-
15. 10. 2016 | Kultura
Umetnost 80. let v Moderni galeriji
V Moderni galeriji Ljubljana so odprli razstavo z naslovom Novi prostori, nove podobe. Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov – 1. del, ki se posveča predvsem klasičnim likovnim medijem, arhitekturi ter oblikovanju z vidika novih bienalnih prireditev in novih razstavnih strategij. Razstava, ki sta jo pripravili kustosinji Asta Vrečko in Martina Malešič, bo na ogled do 1. januarja 2017.
-
15. 10. 2016 | Družba
Jezikovna pravila so tako zadeva družbenega dogovora kot njegovih sprememb
Članice skupine FemA v medijskih objavah – apelih, komentarjih, izjavah, praviloma uporabljamo slovenščino tako, da z njo utrjujemo »prisotnost žensk v jeziku«. Dosledno upoštevanje pravila generičnega moškega slovničnega spola in njegove navidezne nevtralnosti ženske namreč umesti na podrejeni položaj. Osebe, ki so izven družbene delitve na moške in ženske po telesnosti in opredelitvi pa izključuje. Jezik namreč kaže, se nanaša na stvarnost in je obenem sredstvo njene kreacije. Tako učinkovanje velja tudi za nazaj, ko se obuja zgodovinski spomin. Ob tem naše pozorno in premišljeno verbalno izražanje spolov ostaja pretežno v predpisanih slovničnih okvirih, onkraj njih uporabljamo tiste jezikovne oblike, ki so del emancipacijskega govora obravnavanih robnih skupin.
-
-
14. 10. 2016 | Kultura
Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.
-
13. 10. 2016 | Politika
Vlada podpira podpis sporazuma CETA
Vlada je danes sklenila, da Slovenija podpira podpis trgovinskega in investicijskega sporazuma med EU in Kanado (Ceta), a mora o tem odločiti še DZ, so iz vladnega urada za komuniciranje sporočili prek Twitterja. Podrobnosti sklepa vlade bodo znane po koncu seje. Prihodnji torek naj bi tako ministri EU za trgovino odločali o zeleni luč za podpis Cete in začasno uporabo sporazuma, po katerem bi Ceta v določenih delih začela veljati že po potrditvi Evropskega parlamenta in še pred zaključkom ratifikacijskih postopkov po članicah.
-
13. 10. 2016 | Kultura
Bob Dylan prejemnik Nobelove nagrade za literaturo
Legendarni ameriški glasbenik Bob Dylan je prejemnik letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Podelitev te prestižne nagrade so pojasnili z besedami, da je ustvaril novo poetično izraznost znotraj dolge tradicije ameriškega pesništva, med drugim pa so izpostavili njegov izjemen smisel za rimo, vsebinske ideje in luciden um. Dylan je prvi ameriški državljan, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo po letu 1993, ko jo je prejela pisateljica Toni Morrison, sicer pa 259. ameriški prejemnik kakršnekoli Nobelove nagrade.
-
13. 10. 2016 | Svet
Katastrofalni podatki o duševnem zdravju otrok v Angliji odražajo globalno krizo
Ljudje po vsem svetu imajo težave s tesnobo, stresom, depresijo, strahovi, motnjami prehranjevanja, samopoškodbami in osamljenostjo. Zadnji katastrofalni podatki o duševnem zdravju otrok v Angliji odražajo globalno krizo, v Guardianu piše George Monbiot. Za to obstaja vrsto razlogov, a glavni je nedvomno, da ljudje kot ultradružabna bitja, katerih možgani so ustvarjeni za odzivanje na druge ljudi, niso več povezani med seboj.
-
13. 10. 2016 | Svet
Na pogovorih o Ceti dosežen napredek, Slovenija še z zadržki
Na včerajšnjem srečanju veleposlanikov držav članic EU v Bruslju je bil dosežen napredek glede skupne pojasnitvene izjave k sporazumu med EU in Kanado (Ceta), vendar pa imajo nekatere države, med njimi tudi Slovenija, še nekaj zadržkov. Če bodo te zadržke umaknile, bi lahko ministri za trgovino EU prihodnji torek prižgali zeleno luč podpisu sporazuma.
-
13. 10. 2016 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote
Izbor dogodkov od 13. do 15. oktobra.
-
12. 10. 2016 | Svet
Islandija je zaprla kriminalne bankirje in ohranila državo blaginje
Vrhovno sodišče v Reykjaviku je v tem tednu poslalo v zapor devet bankirjev, ki so s tržnimi manipulacijami pripomogli k izbruhu finančne krize leta 2008, poroča Island Monitor. Islandija, ki ima samo 400 tisoč prebivalcev, se je reševanja finančne krize lotila po svoje. Namesto, da bi enako kot ZDA in države EU zavožene zasebne banke reševala z davkoplačevalskim denarjem, je bankirje obsodila in poslala v zapor kot kriminalce.
-
12. 10. 2016 | Družba
Zakaj o slovenskih arhitektih izpred druge svetovne vojne vemo tako malo?
Kako to, da o arhitektih iz socializma vemo tako veliko, o arhitektih izpred druge svetovne vojne pa tako malo? Bogo Zupančič, zgodovinar arhitekture, odgovarja, da so bili mnogi odlični slovenski arhitekti, od Costaperarie, Šubica, Husa, Spinčiča do Vurnika in drugih, v obdobju socializma zamolčani zato, ker so delali za meščanske in kapitalistične naročnike: "Kot arhitekturnemu zgodovinarju se mi zdi škoda, da se slovenska arhitekturna zgodovina osredotoča samo na Plečnika in zadnje čase še na Ravnikarja, saj je imela Slovenija še veliko drugih odličnih arhitektov. Plečnikovi učenci so množično hodili študirat v Pariz, Vurnikovi učenci v Berlin, a ker so bili tam v času nacizma, se po vojni o tem ni smelo javno govoriti. Edvard Ravnikar, ki je na ljubljanski šoli za arhitekturo začel poučevati takoj po drugi svetovni vojni, se je s prvo generacijo študentov želel izkazati v pedagoškem smislu in uspelo mu je ustvariti res vrhunsko generacijo, v katero spada tudi Mušič. V šestdesetih je Ravnikar dobil v delo Trg revolucije, zaradi česar se je vse manj posvečal pedagoškim obveznostim. Prepustil jih je asistentom, ki pa mu žal niso bili dorasli. Od slavne ljubljanske šole za arhitekturo se tako ni ohranilo skoraj nič."
-
12. 10. 2016 | Družba
Zakaj pretirana skrb za varnost otrokom prej škodi kot koristi
Varnost, posebej varnost otrok, nam je tako rekoč sveta. Argument varnosti prekaša vse druge, še zlasti, ko govorimo o otrocih. Z varnostjo v mislih oblikujemo javne prostore, ograje na stopniščih in seveda še posebej otroška igrišča – da le preprečimo čim več poškodb. Zato so si igrišča med seboj čedalje bolj podobna. Na njih se lahko pojavlja samo certificirana in atestirana oprema, ta pa je, seveda, draga. Velikost igral in podlage so skrbno predpisane. Povsod najdemo enak tobogan, enak vrtiljak, enako plezalo. Če poskušamo v javni prostor umestiti drugačno, nenavadno igralo, imamo opraviti z zakonodajo, ki tega ne dovoli. In če se otroci pritožujejo, da jim je na igrišču dolgčas, ali če starši ugotavljajo, da so se sami v otroštvu ukvarjali z veliko nevarnejšimi rečmi, skomignemo z rameni – časi so drugačni, tako pač je.
-
12. 10. 2016 | Kultura
Yasmina Reza z novo igro na odru MGL
V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo 16. oktobra ob 20.00 premierno uprizorili komedijo Bella Figura, sodobne francoske avtorice Yasmine Reza v režiji Mateje Kokol. Avtorica je zaslovela predvsem s svojimi satiričnimi igrami, kjer nastopajo predstavniki današnjega zgornjega srednjega razreda. Bella Figura je bila krstno uprizorjena lansko pomlad v Berlinu v režiji Thomasa Ostermeierja.
-
12. 10. 2016 | Družba
Tožba pred evropskim sodiščem se obrestuje. Romi dobili vodo.
Vlada je po desetletjih prigovarjanj na en mah rešila težave s pitno vodo v dveh romskih naseljih. Sočasno se je po letu in pol nedejavnosti sestala vladna komisija za zaščito romske skupnosti in napovedala skorajšnje sprejetje nacionalnega programa ukrepov za prihodnjo petletko ter prednostno obravnavo »bistvenih vprašanj, kot je zagotavljanje finančnih sredstev za urejanje komunalne infrastrukture na območjih, kjer večinsko živijo predstavniki romske skupnosti«. Kaj se dogaja? Je Slovenija nenadoma spremenila svoj negativni odnos do Romov?
-
11. 10. 2016 | Svet
Razdejanje je vse, kar ZDA lahko po 15 letih vojne pokažejo v Afganistanu
Čeprav so ZDA za vojno v Afganistanu v zadnjih 15 letih porabile milijarde dolarjev, to ni ena od pomembnih tem predvolilnih razprav. Vojna v Afganistanu je pozabljena polsestra vojne v Iraku. V začetku leta 2003 so milijoni ljudi po svetu po razkritju, da so dokazi, da je imel režim Sadama Huseina »orožje za množično uničevanje«, , nedvomno ponarejeni, protestirali proti vojni v Iraku. Veliko manj aktivistov je protestiralo proti vojni v Afganistanu.
-
11. 10. 2016 | Svet
Ko mediji pozabijo omeniti, da so terorista ujeli begunci
Nekateri slovenski osrednji mediji so poročali o Sircu, ki ga je v Nemčiji iskala policija, saj so v njegovem stanovanju našli eksploziv. Nekatere naslovnice so bile ponovno polne teroristične grožnje, ki bi se lahko končala tragično, a do tega nato ni prišlo. Pozabili pa so posebej poudariti (nekateri so to celo v celoti zamolčati) resnični razlog zakaj. Ob senzacionalistični zgodbi so namreč zameglili dejstvo, da so ga na koncu ujeli in policiji predali prav trije begunci iz Sirije. Jaber al-Bakr, ki naj bi bil povezan z Islamsko državo, naj bi namreč v Nemčiji načrtoval bombni napad. Ko je policija v njegovem stanovanju v soboto našla eksplozivo, je že bil na begu iz kraja Chemnitz. Ko je prispel v Leipzig, je zaprosil tri svoje sodržavljane, ki jih je naključno srečal na železniški postaji, ali lahko prespi v njihovem stanovanju. Ker se jim je zdel sumljiv in jih skušal podkupiti, so ga nato v stanovanju zvezali in fotografirali ter obvestili policijo, poroča BBC, ki povzema lokalne nemške medije.
-
11. 10. 2016 | Družba
Slovenija poziva k popolni odpravi smrtne kazni
Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) je ob svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni pozvalo k njeni odpravi. "Slovenija je odločna nasprotnica smrtne kazni v vseh okoliščinah in si prizadeva za odpravo smrtne kazni povsod po svetu," so zapisali v sporočilu za javnost. "Globalna odprava smrtne kazni je pomembna tako z vidika varovanja človekovega dostojanstva kot zaradi nepovratne škode, ki jo povzroča, še posebej v luči dejstva, da nobeno sodstvo ni brez napak. Obenem podatki kažejo, da smrtna kazen ne zmanjšuje stopnje kriminala. Zato ob tej priložnosti pozivamo vse države, ki še ohranjajo smrtno kazen, da jo čim prej odpravijo oziroma uvedejo moratorij na njeno izvrševanje," pravijo na MZZ.
-
11. 10. 2016 | Družba
Vozniki smo na cestah med seboj sklenili tiho zavezništvo proti oblastem. Čeprav na prvi vtis med vsakodnevnim manevriranjem po mestu delujemo kot smrtni sovražniki, med nami v resnici vlada uporniška solidarnost, kakršno zunaj prometa težko najdeš. Vsi poznamo tisti občutek tovarištva, ko ti nasproti vozeči avto poblenda in te opozori na policijo za vogalom. Voznika, popolna neznanca, ki si ne delita drugega kot skupni asfalt pod gumami, si izmenjata zadovoljni pomežik malih ljudi, ki sta s skupnimi močmi ukanila močnejšega predatorja. V isti predal prometnega tovarištva lahko uvrstimo starodavni medijski ritual, v katerem vozniki kličejo na radijske postaje in opozarjajo širšo Slovenijo na prežeče radarje. In mar niso prav radarji v Mariboru zanetili ljudske vstaje? Vozniki ne jebemo sistema in pika. Ko vidimo enega izmed nas, ki mu policija vsem na očeh piše kazen, nas prej kot privoščljivost popade jeza nad represivnimi organi države: »Glej jih, spet kasirajo!«
-
11. 10. 2016 | Kultura
Potujoča razstava o vsakdanjem življenju v socialistični Jugoslaviji
Po Beogradu in Sarajevu bo potujoča razstava Muzeja zgodovine Jugoslavije (MIJ) iz Beograda z naslovom Nikoli jim ni bilo bolje? Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji gostovala tudi v Ljubljani in sicer v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer bo na ogled od 12. oktobra 2016 do 30. junija 2017. Razstava, ki jo je pripravila kustosinja Ana Panić s sodelavci, pripoveduje o vsakdanjem življenju v socialistični Jugoslaviji od leta 1945 do 1991.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Družba
»Sem mama osnovnošolke in pogosto prelistam njene učbenike in berila ter se z njo o vsebinah, ki se jih učijo, pogovarjam. Tako se je zgodilo tudi tokrat, ko mi je pokazala, kaj so brali v berilu za 4. razred. Vsebina me je dobesedno pretresla,« nam je zaupala mama osnovnošolke, sicer socialna delavka, ki se pri delu pogosto srečuje s posledicami privzgojenih norm in sporočil, ki jih v otroke vsadimo, ne da bi pomislili, kakšne posledice lahko imajo kasneje v življenju.
-
10. 10. 2016 | Svet
Pet meril za izbiro vodilnih ljudi mednarodnih organizacij
Z odločitvijo varnostnega sveta, da bo nov generalni sekretar OZN Portugalec Antonio Guterres, se je šele začela delitev stolčkov na vrhu mednarodnih organizacij. Novega predsednika oziroma predsednico potrebuje več mednarodnih organizacij, med njimi sta tudi Svetovna banka in Svetovna zdravstvena organizacija. V času, ko konflikti interesov med ZDA in njenimi zavezniki pa tudi vzpon Kitajske in Rusije podirajo sodelovanje na globalni ravni, je vprašanje, kdo bo zasedel ta mesta, še kako pomembno, piše Ngaire Woods z univerze Oxford na spletni strani Project Syndicate.
-
10. 10. 2016 | Svet
Zadnje soočenje med Clintonovo in Trumpom Ameriko pahnilo med banana republike
Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je v St. Louisu svojo demokratsko nasprotnico Hillary Clinton na njunem drugem televizijskem soočenju včeraj zvečer obtožil, da je lažnivka in celo hudič, ter ji v ostri, uro in pol trajajoči ofenzivi zagrozil, da bo končala v zaporu. Ameriški televizijski komentatorji ponovno kot že leto dni spet niso mogli verjeti lastnim ušesom, saj v sodobni zgodovini predsedniških kampanj kandidati drug drugemu niso grozili z zaporom. Več med njimi jih je uporabilo izraz "banana republika".
-
10. 10. 2016 | Kultura
Provokativna obsodba zločinske dvoličnosti katoliške Cerkve
Po premieri na lanskem festivalu Liffe, bo film Klub, čilskega režiserja Pabla Larraína od 12.oktobra dalje na ogled na rednem sporedu Kinodvora. Dobitnik velike nagrade žirije na lanskem Berlinalu, je neusmiljena in provokativna obsodba zločinske dvoličnosti katoliške Cerkve s primesmi psihološkega trilerja.
-
9. 10. 2016 | Kultura
Muriel Barbery / Ogromno ljudi je rojenih v napačna okolja
Pisateljica Muriel Barbery nad intervjuji in sploh vsem, kar spremlja objavo knjige, tudi nad javnimi nastopi, nominacijami za nagrade in fotografiranjem, ni preveč navdušena. Pisanje razume kot intimno dejanje, kot ubesedovanje pokrajine notranjega sveta, in pri tem celo nima nikakršne nuje napisanega deliti s svetom. Podobno kakor Rene in Paloma iz njenega slovitega romana Eleganca ježa (Mladinska knjiga, 2010) lepoto ščiti in varuje pred zunanjim svetom. Je nekoliko sramežljiva in zadržana – zelo pazljivo izbira redke besede, ki jih izgovarja v nežnem tonu. Zato sem vedela, da obstaja samo en način, kako prebiti zid razdalje in vstopiti v pogovor. »Kako je z vašimi mački?« rečem, ko se od hotela Slon, kjer sva se sestali, odpraviva po Čopovi. »Menda imate dva,« dodam. »Ne, ne, zdaj imam štiri,« veselo odvrne. »Dva starejša in dva šestmesečna,« reče in že hiti v telefonu iskati njihove fotografije. Na zaslonu zagledam siva puhasta bitja, vsakič ujeta v perfektni dnevni svetlobi in pod natančno odmerjenim kotom, ki jih prikazuje v vsej gracioznosti. Muriel Barbery je poosebljeno zasledovanje lepote, pomislim.
-
8. 10. 2016 | Družba
Odvetnik, ki je brez žoge postal največja slovenska nogometna zvezda
Aleksandra rodijo 13. oktobra 1967 v Ljubljani. Oče Peter je odvetnik, mama Ana ravnateljica grosupeljske osnovne šole. Starejši brat Rok je star tri leta. Ime dobi po stricu, maminem bratu, je svojeglav in trmast otrok. Pri štirih letih se odloči, da bo družinskega psa, velikega ovčarja po imenu Lord, peljal na sprehod. Lord se sprehoda kmalu naveliča in zavije proti domu, oče pa Aleksandra najde, kako se ležeč na trebuhu ves opraskan trdno oklepa povodca in ga ne spusti, četudi ga pes vztrajno vleče naprej.
-
8. 10. 2016 | Politika
Novinar, ki ga je povzemala TV Slovenija, si je vse izmislil
Luigi Pelazza je na italijanski televiziji Italia 1 v oddaji Hijene zavrtel reportažo, v kateri je predstavil nezakonito trgovino z orožjem v Bosni in Hercegovini. V reportaži se je novinar pogovarjal z domnevnimi preprodajalci orožja, ki so mu povedali, kako trgovina poteka. Tri dni po tem, ko je šla oddaja v eter, je bosansko tožilstvo začelo preiskavo in na podlagi rezultatov novinarja kazensko ovadili za posest in trgovanje z orožjem, ker naj bi puške na snemanje prinesel sam.
-
8. 10. 2016 | Kultura
Trbovlje v znamenju novomedijske kulture
V Delavskem domu Trbovlje bo od 13. do 15. oktobra potekal 8. mednarodni festival Speculum Artium, osrednji dogodek programa Trbovlje novomedijsko mesto, ki se je v osmih letih uveljavil kot eden vodilnih festivalov novomedijske kulture v Sloveniji, zlasti zaradi vizionarsko usmerjenega prepleta novomedijskih produkcij z umetnostjo, tehnologijo in znanostjo. Letošnji festival bodo obiskali umetniki iz Japonske, ZDA, Turčije, Palestine, Pakistana, Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije, že šesto leto zapored pa ga bo popestril tudi mednarodni festival video umetnosti DigitalBigScreen.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Družba
V tednu otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, je Zavod živim, organizacija, ki nasprotuje pravici žensk do splava, pred frančiškansko cerkvijo na ljubljanskem Prešernovem trgu postavil veliko platno in vsak večer predvajal film Čudež življenja. Gre za »pro-life« izdelek, ki govori o tem, da se življenje začne s spočetjem, prikazuje, kdaj začne otroku utripati srce, kdaj začne sesati palec, kdaj prvič odpre oči … Izbira propagandnega filma je povsem pričakovana, cilj Zavoda živim je namreč »razširiti sporočilo o lepoti življenja in razkrivati neresnice glede nerojenega človeškega življenja, umetnega splava, posledic splava in kontracepcije«. Ali kot pravi Katarina Nzobandora, direktorica zavoda: »V Sloveniji je veliko malodušja, ljudje se nimajo radi, ne sebe ne svojih otrok, ni pozitivnih občutkov, ni sreče, otroci niso breme, otroci prinašajo upanje.«
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Uvodnik
Zakaj naj bi država vzdrževala javno televizijo? Kakšen je razlog, da je to mednarodni standard resnih civiliziranih in demokratičnih držav, zakaj je to pri ocenjevanju neke države tako relevantno? Razlog je en sam: namen javnega TV-servisa je, da vzdržuje prostor javne razprave. Vzdržuje njegovo raven. To je tisto, kar namreč financiramo državljani. Televizija kot taka je od svojih začetkov finančno predrag medij, da bi se, če deluje po tržnih merilih, lahko izognila komercialnemu, delno tudi plehkemu. Televizija kot medijsko podjetje na trgu mora zadovoljiti tako širok in povprečen okus, da si vzdrževanja visoke ravni javne razprave preprosto ne more privoščiti. In to je edini resni razlog, zaradi katerega danes države oziroma državljani financirajo javno televizijo. Nekaterih stvari na trgu preprosto ni mogoče zagotavljati. Javna televizija pa naj bi zato zagotavljala tisto več, naj bi bila prostor tehtnosti, tudi zahtevnosti, pa naj gre za družbo, kulturo, šport ali otroške oddaje. Zato ima zakonsko urejeno financiranje.
-