Janša izgubil tožbo tudi proti Eugeniji Carl

Predsednik stranke SDS Janez Janša je izgubil tožbo tudi proti drugi tožeči novinarki. Slednja je namreč danes dobila obvestilo okrajnega sodišča v Velenju, ki je v zamudni odškodninski sodbi zapisalo, da mora Janša novinarki TV Slovenija Eugeniji Car plačati 6.000 evrov odškodnine. In sicer v roku 15. dni pod izvršbo. Poleg tega bo moral vodja največje opozicijske stranke novinarki, ki jo je prek Twitterja žalil z zapisi, povrniti tudi pravdne stroške v višini dobrih 500 evrov. Pred kratkim je enako sodbo proti Janši dobila tudi druga tožeča v zadevi Mojca Pašek Šetinc, prav tako novinarka nacionalne televizije. Sodišče je zamudno sodbo izdalo, ker Janša pošte prvotne sodbe ni prevzel, prav tako pa mu je vročevalec ni uspel vročiti. Sodišče se sicer v vsebino ni spuščalo, kljub temu pa je v zamudni sodbi sklenilo, da so tovrstni zapisi že sami po sebi žalitev, presegajo polje svobode govora in so novinarki povzročile nepopravljivo škodo. 

Zakaj je Slovenija cerkvi vrnila gozdove, če ti dejansko niso bili cerkveni?

Cerkvi smo podarili gozdove, čeprav ni bila upravičena do njih. Zdaj želi še odškodnino, ker jih ni dobila dovolj hitro. Iz česa izhaja ta aroganca? V Mladini objavljamo pogodbo, ki smo jo pridobili iz Arhiva Slovenije in na podlagi katere je cerkev z dovoljenjem tedanjega papeža Pija IX. omenjene gozdove, z Blejskim otokom vred, pred več kot 150 leti prodala. Pogodba je sicer v strokovnih krogih znana, a še nikoli ni bila objavljena. Pomembna je predvsem zato, ker že od vsega začetka slovenske osamosvojitve odpira vprašanje, na katero ni pravega odgovora: Zakaj je pravzaprav Slovenija v postopku denacionalizacije te gozdove cerkvi vrnila, če ti dejansko niso bili cerkveni? Večina ostalih držav je takšno premoženje fevdalnega izvora upravičeno, zaradi spremenjenih oblastnih razmerij, podržavila, briksenška škofija pa ga je celo prodala. S kakšnim opravičilom lahko danes cerkev zahteva od države še desetine milijonov evrov odškodnine za neuporabo teh gozdov po letu 1991?

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

Izbor dogodkov od 3. do 5. novembra.

Novi postopki v oglaševanju ogrožajo neodvisnost in verodostojnost novinarstva

Oglasov, ki prek spleta in tradicionalnih medijev prežijo na morebitnega potrošnika, še nikoli v zgodovini ni bilo toliko kot zdaj. A iznašli smo načine, kako se jim čim učinkoviteje izogibati. Daljinec in funkcija ogleda z odlogom sta učinkoviti orožji v boju proti televizijskim oglasnim blokom. Aplikacije za onemogočanje oglasov delajo sive lase oglaševalcem na spletu. Zmanjševanje naklad in evolucijsko pridobljena sposobnost za podzavestno krmiljeno prezrtje oglasov zmanjšujeta doseg teh v tiskanih medijih. Med ljudmi in oglasi poteka nenehen boj. Ljudje sčasoma razvijemo odpornost proti vsaki vrsti oglaševanja, zato morajo oglaševalci uporabljati vedno nove strategije za vdor oglasov v naše možgane. In te strategije so vse spornejše.

Potrošniki črne propagande

Veliko je bilo zgražanje, ko so Američani in Britanci med drugo zalivsko vojno leta 1991 informacije cenzurirali tako, da mediji niso mogli objaviti niti ene fotografije žrtev te vojne. Od takrat se je veliko spremenilo. Število medijskih kanalov, prek katerih dobivamo informacije z vojnih območij, se je v zadnjih 25 letih zelo povečalo. Takšna cenzura kot leta 1991 danes ni več mogoča. Televizijsko sliko je mogoče pošiljati po satelitu. Slike arabske TV Al Džazira o vojni v Afganistanu so povsod po svetu na voljo od leta 2001, med vojno v Iraku leta 2003 je bila prestolnica Bagdad polna tujih poročevalcev, v die Zeit piše profesor Kai Hafez.

Uber odgovarja: V Sloveniji ne bo tako

Na članek Uber izgubil sodno bitko, delavcem plačani dopust, bolniška in minimalna plača se je odzvala slovenska podružnica podjetja Uber. V slednji poudarjajo, da odločitev londonskega sodišča nima nobene povezave s statusom Uberjevih partnerjev v drugih evropskih državah: "Uber ponuja različne storitve na različnih tržiščih, saj je zakonodaja različna od države do države. Uberjevi partnerji v Sloveniji bodo lahko v vsakem primeru zgolj podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo nosilci licence za prevoz potnikov. V skladu z zakonom bodo morali biti vozniki bodisi zaposleni pri prevoznem podjetju ali pa samozaposleni, v kolikor bodo kot samostojni podjetniki pridobili licenco za prevoz potnikov."

Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

»Smo žrtve komunistične revolucije. Nekateri neposredno, saj jim je revolucija vzela starše ali stare starše, strice ali tete, brate ali sestre. Nekaterim je vzela pravice: do lastnine, do šolanja, do prostega gibanja, do poklica, do dela. Vsem je vzela pravico do svobode in svobodnega mišljenja, do svobodnega govora in pisanja, do enakopravnosti v družbi in pred državo. V nas je vsadila strah pred jasno in iskreno besedo. Učila je naše otroke, naše sosede, naše sodržavljane, da smo obsojeni na življenje poražencev na napačni strani zgodovine. Vsega tega naj ne bi znali sprejeti kot logično posledico upora zmagovalcem. Opredeljuje nas žalost, saj se zbiramo, da bi skupaj objokovali elito, ki jo je revolucija pobila. Opredeljuje nas prizadetost, da ni bila dovolj le smrt elite, ampak zahteva po njenem izbrisu iz narodove zavesti. Opredeljuje nas zgražanje, da po popolnem propadu komunizma naš narod ne čuti potrebe, da bi storjen zločin priznal, revolucijo obsodil in obžaloval. Opredeljuje nas upanje, da naše slovesnosti in prizadevanja odpirajo oči našemu narodu, da spozna krivico, ki jo trpimo, in jo ustrezno popravi.« To so besede Petra Sušnika, predsednika Nove slovenske zaveze, odkrito domobranske organizacije, primerljive s podobnimi političnimi organizacijami po Balkanu, ki na enak način slavijo ustaše in četnike, torej kolaborante s fašističnim in nato nacističnim režimom v času druge svetovne vojne. A obstoj in toleriranje tovrstnih organizacij sta značilnost postkomunističnega sveta. V Nemčiji česa takšnega ne boste videli. Ker je prepovedano in kaznivo. A Evropa je v tem raznolika. V Italiji na primer odkrita fašistična stališča niso prepovedana niti nenavadna.

Živimo v času strašne brutalnosti, brezbrižni smo do podob trpljenja drugih

Francija se je odločila porušiti begunsko taborišče v Calaisu, imenovano džungla, v katerem je živelo med 6000 in 8000 ljudi. To so ljudje, ki želijo najti novo življenje. Tisti, ki jih niso premestili v begunske centre, ležijo ob cesti kot bube v upanju, da se bodo prebudili v drugačnem svetu. Nekateri zaviti v odeje sedijo na pločnikih, polnih smeti. Tudi oni so smeti za tiste, ki so v zadnjih tednih za begunske otroke zahtevali zobozdravstvene preglede, da bi lahko določili, koliko so res stari. Vprašanje je, koliko so stari ljudje v Calaisu, so otroci, mladostniki ali odrasli? Se lahko strinjamo vsaj o tem, da so ljudje, tako kot mi, v Guardianu piše Jonathan Jones.

Intervju: Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo

Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo?

Fantje in dekleta se lahko ukvarjajo s stvarmi, ki jih veselijo, ne glede na spol

Otroška slikanica Rozagroza in Plavalava je premišljen, duhovit, poučen in predvsem kritičen prikaz vzgajanja otrok v stereotipne družbene vloge, določene s spolom. Pripoveduje o dvojčkih Neži in Anžetu, njunih starših in vsiljevanju ideologije modre in roza barve, ki otrokom že od rojstva oži svet odraščanja, saj svet modrega določa, kaj je primerno za fante, roza pa, kaj je primerno za deklice. Dva svetova pri vzgoji otrok sta v sodobni družbi ločena z ostrimi mejami, zamejena sta z družbenimi stereotipi, prehajanje med njima pa je družbeno nezaželeno, tako rekoč prepovedano.

Uber izgubil sodno bitko, delavcem plačani dopust, bolniška in minimalna plača

Medtem ko slovenska vlada razmišlja, kako ustreči družbi Uber s spremembo zakodaje, ki bi omogočila popolno prekarizacijo prevozov, gre Velika Britanija, sicer srčika neoliberalnega kapitalizma, v drugo smer. Ameriško podjetje Uber je namreč na Otoku izgubilo sodni spor glede pravic, ki jih mora zagotavljati svojim voznikom. Delavsko sodišče v osrednjem Londonu je razsodilo v prid dvema voznikoma, ki sta terjala plačilo za dopust in bolniško odsotnost ter minimalno plačo.

Ko gostje začnejo govoriti neumnosti, se je treba na nacionalki le uleči na mizo in izvesti performans

Nedeljsko TV oddajo na nacionalni televiziji Vikend paket vodita nacionalkin »taksist« Jože Robežnik in trenutno najmanj moteča voditeljica Bernarda Žarn. Biti najmanj moteč je danes močna pogajalska karta v tej instituciji. Oddaja se začne s tako imenovanim Komentatorskim kotičkom, torej precej politično za razvedrilno oddajo. Za kaj pravzaprav gre? Tri slavne (ali polslavne) osebnosti posedijo za mizo in Jože jim predvaja posnetke aktualnih dogodkov preteklega tedna, oni pa jih komentirajo. Gostje Vikend paketa sicer niso nikakršni strokovnjaki, zato bolj streljajo osle, se smejijo, skušajo biti duhoviti, kar jim le redkokdaj uspe, in zasmehujejo politike, o katerih nimajo pojma. Ja, kot smo v zadnjem času že nekajkrat ugotovili, je nacionalka res postala prvakinja v gostovanju nestrokovnih komentatorjev. Tako so za komentatorsko mizo v prvi oktobrski oddaji sedeli do ušes nasmejana pevka Nuška Drašček, ki svoje podpore stranki SDS nikoli ni skrivala, Fredi Miler, pozabljeni »one hit wonder«, ki so ga potegnili iz naftalina, ter Juš Milčinski, improvizator in igralec v novi oddaji Osvežilna fronta. Gostje so nato »predebatirali« nekaj pripravljenih in iz konteksta vzetih posnetkov iz parlamenta, kjer so svoji inteligenci naredili več škode kot koristi. A krivi pravzaprav niso gostje, kljub kalibru, saj jih voditelj v butasto komentiranje pravzaprav (pri)sili, kriv je pač format rubrike.

Konstrukcija izmišljene realnosti

V Mali galeriji Cankarjevega doma Ljubljana bo od 3. novembra do 11. decembra na ogled fotografska razstava Igorja Ilića z naslovom Nova stvarnost. Za svoj raziskovalni prikaz konstrukcije resničnosti skozi medij fotografije se je avtor za izhodišče gradnje odločil izdelati set znanstvenofantastičnega filma, ki vsebuje veliko različnih efektov, katerih namen je ustvarjanje novih resničnosti. Fotografije filmskih ustvarjalcev, ki uporabljajo različne pripomočke, razkrivajo njihovo brezbrižnost do manipuliranja z resnico oz. ustvarjajo nove.

Borut Mekina o tem, da je hrane za lačne otroke dovolj, sočutja pa premalo

Pogovor je nastal na podlagi članka Ali naj jedo potico>>

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/290300303&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

REJVikend

Izbor elektronskih dogodkov od  28. do 31. oktobra.

Sodišče: Janša mora novinarki plačati 6.500 evrov, kot kaže bo moral enako vsoto odšteti tudi drugi

Okrajno sodišče v Velenju je v zamudni odškodninski sodbi zapisalo, da mora predsednik stranke SDS Janez Janša novinarki TV Slovenija Mojci Pašek Šetinc plačati 6.000 evrov odškodnine. In sicer v roku 15. dni pod izvršbo. Poleg tega bo moral vodja največje opozicijske stranke novinarki, ki jo je prek Twitterja žalil z zapisi, povrniti tudi pravdne stroške v višini dobrih 500 evrov. Druga tožnica v tej zadevi, novinarka nacionalne televizije Eugenija Carl, na sodbo še čaka, vendar glede na okoliščine in identično situacijo, se tudi njej obeta odškodnina v višini 6.000 evrov. Carlova naj bi sodbo prejela v naslednjih dneh. Janša ima nato od prejema pisnega odpravka 15 dni časa, da se zoper tožbo pritoži. Sodišče je zamudno sodbo izdalo, ker Janša pošte prvotne sodbe ni prevzel, prav tako pa mu je vročevalec ni uspel vročiti. Sodišče se sicer v vsebino ni spuščalo, kljub temu pa je v zamudni sodbi sklenilo, da so tovrstni zapisi že sami po sebi žalitev, presegajo polje svobode govora in so novinarki povzročile nepopravljivo škodo. 

Begunski otroci iz Sirije v Turčiji šivajo oblačila za evropska modna podjetja

Preiskava novinarjev britanske TV BBC za oddajo Panorama je pokazala, da v Turčiji begunski in tudi turški otroci, pa odrasli begunci iz Sirije šivajo oblačila za evropski trg. Vsa modna podjetja trdijo, da strogo nadzorujejo svoje dobavne poti in ne odobravajo izkoriščanja beguncev ali otrok.

Mladinin Proglas na festivalu StopTrik

Med 27. in 30. 10. 2016 se bo v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru odvil 6. Mednarodni filmski festival StopTrik, prvi evropski festival posvečen umetnosti stop motion animacije. V štirih festivalskih dnevih si bo mogoče ogledati aktualno produkcijo kratkih animiranih filmov zadnjih dveh let in sicer 43 filmov v programu Mednarodnega stop motion tekmovanja in 12 filmov v Tekmovanju Borderlands, ki so bili izbrani izmed več kot dvesto prispelih prijav. Letošnja osrednja tema festivala je “propaganda.” V okviru spremljevalnega programa bo ob 20 obletnici MLADININEGA Proglasa, izbor družbeno angažiranih oglasov, ki nagovarjajo aktualne probleme sodobne družbe, človeka in okolja. Otvoritev razstave MLADINA Proglas bo v petek ob 21:30 v zgornjem nadstropju Salona uporabnih umetnosti.

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

Izbor dogodkov od 27. do 30. oktobra.

Državni zbor sprejel novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini

Državni zbor je s 53 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini. Njen cilj je zaščititi žrtve nasilja v družini in izboljšati delovanje državnih institucij pri obravnavi tega. Novela izrecno prepoveduje nasilje v družini in telesno kaznovanje otrok, določa tudi možnosti za ukrepanje policije in sodišč. 

Google je podrl zid med anonimnim spletnim sledenjem oglasov in uporabniškimi imeni

Ko je družba Google leta 2007 kupila oglaševalsko mrežo DoubleClick, je ustanovitelj spletnega iskalnika Sergey Brin dejal, da bo zasebnost za Google na prvem mestu po pomembnosti, ko bodo »razmišljali o novih oglaševalskih produktih«. Skoraj deset let je res ločeval obširno DoubleClickovo bazo podatkov o tem, kaj uporabniki iščejo po spletu, od imen in drugih osebnih informacij, ki jih zbere od imetnikov elektronske pošte gmail in drugih računov. Letos poleti pa je na tiho to mejo zasebnosti zbrisal – zbrisal je tiste dele izjave o varovanju zasebnosti, s katerimi je zagotavljal uporabnikom samodejno ločevanje podatkov iz DoubleClickove baze od imen ter drugih osebnih informacij.

Festival stop motion animacije

Od 27. do 30. oktobra bo v Salonu uporabnih umetnosti Maribor potekal 6. mednarodni filmski festival StopTrik, ki velja za prvi evropski festival posvečen umetnosti stop motion animacije. V štirih festivalskih dnevih bo ponudil aktualno produkcijo kratkih animiranih filmov zadnjih dveh let z vsega sveta: 43 filmov v programu Mednarodnega stop motion tekmovanja in 12 filmov v tekmovanju Borderlands, ki so bili izbrani izmed več kot dvesto prijavljenih filmov.

"Samo nekdo, ki noče videti sveta okrog sebe, lahko vztraja v prepričanju, da bo naslednja generacija živela bolje. Vsa dejstva kažejo drugače."

O Zdravku Kobetu, profesorju nemške klasične filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, strokovnjaku za največje mislece, kot so Hegel, Kant, Foucault, študentje govorijo s strahospoštovanjem. Da je eden najstrožjih, smo spoznali tudi mi. Intervju je nastajal korak za korakom, s filigranskim izbiranjem misli in klesanjem besed, počasi, vse poletje. Sicer razumljivo, kajti tema, ki smo jo izbrali za pogovor, je ena največjih. V kakšnem svetu živimo, kako smo prišli v to godljo, kako se lahko iz nje izkopljemo, predvsem pa, kako vemo, da smo res v godlji?

Zdravljenje virusa HIV je vse uspešnejše, preprečevanje širjenja okužb pa vse težje

V prvi polovici letošnjega leta je število na novo odkritih okužb z virusom HIV že skoraj doseglo število okužb, odkritih vse lansko leto. Do konca septembra so jih odkrili že skoraj 60, kar je več kot v do zdaj rekordnem letu 2011, ko so odkrili 55 novih okužb. Število odkritih okužb se zadnjih 30 let iz desetletja v desetletje povečuje. Med letoma 1986 in 1995 je bilo primerov 112, v naslednjem desetletju 177, od leta 2006 do lani pa 442. V primerjavi z večino drugih držav EU, kjer se spoprijemajo s podobnimi naraščajočimi trendi, je primerov sicer še vedno razmeroma malo, niso pa zato nič manj skrb zbujajoči.