• NICOL VUJOVIĆ

    7. 3. 2018  |  Kultura

    Kaj nam prinaša razvoj umetne inteligence?

    O tematiki knjige Terryja Eagletona Upanje brez optimizma bodo v petek ob 18. uri v Pritličju naokrogli mizi z naslovom Tehnologija: upanje ali prekletstvo? spregovorili umetnica Urška Sršen, (so)ustanoviteljica podjetja Bellabeat, ki jo je Forbes uvrstil med 30 mladih Evropejcev, ki spreminjajo svet, filozof Filip Dobranić, ki je s kolektivom Danes je nov dan ustvaril projekt Parlameter, orodje, ki z analizo glasovanj in transkriptov nastopov lajša spremljanje dela v Državnem zboru, in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik iz Inštituta Jožef Štefan, slovenskega javnega raziskovalnega zavoda, ki ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje in sodi med najboljše ustanove na svetu, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Pogovor bo povezoval novinar in urednik spletne Mladine Izak Košir. 

  • Izak Košir

    6. 3. 2018  |  Družba

    Sta bili sodnici pristranski?

    Pred dobrim tednom smo poročali o domnevno goljufivi organizaciji pol milijona težkega programerskega tekmovanja FutureHack v Davosu, v katerega je bila kot partner vključena tudi slovenska vlada. Članek z naslovom Kje je denar? si lahko preberete na tej povezavi. Nekaj dni po naši objavi so organizatorji vendarle razglasili osrednjega zmagovalca, ne pa tudi zmagovalcev drugih kategorij. Zdaj se je oglasila ena od tekmovalnih ekip, in sicer inštitut Danes je nov dan, ki opozarja na nakatere nepravilnosti. "Več kot enomesečna zamuda s podelitvijo glavne nagrade in neobrazložena nepodelitev vseh drugih obljubljenih nagrad pa nista edina razloga, zakaj imamo sodelujoči, med katerimi je bila tudi naša razvijalska ekipa, še zmeraj grenak priokus," so zapisali na svoji spletni strani in dodali, da je nehigienično, da je ena od sodnic tekmovanja, Nena Dokuzov (direktorica Noordung Centra), navedena tudi med svetovalci zmagovalne ekipe CHERR.IO. Poleg nje pa je med svetovalci oziroma podporniki omenjene družbe, ki si je prislužila zmago, navedena še ena sodnica tekmovanja in glavna organizatorka omenjenega hackatona Melinda Woolf. 

  • Izak Košir

    6. 3. 2018  |  Politika

    Poziv k odstopu ministra za kulturo 

    Ker minister za kulturo Anton Peršak ne umika predloga Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 iz obravnave, kulturnice in kulturniki pričakujejo njegov odstop. V primeru, da ne odstopi sam, od predsednika vlade Mira Cerarja terjajo, da sproži potrebne postopke za njegovo razrešitev. Tako so zapisali v skupni izjavi za javnost, pod katero so podpisani številni pomembni zavodi in organizacije, med njimi tudi društvo Asociacija, mreža nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Kino Šiška, Društvo slovenskih pisateljev, Kolegij direktorjev državnih muzejev, Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, Mednarodni muzejski svet ICOM Slovenija, Skupnost muzejev Slovenije, Sindikalna konferenca kulturnih organizacij SVIZ, Združenje splošnih knjižnic, predsednica Vesna Horžen in Zveza kulturnih društev Slovenije.

  • Darja Kocbek

    6. 3. 2018  |  Družba

    Razprave o ukinitvi obveznega RTV prispevka

    Švicarji so v nedeljo na referendumu zavrnili odpravo prispevka za javno radiotelevizijo SRG. Njegovo ukinitev v Švici po poročanju STA podpirajo predvsem desne stranke ter njihovi podmladki. Trdijo, da je prispevek previsok, pristranski in nepotreben. Državljani bi morali pri poplavi ponudnikov informacij sami odločiti, za kaj želijo plačati in za kaj ne. Švicarska javna SRG pa bi se po njihovem prepričanju lahko financirala z dodatnim oglaševanjem, prodajo oddaj in posebno plačljivo televizijo.

  • Damjana Kolar

    6. 3. 2018  |  Kultura

    Kaj lahko umetnost jutri naredi za vas?

    V Mestni galeriji Nova Gorica bo od 9. do 30. marca na ogled študijska razstava z naslovom Futurologija - Kaj lahko umetnost jutri naredi za vas?. Kuratorstvo in izbor umetnikov so letos zaupali Nadji Zgonik, ki bo skupaj z umetniki poskušala odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali je danes umetnost še tista, ki kaže pot v prihodnost, ali pa je postala tehnologija vsa umetnost? Kako naj bo umetnik v družbi, ki ji dominira tehnologija, še družbeni vizionar? Razstava bo zasnovana kot preplet sodobnih umetniških praks, ambientov, objektov, projekcij in slik.

  • Darja Kocbek

    5. 3. 2018  |  Svet

    Brezplačne vozovnice za potovanje po Evropi 

    Mladi, rojeni leta 2000, torej tisti, ki so in bodo dopolnili 18 let, bodo letos lahko pridobili eno od brezplačnih vozovnic Interrail za potovanje z vlakom po Evropi za mesec dni, jim obljublja evropska komisija. Zanje je zagotovila 12 milijonov evrov za 20 tisoč do 30 tisoč vozovnic, ki jih bo najbrž razdelila prek razpisa. Pred objavo razpisa bo kandidate s promocijsko kampanjo obvestila, kdaj bo začela zbirati prijave.

  • Damjana Kolar

    5. 3. 2018  |  Kultura

    Lezbični par z otrokom

    V Kinodvoru bo danes, 5. marca ob 20.30 slovenska premiera dokumentarnega filma Odraščanje v režiji Siniše Gačića in Dominika Menceja, ki je bil lani decembra predpremierno prikazan na 33. Festivalu LGBT Filma v Ljubljani. Film brez komentarja pripovedovalca spremlja lezbični par z otrokom, ki se odloči v času nedavnega referenduma za izenačitev pravic istospolnih parov do poroke javno izpostaviti. Projekciji bo sledila predstavitev filmske ekipe in pogovor z ustvarjalci.

  • IK, STA

    4. 3. 2018  |  Svet

    Na avstrijskem Koroškem zmaga socialdemokratov, v deželnem zboru tudi Slovenka

    Na nedeljskih deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem so slavili socialdemokrati z 47,7 odstotka glasov podpore. Za mandat v celovškem deželnem zboru se je potegovalo tudi nekaj koroških Slovencev na listah različnih strank. Uspelo je Ani Blatnik, ki je kandidirala na listi socialdemokratov.

  • Staš Zgonik

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Politika

    Rok Andrée: Zaradi alkohola ljudje umirajo, zaradi konoplje pač ne

    Opazili smo, da se stranke v državnem zboru, kar zadeva konopljo, že ves mandat vrtijo okrog istih stvari. Sprva smo se namenili predvsem urediti rabo medicinske in industrijske konoplje, za kar je res že skrajni čas, a zaradi blokad ministrstva za zdravje zadeve potekajo prepočasi. Vendar smo sčasoma ugotovili, da v Sloveniji obstaja politična volja za več in da nam lahko, če se zadeve lotimo na pravi način, v parlament uspe spraviti naprednejši zakon, ki ne bo samo krpal primanjkljajev, temveč bo Slovenijo postavil med pionirje na nekem področju.

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

    Oblika vode

    Oblika vode, politična romanca, ki so jo ovenčali s trinajstimi oskarjevskimi nominacijami (bolj Lepotica in zver kot King Kong, bolj Delikatese kot E.T., oh, in bolj Panov labirint kot Škrlatni vrh, če smo že ravno pri Del Toru), je film o groteskni humanoidni kreaturi, ki pride iz vode, in ženski, ki se vanjo zaljubi. Film se dogaja leta 1962, tik pred atentatom na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja in padcem Camelota, sredi hladne vojne in vse ekscesnejšega orgazmiranja vojaško-industrijskega kompleksa, pred katerim je ob koncu mandata svaril že ameriški predsednik Dwight Eisenhower. Kreatura (Doug Jones), sicer dvoživka, ki ima zdravilne sposobnosti in ki jo je ameriška vojska »pridobila« v amazonski džungli, spominja na škrgastega povodnega moža iz Arnoldovega hladnovojnega šokerja Pošast iz črne lagune (1954), kar pomeni, da izgleda zunajzemeljsko, a tudi Elisa (Sally Hawkins), nema snažilka, fenica holivudskih mjuziklov (če v njih poje Pat Boone, toliko bolje), zaposlena v tajnem ameriškem vesoljskem centru (Occam Aerospace Research Center), izgleda zunajzemeljsko – kot da je padla z drugega planeta ali pa iz kakega starega B-filma, ki ga je spačil čas.

  • NICOL VUJOVIĆ

    5. 3. 2018  |  Kultura

    Ni prostora za kulturo

    Konec preteklega tedna v Gledališču Glej je Društvo novinarjev Slovenije problem pomanjkanja prostora kulture v medijih naslovilo z debato o poziciji kulture v medijih. Kulturniki in kulturnice predvsem opozarjajo na ukinjanje mnogih oddaj, kadrovsko siromašenje kulturnih uredništev in tiranijo "rejtingov" oziroma ocenjevanj. Pravijo, da se mediji posvečajo predvsem všečni in zabavni produkciji, rumenemu kontekstu poročanja. Menijo namreč, da so gledalci televizij zelo dobro seznanjeni s športom, medtem ko kulturi namenjajo premalo prostora.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Uvodnik

    Malo samozavesti – čas je

    Odločitev za ustanovitev svoje države leta 1990 je bila odločitev za majhno državo. Zavestno, v želji po samostojnosti, smo Slovenci na referendumu sprejeli odločitev, da ne bomo več del dvajsetmilijonske Jugoslavije, velike in razmeroma mogočne države, tudi mednarodno vplivne in – danes je vseeno, zakaj – relativno ugledne. Odločitev je bila v tistem času konfliktov znotraj bivše Jugoslavije dejansko neizogibna, posledica norega nacionalizma v Srbiji. Brez Slobodana Miloševića na oblasti v Srbiji samostojne Slovenije – in razpada Jugoslavije – morda celo ne bi bilo, a zgolj morda: spremembe na evropskem postkomunističnem vzhodu bi namreč verjetno tako ali drugače prinesle razpad Jugoslavije.

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Film

    Trije plakati pred mestom

    Film Trije plakati pred mestom je tragedija, ob kateri boste komaj zadrževali smeh, in komedija, ob kateri vam bo slabo, toda ne od zadrževanja smeha, temveč od zadrževanja nelagodja, ki ga utegnete izžareti – in izrežati – prav v najbolj tragičnih trenutkih. Kar je tako, kot bi se smejali, medtem ko vam dentistka puli zob. Martin McDonagh je že v filmih Morilca na kolektivca in Sedem psihopatov pokazal, da je obešenjaška komedija njegov fetiš in da jo obvlada skoraj tako dobro kot brata Coen, zdaj, v Treh plakatih pred mestom, pa dokazuje, da jo obvlada vsaj tako dobro kot brata Coen.

  • Izak Košir

    2. 3. 2018  |  Družba

    Radio Mladina: Borut Mekina o vojni za milijarde (veliko denarja za malo vojske)

    Prisluhnite pogovoru, ki je nastal na podlagi članka Vojna za milijarde >> 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/407008197&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Borut Mekina

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Politika

    Vojna za milijarde

    Članek o vojski je najprimerneje začeti s citatom iz kakšne od kupa knjig, ki govorijo o nesmiselnosti vojne. Recimo s Hellerjevim Kavljem 22, ki je med vojnimi satirami izjemno cenjen. »Kaj je država?« se na nekem mestu vpraša junak romana. »Država je kos zemlje, ki jo iz vseh strani obkrožajo meje. Najpogosteje nenaravne. Angleži umirajo za Anglijo. Američani umirajo za Ameriko. Nemci umirajo za Nemčijo. Rusi za Rusijo. Zdaj je okoli petdeset ali šestdeset držav, ki se bojujejo v tej vojni. Seveda tako veliko držav ne more biti vrednih, da za njih umiramo.«

  • Jure Trampuš

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Politika

    Pretirani optimizem?

    Na torkovi novinarski konferenci je predsednik državnega zbora Miran Brglez pred novinarje stopil skupaj z Ivico Žnidaršič. Dejstvo, da je zraven Brgleza zadovoljno stala predsednica Društva izgnancev, je napovedovalo, da bo politika poskušala rešiti vprašanje odškodnin za premoženjsko škodo, povzročeno med drugo svetovno vojno.

  • Marjan Horvat  |  foto: Matej Pušnik

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Družba

    Goran Bregović, nesporni kralj balkanske glasbe

    Ne preseneča, da je njegova plošča Tri pisma iz Sarajeva v spletnih glasbenih trgovinah, zlasti v ZDA, med najbolje prodajanimi v žanru world music. Goran Bregović je na najnovejši plošči še izpilil eklektični način ustvarjanja glasbe. Ta se kaže v svojevrstni apropriaciji različnih zahodnih glasbenih žanrov in zvrsti z rabo balkanskih ritmov in melodij, zlasti pa prepoznavnega zvoka trubačev. Ker je Bregović v tem početju spreten in premišljen, tudi duhovit in igriv, prepletanje žanrov učinkuje naravno in izvirno, skladbe pa zvenijo sveže. Najudarnejše z albuma, Pero, Dui Duj, Baila Leila ter Made in Bosnia, že postajajo svetovne uspešnice.

  • Damjana Kolar

    2. 3. 2018  |  Kultura

    REJVikend

    Na marčevski Gibanici v K4 bo na velikem flooru nastopila ekipa Teleport-diggerski trio Bossu, Zvanut in Moare, na malem flooru pa RŠ duet Jaša Bužinel & Blažen DJ in Tetsuo. Zeleno sonce bo po odličnih Calibro 35 in Breakestra prvič gostilo domačo afrobeat zasedbo Nesesari Kakalulu, glasbena skrbnika pa bosta Udo Brenner in Kool S. V Bistroju Niša bo potekal preddogodek Festivala Nasedlega Kita, ki bo 28. julija v Velenju.

  • Darja Kocbek

    1. 3. 2018  |  Družba

    Digitalizacija bo motor rasti v prihodnosti

    Obdobje šibke rasti produktivnosti se v ZDA in Evropi končuje, v novi študiji ugotavljajo raziskovalci svetovalne hiše McKinsey & Co. Potem, ko je v zadnjih letih rasla za okrog 0,5 odstotka, v prihodnjem desetletju pričakujejo letno rast za 2 odstotka in več. »Smo zelo optimistični,« je za Bloomberg povedala Jaana Remes, partnerica na McKinsey Global Institute v San Franciscu. Raziskovalci po njenih besedah do zdaj niso videli tako krepkih, širokih in globokih tehnoloških možnosti za rast produktivnosti znotraj in med panogami, kot jih vidijo zdaj.

  • Uredništvo

    1. 3. 2018  |  Družba

    Prva slovenska gazirana brezalkoholna pijača skozi desetletja

    Oče Cockte, Emerik Zelinka, je v začetku 50. let prejšnjega stoletja v podjetju Slovenijavino ustvaril Cockto, ki letos praznuje 65 let. Ob tej priložnosti so ponovno prenovili vizualno podobo, zdaj je na voljo v novi modro-rumeni embalaži, njen okus pa ostaja nespremenjen. Zelinka ga je že pred več kot pol stoletja izpopolnil tako, da je plodovom šipka, kiselkastemu vitaminu C in različnim zeliščem dodal še čisto izvirsko vodo in karameliziran sladkor. Cocktino ime pa je izpeljal iz besede "cocktail", ki pomeni mešanico zelišč, in tako je nastala prva gazirana brezalkoholna pijača v Jugoslaviji. Prva predstavitev Cockte je bila 8. marca 1953 v Planici, kjer je obiskovalce na vsakem koraku spremljal plakat simpatične deklice, ki pije Cockto. Plakat je bil delo oblikovalca in slikarja Uroša Vagaje

  • Damjana Kolar

    1. 3. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo koncert ameriške glasbenice Laurel Halo in domače dvojke Warrego Valles, premiero filma Foxtrot, izraelskega režiserja Samuela Maoza, premiero baletnega triptiha Leva desna, leva desna v koreografiji Gaja Žmavca, Edwarda Cluga in Alexandra Ekmana, otvoritev festivala Literature sveta-Fabula, na katerem se bo z večkrat nagrajenim romanom Vorošilovgrad, predstavil ukrajinski avtor Serhij Žadan.

  • Izak Košir

    28. 2. 2018  |  Družba

    Slovenija Ahmada Šamija ne sme več predati Hrvaški

    Slovenija je 23. februarja postala pristojna za obravnavo prošnje za azil sirskega begunca Ahmada Šamija, saj je takrat preteklo šest mesecev od pravnomočne odločbe vrhovnega sodišča, s tem pa se je iztekel tudi šestmesečni rok za predajo republiki Hrvaški. Dublinska uredba namreč določa, da se v primeru, ko se predaja prosilca za mednarodno zaščito v dublinskem postopku ne opravi v roku šestih mesecev od končne odločitve o pritožbi, odgovornost za obravnavanje prošnje prenese na državo članico, v kateri je bila prošnja podana - v Šamijevem primeru je to Slovenija.

  • Darja Kocbek

    28. 2. 2018  |  Svet

    Razkritje delovanja ene od najbolj razvpitih skrajnih desničarskih skupin

    Novinarji ameriškega spletnga časopisa ProPublica so razkrili, da je za umor 19-letnega Blaza Bernsteina, istospolno usmerjenega študenta judovske univerze v Pensilvaniji, osumljen 20-letni Samuel Woodward, neonacist in član skupine Atomwaffen Division, ki je ena najbolj razvpitih skrajnih skupin v ZDA. Člani ter skupine slavijo tako Hitlerja kot množičnega morilca Charlesa Mansona. Woodward naj bi Bernsteina umoril tako, da ga je zabodel, in njegovo truplo pokopal v enem od parkov v Kaliforniji.

  • Damjana Kolar

    28. 2. 2018  |  Kultura

    Petnajsta Fabula 

    Od 28. februarja do 11. marca bo potekal festival Literature sveta - Fabula, ki velja za največji in najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in širši regiji, v zadnjih letih pa je v Slovenijo privabil številne sodobne klasike: nobelovko Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Hanifa Kureishija, Janice Galloway, Amitava Gosha, Davida Grossmana, Richarda Flanagana. Tematski fokus petnajste izdaje festivala bo Upanje, izhodišče za razmislek o tej temi pa nudi delo Terryja Eagletona, ki razgrajuje koncept upanja in bo izšlo v Fabulini zbirki. Na upanje kot gonilo političnih in zgodovinskih sprememb se bodo spomnili ob okrogli obletnici leta 1968, ki je pretreslo svet. Skušali bodo tudi odgovoriti na vprašanje, ali nam tehnologija prinaša upanje za boljše življenje ali predstavlja le še eno grožnjo človeštvu.

  • NICOL VUJOVIĆ

    28. 2. 2018  |  Kultura

    Položaj tretjega spola v Indiji

    Zaradi bleščečih sarijev in močno našminkanih obrazov je v Indiji na ulicah težko zgrešiti hijre. Veliko jih živi v skupnostih, kjer jih vodijo gurujke, ki že leta posvajajo fantke, ki živijo v popolni revščini ali pa so jih zapustili starši. 

  • Izak Košir

    27. 2. 2018  |  Družba

    Za seksistično izjavo leta nominirani tudi Slavko Bobovnik, Vesna Vuk Godina in Boštjan M. Zupančič

    Tudi letos kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala Spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo podeljujejo bodečo nežo za seksistično izjavo leta. Kot so zapisali, ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

  • Darja Kocbek

    27. 2. 2018  |  Svet

    Bumerangi zakoncev Trump

    Najverjetneje je, da sta starša od Melanie Trump Amalija in Viktor Knavs prišla v ZDA prek družinskih vezi, saj so možnosti, da bi nekdanji voznik in tekstilna delavka dobila delo, majhne, je za Washington Post, ki je razkril, da bosta, kot kaže, kmalu postala državljana ZDA, povedala Kehrela Hodkinson, odvetnica, ki je specializirana za področje priseljevanja.

  • Izak Košir

    27. 2. 2018  |  Kultura

    Tudi osrednjo pesniško zbirko država pošilja v smrt

    Na spletu se je pojavila peticija za ohranitev ene od osrednjih slovenskih pesniških zbirk - Aleph. Kot so zapisali pobudniki in pobudnice je zbirko Aleph leta 1985 ustanovila generacija, rojena okoli 1960, v njej pa je svoja prva dela objavil cel niz danes uveljavljenih avtorjev in avtoric (med  njimi tudi Svetlana Makarovič, Brane Mozetič, Uroš Prah in Tibor Hrs Pandur), postala je takorekoč sinonim za novo literaturo, predvsem poezijo.

  • Damjana Kolar

    27. 2. 2018  |  Kultura

    Tržaško morje kot umetniška razstava

    V Galeriji Vžigalica Ljubljana bodo danes, 27. februarja ob 19.00 odprli drugo razstavo iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji z naslovom Morje ob mestu, ki tokrat prestopa mejo in predstavlja sodobne umetnike, ki so našli svoj dom v Trstu in okolici. Osem mednarodnih umetnikov tržaške umetniške scene (Nina Alexopoulou, Cecilia Donaggio Luzzatto-Fegiz, Nika Furlani, Elio Germani, Fabrizio Giraldi, Mila Lazić, Claudia Livia, Emanuela Marassi) na različne načine pripoveduje o tržaškem morju kot o meditativnem zrcalu na stičišču narodov in kultur, kjer je morje element srečevanj in izmenjav. Kuratorja razstave: Jani Pirnat in Massimo Premuda.