-
13. 10. 2017 | Kultura
Združena glasbena tradicija Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije
V Cankarjevem domu bo 17. oktobra ob 20.00 nastopila Amira Medunjanin, odlična vokalistka in interpretka čutnih ljubezenskih pesmi sevdalink. Na svojem drugem koncertu v Ljubljani bo predstavila skladbe z albuma Damar, ki je izšel konec lanskega leta. Amira v svoji glasbi združuje glasbeno tradicijo Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije in s svojo interpretacijo tradicionalne glasbe z različnih delov sveta navdušuje občinstvo.
-
13. 10. 2017 | Kultura
V Študentskem kampusu bo otvoritev nove sezone Innocent Music s švicarsko DJ-ko Sonjo Moonear. V F Clubu bo potekal 12-urni dogodek, na katerem bodo glasbo vrteli Veztax, Angel Anx, Andy Raze, Sara Popovic in drugi, na prvem dogodku Sezama v K4 pa bodo nastopili Felis Catus, Krilc, Softskinson, Dacho, Levanael.
-
12. 10. 2017 | Politika
Izbrana kandidata za nova programska svetnika RTV Slovenija
Mandatno-volilna komisija (MVK) je Državnemu zboru (DZ) predlaga, da za nova člana programskega sveta RTV Slovenija imenuje Marjana Doro in Mateja Weissenbacha. Prvi je 14 let delal na Radio Slovenija, ko je bil leta 1994 že izbran za urednika Vala 202, pa je dobil ponudbo tudi za delo na Murskem valu, kjer je prevzel funkcijo odgovornega urednika. Mateja Weissenbacha pa je širša javnost pred nekaj leti spoznala kot predstavnika iniciative za poplavno varnost v Ljubljani, sicer pa sedi v lokalnem odboru stranke SMC četrtne skupnosti Vič.
-
12. 10. 2017 | Svet
Ob stopnjevanju napetosti med Iranom in ZDA, odkar je predsednik ZDA Donald Trump, je spletni medij ProPublica objavil zgodbo, kako je ameriška tajna služba CIA pred podpisom jedrskega sporazuma po svetu tajno financirala konference, katerih namen je bil iranske znanstvenike nagovoriti za pobeg iz države. Če bo Donald Trump umaknil podpis ZDA pod jedrskim sporazumom z Iranom, bo CIA spet organizirala več »konferenc« za pobeg iranskih znanstvenikov.
-
12. 10. 2017 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
V Kinodvoru bo od 12. oktobra dalje na ogled film Družinica v režiji Jana Cvitkoviča, ki je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel štiri nagrade vesna. V KGLU Slovenj Gradec bodo odprli mednarodni razstavi Migracije strahu in Čas za zgodbe, v Mini teatru pa bodo premierno uprizorili predstavo Natanovi otroci, ki je nastala po tekstu nemškega dramatika Ulricha Huba.
-
11. 10. 2017 | Družba
Debelih otrok bo kmalu več kot podhranjenih
V minulih 40 letih se je število debelih otrok in mladostnikov po svetu podeseterilo. Ob današnjem svetovnem dnevu debelosti je bila v medicinski reviji Lancet objavljena obsežna študija avtorjev s celega sveta, ki obravnavala medgeneracijske spremembe v prehranjenosti otrok in mladostnikov. Svoje podatke so prispevali tudi strokovnjaki z ljubljanske Fakultete za šport, kjer že več kot 30 let spremljajo podatke o telesnem in gibalnem razvoju šolajočih se otrok.
-
11. 10. 2017 | Družba
V ponedeljek, 9. oktobra so se sprte strani v slovenski košarki dogovorile, kar pomeni, da bi s prvimi tekmami v vseh kategorijah pričeli konec tedna. Predstavniki sodnikov in predstavniki klubov so se po intenzivnih pogajanjih, ki so potekala prejšnji teden, dogovorili in podpisali sporazum, ki za obdobje šestih mesecev uvaja sodniške stroške, ki so veljali že v pretekli sezoni. O podrobnostih sporazuma in začetku sezone ter seveda o 'nauku' spora pa več v spodnjih odstavkih.
-
11. 10. 2017 | Svet
Madrid se sprašuje: Je Katalonija razglasila neodvisnost?
Katalonski premier Carles Puigdemont je včeraj skupaj z zavezniki v katalonskem parlamentu podpisal deklaracijo o neodvisnosti Katalonije, a hkrati pozval, da razglasitev samostojnosti odložijo za nekaj tednov. S tem je zmedel špansko vlado. Njen predsednik Mariano Rajoy namreč od njega zahteva, naj pojasni, ali je Katalonija razglasila neodvisnost, ali ne. Na podlagi njegovega odgovora pa se bodo odločili, kakšne ukepe bodo sprejeli.
-
10. 10. 2017 | Družba
"Ker virtualne valute niso zakonito plačilno sredstvo, je njihova sprejemljivost precej omejena"
Kriptovalute so te dni aktualne, o tem ni dvoma, a med navduševanjem nad obljubljenimi hitrimi zaslužki, ki jih žene pohlep, je premalo opozoril glede pasti. Slednje pa so bolj realne, saj večina tistih, ki se spušča v tovrstne nakupe, ne ve, v kaj pravzaprav vlaga. To je v sporočilu za javnost opozoril tudi Odbor za finančno stabilnost (OFS), ki je v zadnjem času za kriptovalute zaznal izjemno povečanje zanimanja. Zato OFS, ki ga sestavljajo članice Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije in Ministrstvo za finance, uporabnike opozarja na tveganja, ki so jim izpostavljeni, če virtualne valute kupujejo, hranijo ali vanje vlagajo.
-
11. 10. 2017 | Kultura
Prerokbe o usodi majhnega naroda
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 16. oktobra ob 19.30 gostoval Balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba z baletno različico drame Miroslava Krleže Gospoda Glembajevi v koreografiji in režiji Lea Mujića, ki je pripravil tudi libreto in izbral glasbo Ludwiga van Beethovna in Sergeja Rahmaninova. Gospoda Glembajevi, najbolj znana drama Miroslava Krleže je že ob krstni uprizoritvi leta 1929 v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu doživela uspeh ter doma in na tujem postala ena največkrat uprizorjenih Krleževih iger.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Politika
Poslanec SDS Branko Grims je v državnem zboru že večkrat navajal Winstona Churchilla. No, vsaj misli, da ga je. Na 33. redni seji, ki je potekala prejšnji teden, je med razpravo o beguncih in njihovih domnevnih zlih namenih dejal: »A veste, odgovor o tem je v tistem preprostem stavku Winstona Churchilla o politiki: Zaupanje je dobro, ampak kontrola je pa še boljša.« Težava je v tem, da nikjer ni dokaza, da bi Churchill to kadarkoli rekel. Ta navedek številni viri pripisujejo nekemu drugemu politiku – ruskemu voditelju in komunistu Vladimirju Leninu. Tudi pri njem sicer ni verodostojnih dokumentov, ki bi dokazovali, da je to resnično izrekel, čeprav je veliko virov, ki mu te besede pripisujejo.
-
10. 10. 2017 | Svet
Sporne donacije inštitutom, univerzam in medijem
Fundacija New America Foundation, ki je od svoje ustanovitve leta 1999 pomemben forum za politične razprave levice v ZDA, je od Googla, od Erica Schmidta, predsednika Googlove družbe matere Alphabet, in od Schmidtove družinske fundacije prejela 21 milijonov dolarjev. Ko je raziskovalec Barry Lynn, v okviru pobude Odprti trgi, kritiziral tržno moč tehnoloških velikanov, kot je Google, in je na spletni strani fundacije objavil pohvalo EU, da je kaznovala Google, je Schmidt predsednici fundacije Anne-Marie Slaughter sporočil svoje nezadovoljstvo.
-
10. 10. 2017 | Svet
Trump in Merkel zaostrila politiko priseljevanja
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v nedeljo zvečer voditeljem kongresa poslala prioritete svoje politike priseljevanja, in sicer kot odgovor na željo demokratov, da se ohrani pravna zaščita za skoraj 700 tisoč nezakonitih priseljencev. Trump je namreč na začetku prejšnjega meseca odpravil Daco (program za zaščito otrok nezakonitih priseljencev), ki jih je ščitil pred deportacijo iz ZDA ter jim tam omogočal delo in bivanje. V programu je tako več kot pol milijona prej omenjenih nezakonitih priseljencev, ki so jih poimenovali “sanjači”, njihovo dovoljenje za delo pa poteče marca naslednje leto. Brez dogovora, ki bi omogočil, da v državi ostanejo, bivajo in delajo zakonito, jim grozi deportacija.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Hrvaška
Država zombijev (v slovenščini)
Kako imenovati družbo, v kateri sprejemajo zakone, potem pa jih umikajo, še preden sploh pridejo v parlamentarni postopek? Demokratična? Ali pač partijska tiranija, v kateri je usoda zakonov odvisna zgolj od premierovega diskretnega »tipanja utripa narodu«? Tako se je predsednik hrvaške vlade odrekel zakonu o davku na nepremičnine, ker mu je prišlo na uho, da za takšen harač še ni pravi čas. Potem je umaknil še novi družinski zakon, pripravljen po navodilih trde konservativne desnice, s katerim naj bi država določila, kaj je družina. Po njem zakonski par brez otrok ne bi več imel pravice imenovati se družina, v to vzvišeno kategorijo bi se uvrščali le še Jožef, Marija in jata malih Jezuščkov, vsi drugi pa bi obveljali za brezbožne in jalove zgube.
-
10. 10. 2017 | Hrvaška Za naročnike
Kako nazvati društvo u kojemu se zakoni donose zato da bi ih se povuklo i prije nego uđu u parlamentarnu proceduru? Demokratskim? Ili pak partijskom tiranijom u kojoj su zakoni podložni tek premijerovom diskretnom „osluškivanju pulsa naroda“, pa je tako hrvatski šef vlade odustao od zakona o porezu na nekretnine, jer je oslušnuo kako za takav harač još nije vrijeme. A onda je povukao i novi obiteljski zakon, rađen po naputcima tvrde konzervativne desnice, i prema kojemu bi država određivala što je to obitelj, pa se tako bračni par bez djece više ne bi imao pravo nazivati obitelj, nego bi tu dičnu kategoriju činili samo Josip, Marija i jato malih Isusa, svi ostali su guba nevjernička i jalova.
-
10. 10. 2017 | Kultura
Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo od 10. do 14. oktobra potekal festival stripa Tinta, naslednik Stripolisfesta, ki se je odvijal v Ljubljani med leti 2013 in 2016. Festival je nastal iz rednih mesečnih stripovskih večerov v Kinu Šiška, v štirih letih pa iz enodnevnega dogodka zrasel v večdnevni stripovski festival z razstavami, delavnicami, pogovori z domačimi in tujimi stripavtorji ter strokovnjaki, stripovskim sejmom, dražbo stripovskih originalov, branji stripov v živo, filmskimi projekcijami in drugim stripovsko obarvanim dogajanjem. Za letošnjo festivalsko podobo, škrata Tinto je poskrbel Tomaž Lavrič, nagrajenec Prešernovega sklada, med gosti pa bodo angleška striparka in aktivistka Kate Evans, francoski stripar Boulet in legenda srbske podtalne stripovske scene Aleksander Zograf.
-
10. 10. 2017 | Kultura
Nagrada za najboljšo glasbo na festivalu na Tenerifih
Celovečerni dokumentarni film Zadnji ledeni lovci v režiji Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja, ki je na 8. Festivalu evropskega in mediteranskega filma v Piranu prejel nagrado Vilka Filača za najboljšo fotografijo, avtor glasbe Miha Petric pa je bil pred kratkim nagrajen za najboljšo glasbo na Tenerife International Film Music Festival.
-
9. 10. 2017 | Svet
Štirje od pet Avstrijcev menijo, da si običajni državljani ne morejo več privoščiti lastnega stanovanja. Od leta 2007 so se cene stanovanj v Avstriji povišale za okroglih 60 odstotkov, kar je tri krat večji dvig od inflacije. Najbolj so cene stanovanj narasle na Dunaju, in sicer kar za več kot 80 odstotkov. V preostalih osmih zveznih deželah so se v zadnjih desetih letih stanovanja podražila »samo« za 48 odstotkov.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Politika
Domnevno pranje iranskega denarja v NLB med letoma 2008 in 2010 je za poslanca SDS Anžeta Logarja, ki vodi preiskovalno komisijo za bančni primanjkljaj, afera tisočletja. Vanjo naj bi bil vpleten ves slovenski (levi) politični vrh, ki naj bi bil celo vedel, da največja slovenska banka pere iranski denar, namenjen za izdelavo jedrske bombe. Mediji, ki so v lasti stranke SDS, že vse od razkritja primera špekulirajo, kakšen odstotek od oprane milijarde evrov – morda celo do 60 odstotkov – naj bi bilo v zameno za molk dobilo omrežje, katerega lovke segajo od Milana Kučana do Janeza Zemljariča, SDS pa je o tem primeru »mednarodnih razsežnosti« obvestila celo tuje institucije, kot je evropska komisija.
-
9. 10. 2017 | Kultura
Dnevi nemškega filma v Ljubljani
Od 12. do 27. oktobra bo v Ljubljani potekal festival Dnevi nemškega filma, ki ga že tretje leto zapored organizira Goethe-Institut Ljubljana v sodelovanju s Slovensko kinoteko. V Slovenski kinoteki bo predstavljen izbor novejših filmskih del režiserjev Mattija Geschonnecka, Margarete Kreuzer, Christiana Schwochowa in Thomasa Arslana, v prostorih Goethe-Instituta pa se bodo poklonili vzhodnonemškemu filmarju Franku Beyerju.
-
9. 10. 2017 | Svet
Več sto tisoč protestnikov proti osamosvojitvi Katalonije
Teden po katalonskem referendumu, ko se je za neodvisnost Katalonije po končnih izidih glasovanja odločilo 90,18 odstotka volilnih udeležencev, so ulice španskih mest zasedli nasprotniki osamosvojitve Katalonije. Protestni shodi proti katalonski neodvisnosti so svoj vrh dosegli včeraj, ko se je po navedbah organizatorjev iz organizacije Katalonska civilna družba na ulicah Barcelone zbralo več kot milijon ljudi, policisti pa so poročali o 350 tisoč glavi množici protestnikov. Španski premier Mariano Rajoy, ki še vedno odločno nasprotuje katalonski samostojnosti, je na Twitterju protestni shod seveda podprl.
-
6. 10. 2017 | Svet
Tudi Julian Assange objavil Mladinino naslovnico
Že včeraj je bila Mladinina naslovnica Rojstvo države pravi spletni hit v Španiji, objavil jo je celo prvi komunikator katalonske vlade. Do zdaj ima skupaj že več kot 3.000 delitev in več kot 2.500 všečkov. Če temu prištejemo še objavo Juliana Assanga, ustanovitelja WikiLeaksa, ki je Mladinino naslovnico prav tako objavil prek Twitterja, je zdaj vseh delitev 40. številke Mladine že okoli pet tisoč.
-
6. 10. 2017 | Politika
Podrejanja Slovenije EU mi je preprosto dovolj!
Spoštovani predsednik Vlade R Slovenije! Veselim se vsakega uspeha Vlade (premalo krat doživi priznanje za svoje dosežke!), večkrat sem nezadovoljna, tokrat pa me je razočarala in razjezila Vaša izjava v zvezi z referendumom Kataloncev za samostojno državo! Prav mi, Slovenci bi morali Kataloncem prisluhniti in jih podpreti v njihovi težnji po osamosvojitvi, ker imamo s tem izkušnjo in smo imeli srečo, da nam je uspelo! Obsojamo nasilje tudi nad živalmi, ljudstvu, ki hoče imeti svojo državo, pa moramo priznati njihovo izvirno pravico do samoodločbe! Ja, celo o pravicah živali se govori …
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Uvodnik
Do volitev je še 16 dni – čez dobra dva tedna bomo torej izbirali predsednika republike. Po ustavi naj bi šlo za osebo, ki ima toliko moralne avtoritete, da zna poseči v družbeno dogajanje kljub odsotnosti dejanske politične moči. Za resno izpolnjevanje te vloge je treba imeti integriteto, ugled, karizmo – drugače je pač to bolj protokolarna funkcija, razen ko gre za imenovanja in predloge. Spoštovan predsednik lahko usmerja družbo, se odzove, ko ta zaide, in včasih tudi resno zareže vanjo. Prihodnje leto bodo volitve v državni zbor – in predsednik z močjo in karizmo lahko vpliva tudi na to, kakšna koalicija vodi vlado.
-
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Politika
Prvi oktober 2017 je bil dan za zgodovino; v Kataloniji je, dobesedno, tekla kri. Sledili so osuplost, ogorčenje in razočaranje; nasilna represija se ni zgodila na Balkanu, v Rusiji, v Venezueli ali v Turčiji. Zgodila se je v demokratični, miroljubni in civilizirani Evropi, v demokratični, miroljubni in civilizirani Španiji, v demokratični, miroljubni in civilizirani Kataloniji. Evropa je prejšnjo nedeljo v krču in nemo ali z jecljanjem opazovala policijsko nasilje nad Katalonci, ki so želeli le glasovati. Pred tem je predsednik evropskega parlamenta, Antonio Tajani, odločno podprl stališča španskega premiera Mariana Rajoya in katalonsko odločitev razglasil za protiustavno. Podobno je zamrmral predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Sledili so mu tudi drugi evropski veljaki.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Politika
Poskušal sem stati ob strani in se ne vmešavati, saj nisem ne Katalonec ne Španec, čeprav že več kot štiri leta živim v Barceloni, tam plačujem davke in si ustvarjam dom. A nedeljski dogodki nobenega z zdravo pametjo ne morejo pustiti ravnodušnega. Biti priča temu, kako španska policija poskuša nasilno preprečiti glasovanje, zbada ljudi, ki miroljubno čakajo v vrsti, da bi oddali svoj glas, ali pa s pendreki in gumijastimi naboji deluje zoper državljane, ki se samoorganizirajo, da bi obvarovali že oddane glasovnice, je nekaj nepojmljivega. Še posebej presenetljivo je, kakšni neverjetni medijski spini se dogajajo od nedelje. Namesto da bi se vsi ogorčeno odzvali na dogajanje, obstajajo diametralno nasprotne naracije dogajanja.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Politika
Luka Lisjak Gabrijelčič, poznavalec razmer v Španiji in Kataloniji
Z dr. Lisjakom Gabrijelčičem, zgodovinarjem, urednikom revije goriških študentov humanističnih ved Razpotja in izvrstnim poznavalcem razmer v Španiji in Kataloniji, smo se pogovarjali o zgodovinskih vzrokih sedanjih napetosti med Španijo in Katalonijo, o različnih oblikah katalonskega in španskega nacionalizma, o nastanku in zagatah današnjega »asimetričnega« ustroja Španije in kaj katalonska »ruptura«, enostranski prelom z Madridom, pomeni za druge evropske separatistične regije. Pa tudi o ravnanju EU v »iskanju« miroljubnih in demokratičnih rešitev.
-
6. 10. 2017 | Družba
Denar je sveta vladar, pa naj kdor hoče reče, kar hoče. Še več, ljudje smo pohlepni, tudi o tem ni dvoma. Le tako je mogoče razložiti bitkojnovsko manijo, ki se širi zadnja leta in še posebej letos. Ko nam nekdo reče, da je mogoče z nekakšnimi imaginarnimi številkami bajno zaslužiti, mu verjamemo. Še posebej, ko nam to dokaže z grafikonom, ki prikazuje 500-kratno rast vrednosti teh številk v samo petih letih! Saj veste, če denar naložite v banko in ga nemara celo vežete, bo dobiček v petih letih bolj ali manj nič.
-
6. 10. 2017 | Kultura
V K4 bo gostoval berlinski DJ Nicolas Lutz, v Kurzshluss se vračajo Shapeshifters, ki se jim bodo na odru pridružili Sharkastique. V Gala hali bodo v okviru serialke Pod pritiskom nastopili Borka, Bakto, Woo-D, v Modrem kotu pa bodo na techno zabavi vrteli Thon Kland, S. A. Voidette, R36, Herman K.