
Bernard Nežmah
-
Upor zoper oblastniško nonšalanco
Prijeli so dvojico uradnikov, ki je za podkupnine izdajala tehnična dovoljenja za neprimerna vozila za javni promet. Pridobila naj bi si pet tisoč evrov koristi. Lep zgled, da nadzor deluje, ki lahko požene strah v kosti prevarantov. Toda vest je imela še dopolnitev, da je v akciji sodelovalo 40 policistov in inšpektorjev. Zares vneto - 40 specialistov že za takšno bagatelno vsoto.
-
11. 11. 2010 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Albert Camus: Proti neredu sveta
Eksistencialist, pisatelj in nobelovec je bil v prvi vrsti angažirani pisec in tudi novinar. Sredi druge vojne je objavljal pisma nemškemu pisatelju, v katerih je od teme spopada prešel k vprašanju človeka. Ko so Američani vrgli atomsko bombo na Hirošimo, je časnike preplavilo navdušenje nad obračunom z japonskim militarizmom, Camus pa je napisal članek, v katerem izreka skrb nad tehnično civilizacijo, ki je...
-
4. 11. 2010 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
George Orwell: Na robu in na dnu v Parizu in Londonu
Avtobiografsko delo, precej redke motivacije: po karieri pri indijski imperialni policiji se je odločil, da bo del življenja preživel med berači in potepuhi Pariza ter Londona. Zakaj? »Velikokrat si razmišljal, kako bi bilo, če bi obubožal.« Ko doživi revščino, se človek do konca spozna, kar je svojevrstno olajšanje. Toda, Orwell ni stopil le v ego trip, ampak je kot pisatelj prinesel pred bralce...
-
Sodnik Branko Masleša je zavrnil vse pomisleke zoper izvolitev v predsednika Vrhovnega sodišča. Pravi, da se ni veselil zadetka graničarja v sredo prebežnikove glave, da ni bil navdušen nad pohodom tankov JLA na Slovenijo, da ni sodeloval v komisiji, ki je oproščala vojake, ki so streljali begunce na državni meji, imel je samo mali greh, da je bil po avtomatizmu partijski sekretar na sodišču.
-
28. 10. 2010 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Marcel Štefančič, jr.: Poročila sem se s komunistom!
Tudi to delo seveda ni roman, ampak esej o zlati dobi protikomunističnega filma. Vsekakor intrigantna tema za slovenskega gledalca, ki je odraščal pod propagando prokomunističnih filmov, ne da bi v kinodvoranah lahko spremljal ameriško protikomunistično kinematografijo. Opus torej, ki razkriva manj znano zgodovino filma na več kot 300 straneh.
-
9. novembra se v Ljubljani izteče rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma o gradnji garažne hiše pod tržnico. Pravzaprav velika stvar, zakaj v največjem slovenskem mestu v samostojni državi še nikoli ni bilo referenduma. A tako posebna in redka akcija civilne družbe praktično ni topika medijskega poročanja. Brez intervjujev s pobudniki, televizije, dnevniki in tiskovna agencija objavijo po kratek prispevek...
-
21. 10. 2010 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Daniel Pennac: Šolske bridkosti
Pennac je zaslovel s »Knjigo o branju« (J. Pergar 1996), tokrat pa je pred bralci slovenski prevod avtobiografskega eseja, ki bo v veselje vsem šolskim zgubam in v premislek učiteljem ter pedagogom. Sam avtor se je vlekel skozi šole, po anekdoti je bil tako zabit, da je za spoznavanje črke A potreboval celo leto, nato desetletje taval od šole do šole, dokler ga ni zgrabil študijski eros in tako je...
-
Simbolni predstavniki iz drugih časov
Potem ko »Organizacija novinarjev brez meja« v letnem poročilu ugotavlja, da Slovenija strmoglavlja na lestvicah svobode medijev, se je izkazala nacionalna televizija. S serijo oddaj od »Pogledov« do »Dnevnikov« je razkrivala zakulisje početij prve svetovalke premiera vlade Simone Dimic. Poleg sanjskega bogatenja firme njenega partnerja, odkar je oblast prevzela vlada Boruta Pahorja, izpostavlja predvsem...
-
14. 10. 2010 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Če je Daviesova knjiga »Planet slumov« posvečena načinom bivanja v milijonskih barakarskih naseljih, je Opeka posvetil svoje delo poskusom, da množice pocestnih izgubljencev, ki so iz podeželja prebežale v metropole, prestavi iz smetišč predmestij nazaj v novo nastale vasice.
-
Kaj so sporočila zadnjih volitev? V treh največjih mestih Ljubljani, Mariboru in Celju so dosedanji župani pometli s konkurenco. Bojan Šrot in Zoran Janković sta dobila pet krat več glasov kot prva protikandidata, Franc Kangler pa štiri krat več od svojega najmočnejšega izzivalca. Rezultati, ki so za demokratično družbo zaskrbljujoči. Značilnost pluralne družbe je namreč izbira med dvema ali več kandidati, kjer pa...
-
7. 10. 2010 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Joris Luyendijk: Je res ali ste videli na televiziji?
Sociolog, ki je doštudiral tudi arabščino, je poslan v Kairo kot časopisni poročevalec. Skratka, idealen časnikar za te kraje. Toda, kako teče njegov izbor pisanja? Navodila mu pošilja urednik iz Holandije, ki ne pozna ne dežele ne jezika, pač pa dnevno surfa po agencijskih vesteh, ki jih pošiljajo Reuteres, AP, France-Presse etc. Če ti javijo, da je to in to tema, potem urednik pokliče Jorisa in mu naroči: popiši...
-
Po začasnem premirju med sindikati in vlado vztraja pri stavki samo še največji policijski sindikat. Seveda bi lahko ocenili, da čuvarji reda ne premorejo solidarnosti ter ne sprejmejo, da bi tudi oni prispevali svojo žrtev v najtežjih časih za državo. Pa vendar, zakaj so ravno oni najmanj kooperativni do vladnih ukrepov? Njihova ministrica ne podpira stavke.
-
30. 9. 2010 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Iztok Geister: Narava, kot jo vidi narava
To ni knjiga o lepotah, ki godijo človekovemu očesu, niti ni delo o uporabnosti in koristnosti narave v gospodarstvu, pa tudi ne hvalnica naravi, ki daje bolj zdravi okvir za bivanje človeka. To so pričevanja o notranjih zakonih narave. Ki pa so fascinantna tudi človeku - s svojo nepremagljivostjo.
-
Množična stavka policistov, carinikov, veterinarjev, državnih uradnikov in drugih se zdi na prvi pogled skregana z razumom. Jasno je, da smo v gospodarski krizi, državni proračun je pičel, zatorej gre pričakovati, da sprejmejo, da jim obljubljenih povišic ne izplačajo. Ministrica Irma Pavlinič Krebs (Zares) pred kamerami vije roke, da nima 100 manjkajočih milijonov, medtem ko jo sindikalni voditelj Doro Hvalica...
-
Povodenj, ki se je razlila prek Slovenije, je povzročila številna gorja in tragedije. A hkrati je prinesla vsaj delni premik medijske pozornosti. Besedo so dobili dr. Lidija Globevnik, dr. Rok Fazarinc, dr. Lučka Kajfež Bogataj, strokovnjaki, ki proučujejo vode in klimatske spremembe. Ko je na primer pred meseci Jankovićeva četica ne seji mestnega sveta šolarsko dvignila roke za pozidavo zemljišč na Barju,...
-
23. 9. 2010 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Mahatma Gandi (1869-1948) je v začetku dvajsetih popisal svoj tok življenja pod naslovom »Zgodba o mojih eksperimentih z resnico.«
-
Kako so izbirali župane v antiki? Vzemimo čas mitoloških Teb, v katerih je vladal župan, ki so mu takrat rekli kralj. V času kralja Laja je mestu grozila Sfinga, ki je ubila vsakogar, ki ni znal rešiti njene uganke. Tebance je pobijala enega za drugim, dokler ni nanjo naletel Ojdip, ki je razrešil njeno uganko. Sfinga se je osramočena vrgla v prepad, on pa je posledično zaradi zmage nad njo postal novi tebanski...
-
16. 9. 2010 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
V letu 1776 je Smith izdal Bogastvo narodov, ki že četrt tisočletja velja za eno temeljnih knjig politične ekonomije; eden njegovih pozornih proučevalcev in kritikov je bil tudi Karl Marx. Tokrat je naposled neposredno prestavljen pred slovenske bralce. Od padca komunističnih režimov intelektualci praktično ne prebirajo več knjig o ekonomiji, družba je pač spontano sprejemala, da so menedžerji in ekonomisti...
-
9. 9. 2010 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Njegovi opisi živali, kot denimo levov, so z današnje perspektive resda preprosti, pa vendar hkrati silni prispevki h kulturni in zoološki zgodovini. V rimski dobi sta namreč lomastila še dva tipa afriških levov: čokati, kratki in bolj plašni ter dolgi in napadalni leo. Predvsem pa jih je bilo v izobilju, zakaj Pompej je priredil spopad kar 600 levov v areni, Mark Antonij pa se je vozil v kočiji, vpreženimi z levi.
-
Ministru za šolstvo Igorju Lukšiču je uspelo nemogoče. Pojasnil je nepojasnljivo. Na razpisu je dodelil 10 milijonov za stožiški stadion, a potem se je izkazalo, da tega ne sme narediti, saj je občinski aparat navedel neresnične številke, medtem ko sama pravila razpisa določajo, da je rezultat ničen, če prijavitelj navede lažnive podatke. Zadeva je enostavna: cena, ki jo občina računa NK Olimpiji, je manj kot...
-
2. 9. 2010 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Običajni pogled na naseljenost planeta bo menil, da večina ljudi živi po mestih in vaseh, nekaj malega pa tudi po predmestnih barakah oz. slumih. Davies s svojo študijo slumov razbije to iluzijo, saj pokaže, da obrobni pojem postaja dominanten.
-
Potem ko so Mladina in za njo drugi mediji objavili, da tožilstvo vlaga obtožne predloge v zadevi »Patria« zoper peterico na čelu z Janezom Janšo, se je slednji oglasil začuden, češ da so mediji prej obveščeni kot on kot obtoženec, in končal z najostrejšo poanto, da gre za gnusno zlorabo tožilstva. Zadeva da je v rokah udbomafije, kar potrjuje serija naključij, kot denimo dejstvo, da je tožilka Hrastarjeva žena...
-
Pojavil se je nov časopisni žanr, v katerem številni kolumnisti hvalijo, kako lepo je pod aktualno mestno oblastjo postalo življenje v Ljubljani, kako poln duha je zdaj sprehod po mestnem jedru. Zadovoljnemu človeku ni oporekati pravice do občutenj, malce bizarno je le to, da čutijo etablirani komentatorji potrebo javno izpovedovati svoja čustvena stanja.
-
26. 8. 2010 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Serge Latouche: Preživeti razvoj
Zakaj bi se torej ne veselili napredka, ki ga kažejo številke o rasti BDP? Latouche se loti samoumevnosti, kot je denimo ta, da bogatenje multikorporacij prinaša posledično dvig standarda za vse. S primerjalno analizo prikaže, da to ne velja za vse sloje in vse prebivalstvo. Razvoj je v sebi protislovni pojem: na eni strani pomeni akumulacijo kapitala skupine oligarhov ali kapitalistov, na drugi pa povečanje...
-
Podjetje »Vegrad«, ki ga vodi Hilda Tovšak, je nazorni primer poloma dela sodobnega podjetništva. Megalomanskega projekta »Celovških dvorov« so se lotili ob minimalnem lastnem vložku na račun bančnih kreditov, čudežne finančne injekcije ljubljanske občine in neplačevanja podizvajalcem in lastnim delavcem. Njene rabote danes preiskuje policija, kriminalisti in delovne inšpekcije, celo zadržani predsednik države...
-
19. 8. 2010 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Ljubo Sirc: Dolgo življenje po smrtni obsodbi
Ljubo Sirc je živa priča zgodovine 20. stoletja. Živel meščansko življenje v dvajsetih, smučal v Planici v tridesetih, kot član Stare pravde sodeloval v OF, med vojno diplomiral na ljubljanski univerzi, nato pobegnil v Švico, se pridružil prekomorski brigadi, ki se vrne v Jugoslavijo, s partizani doživel evforijo osvoboditve, takoj po vojni vzel demokracijo zares in ustanavljal opozicijo, bil zato obsojen na smrt,...
-
12. 8. 2010 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Andrej Hrausky in Janez Koželj: Maks Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst
Doživel je skoraj stoletnico (1865-1962), doktoriral na Dunaju, tam bil redni profesor na dunajski univerzi za predmet arhitekturna kompozicija, vodja povojne obnove Gorice, župan Štanjela 1935-1945, častni inšpektor za lepe umetnosti v Goriški provinci, obenem pa arhitekt Narodnega doma v Trstu, avtor urbanističnega načrta za poljsko mesto Bielsko, palače Urania na Dunaju, ki jo je zasnoval kot veliko ladjo,...
-
5. 8. 2010 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Mirko Kovač: Elita gora od rulje
Chomsky je od intelektualcev zahteval, da v javnosti nastopajo s svojimi kritičnimi mislimi o vladavinah enoumja, Kovač pa je za objekt kritike vzel pisatelje, ki so slavili ali soustvarjali režime nasilja. Navadno kot zgledi nastopajo Knut Hamsun, Ferdinand Celine in Ezra Pound, literarni velikani, ki jih je kontaminiral nacizem oziroma fašizem.
-
29. 7. 2010 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Lojze Kovačič (1928-2004) je svoj zadnji roman pisal med letoma 1990 in 2001. V obliki dnevnikov in z vsebino romanesknega junaka je sicer formalno nedokončan, a vendar popoln - avtor je namreč beležil bivanje svoje betežne starosti, ki se je pač ustavilo s hudo boleznijo, ko je odložil peresnik.
-
22. 7. 2010 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Pozdrav z vrhov: planinstvo na starih razglednicah
Kaj torej prinaša knjiga? Vsekakor pot s časovnim strojem, ki nas prestavi v dobo med zadnjim desetletjem devetnajstega stoletja in tja do začetka štiridesetih naslednjega. Skratka, ozek segment zgodovine vsakdana, ki v prvi vrsti predstavlja stare fotografske razglednice očakov, gorskih koč, hribolazcev in poti. Za sodobne planince primerjava na dlani, a pomenljivo branje tudi za klimatologe: letni posnetek...