Politiki zahtevajo strožje kazni za širjenje lažnih novic

Ker se bojijo medijskih manipulacij pred parlamentarnimi volitvami, politiki iz nemških krščansko-demokratskih strank CDU in CSU zahtevajo strožje kazni za širjenje lažnih novic. Ansgar Heveling (CDU), predsednik parlamentarnega odbora za notranje zadeve, meni, da bi bila poostritev kazni upravičena, ko gre za ciljno kampanjo.

Kako katoliško je francosko meščanstvo?

V cerkvi Saint-Lambert de Vaugirard v 15. pariškem okrožju se vsako sredo ob pol devetih zvečer sestajajo mladi katoliki in molijo. Le slabega pol kilometra stran imajo strankarsko centralo konservativni republikanci. Župnik ne mara, da se v njegovi cerkvi govori o politiki, vseeno pa si njegovi podaniki izmenjujejo tudi politična stališča. Mnogim od njih se kandidat François Fillon zdi dobra izbira, saj naj bi bil verodostojen, in sicer tudi pri vprašanjih morale. Nekaterim se zdi celo, da je bil edina pametna izbira. 

Pasti Trumpovega 1000 milijard dolarjev vrednega načrta investicij v infrastrukturo

Nov predsednik ZDA Donald Trump je že v svojem prvem govoru po izvolitvi napovedal, da bo s 1000 milijard dolarjev vrednim investicijskim načrtom obnovil avtoceste, mostove, predore, letališča, šole, bolnišnice. Tako bo z ameriškim jeklom in delavci zagotovil ponoven razcvet ameriškega gospodarstva in vrnitev dobro plačanih delovnih mest v ZDA. Eno od ključnih vprašanj pri tem projektu pa je, kje bo zanj dobil denar.

Kako so se uresničile Mladinine napovedi

V Mladini smo že junija 2014 napovedali, kaj se bo zgodilo. Temu priča takratna naslovnica Mladine in članek Boruta Mekina Kobilice prihajajo, ki si ga lahko preberete na tej povezavi. Naslovnico avtorja Tomaža Lavriča smo nato poustvarili za aktualno številko Mladine (49/2016). Napovedi so se torej uresničile. Edina razlika je bila v tem, da so posredniki s Heliosom zaslužili celo več, kot smo mislili. Naslovni članek Boruta Mekine iz aktualne številke si lahko preberete tu, prisluhnete pa lahko tudi vsakotedenskemu podkastu Radia Mladina, kjer je naš novinar v pogovoru pojasnil nekaj dejstev. 

S pozivom o prepovedi nošenja burk je Angela Merkel spremenila retoriko

Nemška kanclerka Angela Merkel je na kongresu krščansko-demokratske stranke (CDU), na katerem so jo vnovič izvolili za predsednico, pozvala k prepovedi nošenja burk. »Polno zakrivanje mora biti prepovedano, kjer koli je to zakonito mogoče,« je dejala pred okoli 1000 delegati in požela navdušen aplavz. Nošenje burk bi prepovedala v šolah, na sodiščih in drugih javnih ustanovah. K splošni prepovedi nošenja burk ni mogla pozvati, ker bi bila takšna prepoved v neskladju z nemško ustavo oziroma njeno določbo o svobodi veroizpovedi.

Skrajni desničar Wilders po obsodbi zaradi diskriminacije še bolj priljubljen

V petek se je končalo sojenje nizozemskemu skrajno desničarskemu politiku Geertu Wildersu. Sodišče ga je spoznalo za krivega diskriminacije proti ljudem maroškega porekla, ki jo je Wilders izražal na predvolilnem shodu leta 2014, vendar pa dokazov, da so njegove besede spodbujale sovraštvo, ni bilo. Za oris, Wilders je na enem izmed shodov množico vprašal ali si želijo »manj ali več Maročanov v svojem mestu na Nizozemskem«. Prisotni so vzklikali, da si želijo manj Maročanov, Wilders pa je z nasmeškom odgovoril: »To bomo uredili.« 

Italijanski predsednik za novega premierja izbral dosedanjega zunanjega ministra 

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je za novega predsednika vlade izbral dosedanjega zunanjega ministra Paola Gentilonija. 62-letni socialdemokrat bo zdaj oblikoval novo vlado, ki bo nadomestila vlado Mattea Renzija. Seznam ministrov naj bi predstavil že danes, o vladi pa naj bi parlament glasoval v sredo. Gentiloni je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA imenovanje Mattarelle sprejel pogojno; kot je povedal generalni sekretar predsednikovega urada Ugo Zappetti, bo najprej preveril, ali bo imel v parlamentu zadostno večino. Pred objavo novice o imenovanju se je Gentiloni pri Mattarelli mudil okoli 45 minut.

Iskanje lepote v najbolj neznatnih trenutkih življenja

Na rednem sporedu Kinodvora je od 12. decembra dalje na ogled film Paterson v režiji Jima Jarmuscha, ki ga je navdihnila istoimenska pesnitev Paterson Williama Carlosa Williamsa (izdana v petih knjigah med letoma 1946 in 1958) ter njegova znamenita misel: "Ni idej, so samo stvari." Z meditativno, poetično odo o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih našega življenja, eden vodilnih ameriških neodvisnih režiserjev še naprej vztraja v povsem samosvojem filmskem svetu.

Globalna plastična juha

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je od že nekaj dni na ogled razstava »Končna postaja: Morje?«, ki tematizira plastične odpadke – njihov izvor, (ne)smisel, življenjsko dobo in končno tudi »življenje po življenju« biološko nerazgradljive plastike. Vedno več plastičnih izdelkov naposled pristane v morjih in oceanih. V središču postavitve razstave je inštalacija plastičnih naplavin iz svetovnih morij, ki simbolizira ekološko katastrofo, ki jo prinaša plastika v morjih. Sicer pa so eksponati razstave iz Baltskega in Severnega morja ter Havajev. Razstavo organizira Muzej za oblikovanje Zürich in je pri nas na ogled po gostovanju v več kot 17 mestih po celem svetu.

Danes obletnica odmevnega uporniškega koncerta v okupirani Evropi

Nocoj se bo v Veliki dvorani Grand hotela Union odvil 75. tradicionalni koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in Mešanega pevskega zbora Lipa zelenela je. Jubilej bodo obogatili tudi s člani Akademske folklorne skupine France Marolt ŠOU v Ljubljani. Danes namreč slavimo 75-letnico zgodovinskega koncerta APZ, ki je  izčrpno opisan v poglavju "O zadnjem koncertu Akademskega pevskega zbora" v knjigi Boj brez puške izpod peresa Emila Cesarja, ki govori o takratnem pevcu Borisu Trampužu ta edinstveni uporniški koncert v okupirani Evropi.

Umrla je Esma Redžepova, kraljica romske glasbe

Po kratki in težki bolezni je v 74. letu starosti umrla kraljica romske glasbe Esma Redžepova. Njena glasbena pot je bila dolga dobrih 55 let, v Makedoniji pa velja za eno največjih glasbenih ambasadork svoje države. Za kraljico romske glasbe so jo razglasili leta 1976 na prvem mednarodnem festivalu romske glasbe, ki je potekal v Indiji, priznanje pa ji je izročila takratna predsednica vlade Indira Gandhi.

Sindikati zaradi prodaje Heliosa vlado ponovno pozivajo, naj zakonsko prepreči razprodajo državnega premoženja

"Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) prodaja Heliosa ni presenečenje. Da sedanji prodajalec, takratni kupec, ni strateški lastnik, ki bi v družbo pripeljal znanje, tehnologijo, razvoj in katerega delovanje bi odpiralo nova, kvalitetna ter dostojna delovna mesta, smo opozarjali že ob prodaji državnega deleža. Sedanja prodaja skupine Helios (in s tem tudi same družbe) zgolj potrjuje naše tedanje navedbe," je v sporočilu za javnost zapisal Dušan Semolič. 

Radio Mladina: Borut Mekina o prodaji Heliosa

Pogovor je nastal na podlagi članka Kobilice odhajajo >>

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/296965374&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

REJVikend

Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.

Zbiranje sredstev za Parado ponosa 2017 z Rubyyy Jones

Nocoj se bo na Metelkovi v klubih Tiffany in Monokel odvil prvi dogodek v podporo festivalu Parada ponosa 2017. Sezona večerov Pride Fundraiser je namenjena zbiranju finančnih sredstev za teden parade ponosa, osrednjemu dogajanju, ki v ospredje postavlja LGBT-pravice. V obeležitev mednarodnega dne človekovih pravic so organizatorji v ta namen povabili posebno gostjo, ki bo rušila stereotipne tabuje. Ob 23. uri bo namreč nastopila svetovno znana performerka Rubyyy Jones.

Kdo se boji Miklavževega Črnega Petra?

Črni Peter oziroma »Zwarte Piet« je predbožični običaj na Nizozemskem, v Belgiji in Luksemburgu, ki pa se (prepočasi) opušča, saj številni menijo, da je neprimeren, celo rasističen. Zwarte Piet izvira iz belgijske zgodovine, o tem, kaj naj bi pravzaprav predstavljal, pa kroži več razlag. Gre za običaj, ki ga obudijo vsako leto 5. ali 6. decembra, odvisno od države. Če je verjeti zgodovinskim virom, je bil Zwarte Piet suženj sv. Nikolaja, če pa je verjeti zagovornikom, ki svojih trditev niso utemeljili na nikakršnih dejstvih, gre za Nikolajevega »pomočnika«.

Nekaj, kar daje občutek, da je resnica, vendar to ni nujno res

Združenje sestavljavcev oxfordskih slovarjev je za besedo leta 2016 izbralo post-truth oziroma postresnico. Definicija te besede je opis okoliščin, v katerih imajo na javno mnenje objektivna dejstva manjši vpliv kot čustva in osebno prepričanje posameznika. Beseda je bila izbrana v letu, ko so Britanci na referendumu izglasovali brexit, Američani pa so za predsednika izvolili republikanca Donalda Trumpa. Svet se je nedvomno spremenil, populizem ima vedno večjo moč, postresnica je torej nekaj, na kar se bomo morali navaditi, izraz pa se bo po vsej verjetnosti začel večkrat pojavljati v pisani in govorjeni besedi.

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

Izbor dogodkov od 8. do 11. decembra.

Začetek družbenega eksperimenta

»Ta trenutek je slovenski parlament najboljše digitalno analiziran na svetu, s tem pa se je začel družbeni eksperiment – ali lahko takšna analiza oziroma vpogled v delo Državnega zbora naredi državljanke in državljane bolj aktivne?« S tem vprašanjem je Filip Muki Dobranić, eden izmed ustvarjalcev in predstavljalcev Parlametra zakjučil slovesno odprtje projekta v polni dvorani Stare elektrarne. 

Minimalizem ali kako smiselno zmanjševati in ne nesmiselno trošiti

Milena Glimbovski je pred dvema letoma v Berlinu skupaj s Saro Wolf odprla prvo trgovino za prodajo izdelkov brez embalaže. Odvečnih stvari se izogiba tudi v zasebnem življenju. Nazadnje je odpovedala svoje termine. Prejšnji teden je bila bolna, ker v tem tednu, ko se je vrnila v službo, ni želela delati 60 ur, je odpovedala vse termine, je povedala v pogovoru za Die Zeit.

Z Air Mladinsko na poti do Farga

V Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani bodo 12. decembra ob 19.00 premierno uprizorili predstavo o letenju z naslovom Človeški faktor, ki je nastala po besedilu irskega dramatika Busha Moukarzela in v režiji Matjaža Pograjca. Podobno kot pri drugih tekstih si je avtor tudi pri Človeškem faktorju vzel za izhodišče resničnost, a ga pri tem niso zanimale specifične zgodbe resničnih ljudi, temveč to, kaj za neko družbo pomeni pojav nečesa nerazložljivega, nekega skrajnega dogodka in kako se družba na to odzove. 

Medijske mreže in neenakost

Ljudje po vsem svetu ne glede na to, kje živijo, večinoma ne znajo več živeti brez naprav, ki jim omogočajo medsebojno povezovanje in komunikacijo. Ta povezanost ima velik vpliv na družbeni napredek in globalno pravičnost. Enako velja za medije in informacijsko infrastrukturo, od katere je odvisen sodobni povezani svet. Tako kot se ekonomski modeli, katerih temelj sta trg in potrošnja, širijo v vse več svetovnih regij in prodirajo v vse več sfer vsakdanjega življenja, logika korporacij vse bolj zavzema medije in digitalne platforme.