-
Balša Brković: Privatna galerija
Še preden se je Črna gora osamosvojila in postala nova država, je tamkajšnjo literarno (in novinarsko) sceno osvojila v literarni kritiki imenovana nova črnogorska proza. Njene štiri vogale podpirajo (predvsem prozaika) Andrej Nikolaidis in Ognjen Spahić ter (predvsem pesnika) Aleksandar Bečanović in Balša Brković. Njihova za zdaj učinkovita literarna drža pomeni najpogosteje radikalno diskontinuiteto -...
-
Alfred W. Crosby: Ekološki imperializem
Charlesu Darwinu je bilo že leta 1837 vse jasno: " Kamorkoli stopi Evropejec, prinese prvotnemu prebivalstvu smrt." Alfred W. Crosby lahko dobrih 150 let kasneje ugotovi le: " Evropski izseljenci in njihovi potomci so vsepovsod - in to zahteva razlago." In potem si vzame 350 strani, da nam razloži, kako so se Evropejci razširili po svetu, od Atlantskega do Tihega oceana, kako so formirali trumo Neo-Evrop...
-
Vse bolj se zdi, da je definiranje žanra gejevske literature obremenjeno s pogledom bralca: če bralec hoče videti le homoseksualno problematiko, jo vidi, sicer je knjiga le knjiga.
-
Maurice Merleau-Ponty: Fenomenologija zaznave
Francoski filozof Maurice Merleau-Ponty (1908-61) je del filozofskega kanona - tako kot filozofi, ki so nanj najbolj vplivali, predvsem Descartes, Kant, Hegel, Kierkegaard, Nietzsche, Husserl, Heidegger in Sartre. Kar seveda pomeni, da se ne bere kot Da Vincijeva šifra.
-
Joe Sacco: Varovano območje Goražde - vojna v vzhodni Bosni 1992-95
Grozote in še zlasti absurde balkanske vojne, ki je ob koncu 20. stoletja prerasla okvire politične sintagme 'notranje zadeve' in se nemoteno razdivjala na pragu miroljubne skupnosti evropskih demokracij, so doslej najodmevnejše podoživela tri stripovska dela z izrazitim avtorskim pečatom.
-
Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek: Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana
Zakaj je ob obilici knjig o Plečniku potrebna še ena, postane jasno ob njenem listanju. Avtorji odličnega teksta, podkrepljenega z ustreznim naborom fotografij, se osredotočijo na tisto, kar je pri Plečniku bistveno: na izvor njegovih oblik, na teoretsko ozadje njihove uporabe, na njegov prefinjeni občutek za sožitje materiala in oblike.
-
3. 1. 2007 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Tale avtobiografski roman v stripu, ki se dobrika pretežno nestripovski publiki, je izjema, saj se, čeprav vsak kader diha s polnimi pljuči avtorske svobode, na skoraj 600 straneh ne zgodi tako rekoč nič.
-
3. 1. 2007 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Brezdušna pozicija ruskega kultnega avtorja v kombinaciji s pornografskimi epizodami in črnim humorjem deluje skrajno cinično, zato se le redki prebijejo skozi njegova poigravanja z različnimi slogi - v knjigah ali filmih.
-
3. 1. 2007 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Pierre-Noel Giraud: Neenakost v svetu
Ko boste brali knjigo Neenakost v svetu, se vam bo itak zazdelo, da je Marx zamočil, ker ni živel ob koncu 20. stoletja. Zanimivo bi bilo videti, ali bi še vztrajal pri razrednem boju, presežni vrednosti, fetišizmu, kapitalu in revoluciji. Hej, morda bi dobil celo občutek, da za kapitalizem obstaja upanje, ko bi - kot Giraud - ugotovil, da so začele bogati Zahod dohitevati ne le "na novo industrializirane dežele"...
-
3. 1. 2007 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Težko je pisati recenzijo knjige nekoga, čigar totalni fen ste. Andrej E. Skubic je moje bralske užitke osvojil z Grenkim medom leta 1999 (ja in osvojil je tudi kresnika), me dokončno začaral s Fužinskim bluzom leta 2001, ker je bil to pravi slovenski urbani geto roman devetdesetih, potem me malce izgubil v zbirki kratkih zgodb Norišnica, ki se mi je zdela le copy-paste Fužinskega bluza, a me nenehno držal v...
-
19. 12. 2006 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Vesna Milek: Intervjuji: pisatelji in publicisti
Načeloma se mi zdijo knjižne zbirke intervjujev ali, še huje, kolumn nič drugega kot bildanje ega pisca, saj je pisanje za časopise minljivo, knjige pa so večne. Torej če ima publicist knjigo, je frajer, če ima le objave v časopisih, je pisunček.
-
19. 12. 2006 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Arto Paasilinna: Dedu za petami
Postregli so nam z novo knjigo pri nas najslavnejšega finskega pisatelja. Arto se ni izneveril: spet zgodba o moškem, ki beži pred svetom, tokrat pred ženo, ter išče svobodo v prostrani skandinavski divjini.
-
19. 12. 2006 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Umberto Eco: Skrivnostni plamen kraljice Loane
Če niste nikoli brali Dickensove Puste hiše, naj vas spomnim, s katerim stavkom se začne: " Megla vsepovsod." S tem stavkom bi se lahko začel tudi Skrivnostni plamen kraljice Loane. Glavni junak, 60-letni Italijan, se namreč zbudi v totalni megli. Doživel je "nezgodo", ki ga je butnila v komo. Jasno, zbudi se v bolnišnici, kjer ugotovijo, da je izgubil spomin. Ne sicer totalno, ampak epizodno.
-
15. 12. 2006 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Lidija Dimkovska: Skrita kamera
Naj vas naslov romana Skrita kamera makedonske, vendar že nekaj let v Sloveniji živeče avtorice Lidije Dimkovske ne zavede - ne gre za smešne prigode ali za verbaliziran resničnostni šov, temveč za zgodbo, ki jo pripoveduje skrita kamera, snemalka po tujinah razsutega življenja makedonske pisateljice Lile, dunajske štipendistke sklada za nezahodnoevropske umetnike.
-
15. 12. 2006 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Brez Kanta ne bi bilo Hegla. Brez Hegla ne bi bilo Marxa. Brez Marxa ne bi bilo Lenina. Brez Lenina ne bi bilo Stalina. Brez Stalina ne bi bilo Jugoslavije. Brez Jugoslavije ne bi bilo Franceta Bučarja. Brez Franceta Bučarja ne bi bilo slovenske ustave. Brez slovenske ustave ne bi bilo samostojne Slovenije. Brez samostojne Slovenije ne bi bilo slovenskega prevoda besedila O znova ubranem vzvišenem tonu v...
-
15. 12. 2006 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Alan Hranitelj: Kostumografija 1986-2006
"Človek živi z obleko, in z leti ji postane podoben," je v intervjuju v knjigi katalogu Kostumografija 1986-2006 izjavil Alan Hranitelj. In še naprej: "Karkoli sem oblekel, usnje ali čipke, sem bil še vedno jaz." Alan Hranitelj je že sam po sebi Moda. Je že sam po sebi Kostum. Je že sam po sebi Artefakt, GKW. Zato ni čudno, da je tudi knjiga katalog glamurozna, bohotna, baročna.
-
8. 12. 2006 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Georg Simmel: Filozofija denarja
Georg Simmel (1858-1918), "filozofski diagnostik", ni bil nikoli pravi akademik. Prej narobe, na univerze ga niso hoteli. Iz več razlogov: prvič, ker je bil do krščanstva skeptičen, drugič, ker je bil Jud, in tretjič, ker se je preveč ukvarjal z neresnimi, vsakdanjimi rečmi.
-
8. 12. 2006 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Prekmurje je najbolj eksotična pokrajina slovenskega leposlovja. A ravno zaradi eksotičnosti zelo trendovska, prvo sodobno pero Prekmurja je Feri Lainšček. Popularen, pa ne vem natančno, zakaj. Njegov zadnji roman na temo je Muriša.
-
8. 12. 2006 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Tri prste pod popkom - slovenske ljudske erotične, nagajive in kvantarske pesmi
Lepa slovenska pornografska poezija je od nekdaj lepo gorela. Spomnimo se prešernega poeta Franceta, ki jutri praznuje 206. obletnico rojstva, kako je v prid malega človeka izluščil srčiko balade Lenora gospoda Gottfrieda Augusta Buergerja: " Lenora ima dva rora, / iz enga šči, iz druzga pa prdi." Jasno, Lenora je pač predolgo zanemarjala svoj tretji 'ror' in se ga je zavedla šele, ko je bilo prepozno.
-
8. 12. 2006 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Janez Bogataj: Izbrane gostilne in restavracije 2006/2007
Najboljših 24 slovenskih restavracij in gostiln po mnenju dr. Janeza Bogataja. Ni povsem jasno, ali gre za vrstni red (kot se mu zapiše na koncu) ali za zemljevid "boljših" jedi od Primorske do Prekmurja. Okusi so kakopak različni, od podobnih Ilovarjevih in Sršenovih zapisov pa tegale loči nekaj dodanih receptov iz posameznih oštarij.
-
28. 11. 2006 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Alma Karlin: Samotno potovanje; Doživeti svet; Japonske novele
" Los Angeles je kraj umirajočih. Ljudje, ki tukaj sklepajo dobre posle, so predvsem pogrebniki. Ponujajo predvsem mrliške sobe, ki jih oddajajo kakor hotelske. Mnogi verjamejo, da lahko v tej ugodni klimi pod večnim soncem ozdravijo, nato pa pustijo svoje kosti v mehkem rjavem pesku. Iz istega razloga uspevajo tukaj različne verske sekte, kajti pri tako številnih pokopih postane onstranstvo še bolj zanimivo.
-
28. 11. 2006 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
"Vprašaj učitelja, ali ve, kako pregnati mahšavot raot, zle misli. Če pravi, da pozna to skrivnost, je prevarant," uči Baal Šem Tov oziroma 'Gospodar dobrega imena' o prepoznavanju razlik med učiteljem in šarlatanom. Hja, očitno vsak vaški župnik res ne more biti strokovnjak za preganjanje zlih misli, kot si to predstavlja katoliška cerkev.
-
28. 11. 2006 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Biografija arhitekta, poslovneža in filantropa Janeza Hacina se bere kot napet pustolovski roman, v katerem je sreča vedno na strani pogumnih. Spremljamo zgodbo Slovenca, ki se leta 1951 na pol ilegalno odpelje z ljubljanskega kolodvora kot reven študent in se petdeset let pozneje vrne kot svetovalec pri zmagovalnem projektu na natečaju za Ljubljanski potniški center.
-
28. 11. 2006 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
James Kelman: Kako pozno, pozno je bilo
Bolj pozno kot nikoli, bi lahko rekli za prevod romana How late it was, how late Jamesa Kelmana. Ta roman je namreč leta 1994 dobil Bookerjevo nagrado in bil postavljen za prvi glas nove škotske književnosti, ki je svetovno slavo požela z Irwinom Welshem in Trainspottingom.
-
26. 11. 2006 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Daniel Kehlmann: Jaz in Kaminski
Z romanom Jaz in Kaminski imam problem. Moral bi mi biti pisan na kožo, saj razkriva umazane igre kulturnega novinarstva. Brezkompromisni Sebastian Zoellner, povzpetniški novinar, si zastavi nalogo, da bo napisal biografijo gospoda Kaminskega, nekoč slavnega, sedaj pozabljenega slikarja, ki živi v osami. Vse skupaj naj bi bila parodija na dogajanje v sodobni umetnosti, a so očitno ti parodični elementi tako...
-
26. 11. 2006 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Jean Shinoda Balen: Babje boginje
Menda je od ženske s PMS-jem hujša le še ženska v menopavzi. Tak je stereotip. Jean Shinoda Balen pa se je odločila, da ženskam po petdesetem dodeli novo vlogo, tako, ki jim pripada že od prazgodovine - to, da postanejo babe. Kajti trdi, da je žensko življenje razdeljeno na tri obdobja dekle - mati -baba.
-
26. 11. 2006 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Gotovo se spomnite Oskarja Schindlerja, nemškega industrialca, ki je med II. svetovno vojno iz Auschwitza rešil več kot tisoč Judov, to pa tako, da jih je zaposlil v svoji tovarni. Vidite, tudi nacistični vojni zločinci so imeli po II. svetovni vojni svojega dobrotnika, nemškega industrialca Friedricha Schlottmana, ki je rešil več kot tisoč nacističnih zločincev, to pa tako, da jih je zaposlil v svoji...
-
14. 11. 2006 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Grubarjev potopis Kam? Drugam! je antipotopis, in to v smislu, kot je bil antipotopis legendarni potopis S poti, v katerem je Izidor Cankar popisal svoje potovanje po Italiji. Tako kot ste pri Cankarju izvedeli bolj malo o krajih, po katerih je potoval, boste tudi pri Grubarju bolj malo izvedeli o morju, po katerem je potoval, pa ne zato, ker je morje pač morje, ampak zato, ker ga bolj kot morje zanimajo...
-
14. 11. 2006 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Tahar Ben Jelloun: Ta slepeča odsotnost svetlobe
Tahar Ben Jelloun je najslavnejši Maročan v Franciji. Nedvomno prvo pero magrebske literature. Dobitnik vseh mogočih literarnih nagrad z goncourtom vred in že nekaj let med nominiranci za Nobelovo nagrado. Jelloun je tudi prominenten esejist, kolumnist Le Monda, na neki način glasnik vseh magrebskih priseljencev v Franciji.
-
14. 11. 2006 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Kdo sedi na Petrovem stolu? 1. del
Kdo je uzurpiral lik in delo Jezusa Kristusa? Kdo je v resnici napisal Mojzesove knjige? Kaj se skriva za Marijinim kultom? In nenazadnje, kako izstopiti iz cerkve?