? Za to je veliko razlogov.
-
Uvodnik / Temu so volivci rekli ne
Že kakšen mesec pred odstopom Tatjane Bobnar s položaja notranje ministrice – premier Robert Golob jo je z dramatiziranjem njenih izjav v odstop dejansko prisilil – so mediji dobili informacije o dogajanju, ki se pripravlja. Zdelo se je za lase privlečeno, tudi zato, ker so bile novice temne, a naj povzamemo: Damir Črnčec, državni sekretar na ministrstvu za obrambo, človek, ki je dejansko zrušil vlado Marjana Šarca, a se Šarec iz nerazumljivih razlogov od njega ne more ločiti, naj bi imel tudi v Golobovi vladi vse večji vpliv. Črnčec naj bi skupaj z dolgoletno zaupnico premiera Goloba Vesno Vuković – danes je že generalna sekretarka stranke Gibanje Svoboda, takrat je bila še njena tiskovna predstavnica – opisoval nevarnosti, ki naj bi jih pomenila Bobnarjeva. Ta naj bi, tako naj bi razlagala Vukovićeva in Črnčec, dejansko prestopila k SDS, ščitila naj bi Janševe ljudi v policiji in ministrstvu. Bila naj bi Janševa! Bobnarjeva? Se je komu zmešalo?
-
Uvodnik / Prekletstvo vezne posode
Ta teden je predsednik vlade Robert Golob skupaj z ministroma in predsednikoma koalicijskih strank Tanjo Fajon in Luko Mescem orisal še dve prihajajoči reformi: reformo plačnega sistema v javnem sektorju in reformo stanovanjske politike. Prva je bila predstavljena zdravstvena reforma že pred štirinajstimi dnevi. A to še ni vse: že čez štirinajst dni naj bi vlada predstavila še davčno reformo.
-
Čeprav se danes zdi čas avtokratske vlade SDS, NSi in SMC že oddaljen in se zdi oddaljena tudi destruktivnost njenega prvega moža Janeza Janše, se je treba zgolj spomniti, da je sedanjemu premieru Robertu Golobu šele ta teden, natančneje 24. januarja 2023, neverjetnih devet mesecev po volitvah, ki so bile 24. aprila 2022, uspelo dejansko sestaviti vlado, kot jo je predlagal. In zakaj je bilo tako? Ker je Janša naredil vse, da bi svojega naslednika Goloba čim bolj blokiral – ne glede na posledice.
-
Uvodnik / Imate eno (1) prejeto sporočilo
Izkušnje kažejo, da na politike veliko bolj kot dobronamerne pripombe in zapisi delujejo rezultati javnomnenjskih raziskav. Ker ne želimo biti pokroviteljski, bomo zapisali zgolj, da sta ta teden premier Robert Golob in njegova vlada dobila sporočilo. Pošiljatelj je bila Javnost.
