-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Za naročnike
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Hrvaška Za naročnike
Tudi molk o zločinu je prav tako zločin, čeprav je cena upora visoka
Televizija Al Jazeera je gledalce opozorila, da bo predvajala nelagodje zbujajoče posnetke. Toda mar ni bilo mogoče pričakovati točno takšnih? Ali pa smo mislili, da smo vse videli že ob padcu Vukovarja na Hrvaškem leta 1991 in ob tesnobni koloni Hrvatov, pregnanih iz mesta, ali ob tistih avtobusih, s katerimi so Bošnjake iz Srebrenice množično odvažali v smrt? Ali ob prizorih krvavega pokola na sarajevski tržnici med štiriletnim obleganjem Sarajeva ali ob pogledu na izčrpane ujetnike v hrvaških taboriščih za Bošnjake v Dretlju, Mostarju …? Ne, nismo, tokrat so z zaslona v nas strmele temne oči ljubke deklice v bolnišničnem šotoru. V Gazi. Stara je dve leti in tehta samo sedem kilogramov. Sedemkilogramski okostnjaček s tankimi nožicami in ročicami, ki se ga oklepa materino obupano spoznanje, da otrok umira od lakote.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Ekonomija Za naročnike
V začetku je bila Beseda, piše v knjigi vseh knjig vzvišenega zahodnega sveta. Besedi od nekdaj pripisujemo božanskost, pa tudi prekletstvo, oboje buri duhove in strasti. In natančno to je povzročila paradigmatična beseda »genocid« predsednice RS dr. Nataše Pirc Musar v evropskem parlamentu sredi maja 2025. Z odločnim in dovolj jasnim nastopom je ravnanje Izraela v Gazi označila za zločin zoper človeštvo, tudi mednarodno pravo. Prvič izgovorjena sporna beseda, bolj spontano kot načrtno, je v svetem hramu evropske demokracije v hipu razgalila politično hipokrizijo političnih elit in institucij EU.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Kolumna Za naročnike
Množijo se trditve, da smo na poti v tretjo (in zadnjo!) svetovno vojno. A tak pesimizem je bistveno bolj upravičen glede podnebne krize – tu je, boli nas, nadaljuje se, vedno teže jo bo ustaviti in nekoč bomo prestopili točko nepovrata.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Pamflet Za naročnike
Osrednji slovenski mediji so pozdravili oster govor, ki ga je imela predsednica Nataša Pirc Musar v evropskem parlamentu. Ob strani pa je ostal incident, ko se je na žvižganje in neodobravanje dela parlamentarcev odzvala z - lahko zapustite dvorano. No, predsedujoča se je v hipu oglasila, rekoč, da vendar ona vodi sejo. Mala diktatorka, ki obišče matični dom evroposlancev, potem pa jih naganja iz njihove dvorane. Če pretvorimo v ljudski jezik: nekdo povabi nekaj gostov k sebi domov, potem pa eden začne s tirado, ki jo gostitelj nejevoljno zavrne, gost pa se dvigne in domačinu zabrusi - lahko odideš, če ti ni všeč, kar govorim!?????
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Dva leva Za naročnike
Če Logarju vzameš Janšo, mu vzameš duha
Hja, smo kar dolgo čakali, da je Logar sam razkril prave politične vzgibe in koordinate. Saj razkril jih je tako, kot smo pričakovali, a ne na področju, kjer smo pričakovali. Nastop je bil res srhljiv. Razgalil je, da ni vsak Demokrat tudi demokrat. Sedaj, ko počasi (sicer prepočasi!) dozoreva spoznanje evropskih vodilnih politikov, Macrona, Merza, Starmerja ..., celo ščuvaške von der Leyen, da je delovanje Izraela v Gazi zavržno, in nihče več ne dvomi, čeprav mnogi vodilni politiki tega eksplicitno še ne izrečejo, da v Gazi gledamo genocid v neposrednem prenosu, je Logarjev odziv pokazal, da je še bolj tak, kot smo sumili in napovedovali, da je. Prav nič diplomatski ni bil: zares problem niso izraelski množični zločini, pokoli otrok, žena, civilistov, načrtno stradanje in preganjanje dveh milijonov prebivalcev, ampak brezkompromisno in natančno odmerjene besede predsednice Pirc Musar. Genocid! Nikakršne boljše, bolj objektivne besede za to, kar gledamo, ne more biti. A Logarja bolj kot genocid skrbi, da bi predsednica zaradi neposrednih besed pripeljala državo v neprijetno situacijo, če sodišče ne bi potrdilo obtožnice. Kakšna sprevrženost, kakšna brezdušnost!
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Uvodnik
V teh dneh je slovenska javnost dobila v roke enega najpomembnejših in tudi najboljših dokumentov o stanju družbe in države. A žal javnost o tem »veselem dogodku« ve zelo malo. Gre za poročilo o razvoju in kakovosti življenja v Sloveniji. Pripravlja ga vladni urad za makroekonomske analize. Čeprav je formalno del vlade, je to že desetletja zelo močan »think tank«, poln skrbnih raziskovalcev, ki ga na srečo politika pusti pretežno pri miru. A še zdaleč niso edini takšen inštitut v Sloveniji – tak skriti dragulj je na primer center za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, od koder prihaja dr. Marko Kovač, ki skupaj z Leo Rikato Ružić ravno v tej številki Mladine z natančnostjo, a dobrohotnostjo opisuje, kaj se je zgodilo s prometom v prestolnici. Gre za veliko razvojno coklo za celotno državo.