Vlado Miheljak
-
»Janša je kot zastopnik SDS za zavarovanje posojila zastavil 44-odstotni delež v podjetju Nova obzorja, ki se ukvarja z izdajo strankarskega glasila Demokracija.«
— Janša in SDS sta še enkrat pokazala, da jima smisla za humor res ne manjka -
Kadar priden je otrok,
ki je staršem u ponos,
ki ve, česa vse ne sme,
in ki zmeraj vse poje,
naj za praznike dobi
vse, kar najbolj si želi.
Ta, ki ne pospravlja igrač,
ki nima dolgo celih hlač,
čistih majic ali kril,
pa ne zasluži si daril
in moral bo zato odpret
čisto nič vesel paket,
ki namesto prazničnih dobrot
vsebuje venček groznih zgodb.
— Šokantni Peter (Po originalni predlogi H. Hoffmanna uglasbili The Tiger Lillies; prepesnil Andrej Rozman Roza)
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Dva leva
»Danes je šele začetek. Ta zmaga je šele začetek, je poudaril in izrazil upanje, da bo slovenska politika dosegla dogovor o sodelovanju. Če bodo strankarski voditelji presodili, da lahko pri tem kaj pripomore tudi sam, pa bo to storil z velikim veseljem in vsem znanjem, ki ga premore.«
— Borut Pahor je že ob prvi zmagi opozoril na posledice podeljenega mandata, pa ga volivci tudi v drugo niso poslušali (MMC TVS, 2. 12. 2012) -
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Kultura
S kom se (ne) pogovarja sociolog?
Nemški pregovor pravi, da ni nič tako zastarelo kot včerajšnji časopis. Zato je vedno vprašanje, ali in kako je smiselno objavljati raziskovalne izsledke, analize in refleksije v dnevnem ali tedenskem tisku, ki se včeraj natisne, danes prebere, jutri odloži in kmalu pozabi. Kako, če sploh, naj vstopa družboslovec v medijski prostor. Slovenija ima razmeroma bogato izkušnjo z gostovanjem družboslovcev v javnih medijih, v katerih in skozi katere ne izražajo zgolj svoja mnenja, kritike in stališča, ampak na laični javnosti in bralcu razumljiv, a strokovno korekten način predstavljajo tudi raziskovalna dognanja. Kontinuiteta in razmeroma visoka kakovost treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisov (in njihovih prilog) ter tednikov, kot je Mladina, nekoč tudi (Naši) Razgledi, sta vselej omogočali dialog med družboslovci in javnostjo, ki sta ga zaznamovali refleksija in upodobitev onkraj cenenega, morda tudi marketinško ali piarovsko navdahnjenega koketiranja s to isto javnostjo.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Dva leva
»V Turčiji se je danes začelo sojenje skupini univerzitetnih profesorjev, ki so obtoženi kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, ker so podpisali peticijo za mir na pretežno kurdskem jugovzhodu države. Peticija, ki jo je podpisalo več kot 1120 turških in tujih akademikov, je nastala januarja 2016 in pozivala h končanju vojaškega posredovanja proti kurdskim upornikom, ki se je začelo pol leta pred tem. ... Proti prvim desetim podpisnikom, profesorjem z istanbulske univerze in univerze Galatasaray, se je danes začelo sojenje na sodišču v Istanbulu, kamor so prišli tudi diplomati iz evropskih držav ...«
— Naših diplomatov ni bilo med opazovalci sojenja (STA, 5. 12. 2017) -
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Dva leva
»Tri sodišča so razsodila – med drugim je dalo svoje mnenje tudi luksemburško sodišče, dokončno pa je razsodilo ustavno sodišče – da prosilcu za azil niso bile kršene človekove pravice in da ga Slovenija lahko izroči Hrvaški, ne da bi mu bile s tem kršene človekove pravice. Ker po mojem mnenju ne obstaja kakšen poseben interes, da bi prav ta gospod ostal v Sloveniji, je treba ravnati v skladu z odločitvijo sodišča.«
— Tudi Borut Pahor bi poslal sirskega begunca v betlehemski hlev. (Dnevnik, 2. 12. 2017) -
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Dva leva
Najprej Bruselj, potem ves svet
Možina: Zmeraj, ko ste bili enotnejši, ko ste imeli skupnega kandidata, bodisi pomladni blok, ali pa koalicija Slovenija, ste se približali, ste enakovredno tekmovali v predsedniški tekmi, največ seveda, najbližje je bilo v primeru Barbare Brezigar. To bi vas vprašal, kaj je razlog, da ste tako neenotne, oziroma predvsem kaj je bil izvir spora z Novo Slovenijo oziroma nekega razhajanja, ki je pač evidentno?
Janša: Zdaj, tudi ko je kandidirala gospa Barbara Brezigar, je imela podporo samo dveh pomladnih strank. Nas in Nove Slovenije, takrat Bajukove Nove Slovenije. Ljudska stranka mislim, da je kandidirala gospoda Arharja takrat. Ampak kljub temu je bil rezultat dober. Če bi pa leta 2002 bili res enotni, bi pa gospa Brezigar bila takrat predsednica države.
— Janša je še enkrat izpričal, da je slab v računstvu (TVS, 19.11. 2017) -
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Dva leva
»Jaz, Robert Gabriel Mugabe, v skladu s 96. členom ustave uradno podajam svoj odstop (...) s takojšnjim učinkom.«
— Robert Mugabe je po 37 letih vladanja v Zimbabveju nepreklicno odstopil s položaja -
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Dva leva
»Po ocenah aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja, ki se poteguje za vnovičen mandat, bo v nedeljo izid tesen. Če bo zmagal, bo to prvič po 20 letih pomenilo, da je prepričal ljudi s svojo politiko, ne s tem, da je protikandidat, je dejal in napovedal, da se bo v prihodnjem mandatu oglasil večkrat, tako kot to želijo ljudje.«
— Kljub temu da je še pred drugim krogom volitev Borut Pahor zagrozil, da se bo poslej več oglašal, so ga volivci ponovno izvolili za predsednika (STA, 10. 11. 2017) -
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Dva leva
Strici iz ozadja so mi povedali
»Vložek, ki o njem nisem prepričan, da je zares potreben, osvetli pa moja prava srečanja s strici: ... Na svetu je vse najlepše urejeno in porazdeljeno. In to je razumljivo: bog, ki je svet ustvaril in nas vse, je predobro vedel, kako to, kako ono. Ker ne moremo trditi, da ni pomislil na sleherno stvar, ali pa celo da se je v čem zmotil, najmanj pa, da se mu je kaj ponesrečilo. To bi oporekalo njegovi vsemogočnosti in vsevednosti, in ker ne bi bilo vredno njega, da bi si kdaj kasneje moral vzeti še kak teden za ponovno preurejanje sveta. In si ga tudi ni vzel, ker nam o tem biblija nič ne govori. Pove pa nam, da je zadnji dan bog pregledal stvari in si dejal: – Dobro je tako. Nakar si je ustvaril še en dan, nedeljo, da je lahko počival. In odtlej je zanj večna nedelja.«
— Miško Kranjec v romanu Strici so mi povedali o tem, da je tudi Borut Pahor del umnega božjega načrta -
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Dva leva
V času Marxa je še veljalo, da je religija opij za ljudstvo. Danes so religijo nadomestila družbena omrežja in druga sodobna komunikacijska orodja, ki so ujela množice. Tudi predsedniške kandidate. Eni ta orodja zgolj uporabljajo, drugi vanje verjamejo. Se na njih vežejo. In si s tem praviloma škodujejo. Pa naj bo to Trump, Janša ali Pahor. Ta orodja so kot Aladinova svetilka novega časa. Nespretna ali obsesivna uporaba prepogosto nehote spusti na plano hudobnega duha. Če bi Trumpu in Janši zaklenili dostop do teh orodij, bi si nakopala manj problemov. A če bi ga prepovedali Pahorju, ne bi znal in zmogel več živeti. Upodabljanje in množično deljenje samoiluzije je njegov način življenja. In zato ima Pahor prav, ko zanika Šarčeve očitke, da je človek in politik preteklosti. Pahor je politik iz prihodnosti, ki se je po nesreči in po pomoti znašel v sedanjosti. Je nekakšen hologram podobe, vrnjene iz prihodnosti v sedanjost. Obratno kot hologramske podobe vračajo pokojnega Michaela Jacksona, Elvisa Presleyja ali denimo Franka Zappo in še koga na oder sedanjosti. No, vsekakor pa pomeni pripisovanje nekakšnega čudežnega, kvalitativnega preskoka v kampanji zaradi novih tehnologij zgolj nategovanje. Leta 2011, ko so nove komunikacijske tehnologije že krepko osvajale svet politike, je premočno zmagal Zoran Janković, ki še elementarno računalniško opismenjen ni bil.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Dva leva
»Jaz sem za pravice istospolnih in dejansko sem že večkrat izjavil, da ali me pri posvojitvah bremzajo predsodki ali so neke stare miselne sheme, ne vem. Tukaj je nek zadržek, ki ga ne znam pojasniti, nekaj je, kar mi brani, da bi takoj rekel, da to podpiram.«
— Socialdemokrat (!) Borut Pahor ne skriva lastnih predsodkov, ko govori na Janševi televiziji -
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Dva leva
Karl Erjavec: Za morje po navedbah predsednika vlade in tudi ministrstva za notranje zadeve že sedaj policija izvaja vse te pristojnosti. Vendar bo pa treba delo policije okrepiti.
Miro Cerar: Gospod Erjavec ni policijski minister. To bomo povedali, ko bo. Zaenkrat se nič takega ne dogaja, tako da nimam kaj povedati.
— Cerar in Erjavec si nista edina o načrtu pošiljanja dodatnih policijskih okrepitev v Piranski zaliv (Danes na Planet TV, 26. 9. 2017) -
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Dva leva
»Danes v Kataloniji ni bilo glasovanja. To je bila le lažna uprizoritev in še eno dejanje proti demokratičnemu in zakonitemu sobivanju.«
— Španski premier Mariano Rajoy je pokazal skrb zbujajočo formalno in vsebinsko motnjo zaznave -
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Dva leva
»Ja, ne vemo, koliko je kvorum dosežen, ampak zame je magična meja 300.000. In če smo 300.000 dosegli, pomeni, da smo globoko porazili nasprotno stran. To pa pomeni, da je od danes naprej ta projekt Mira Cerarja nelegitimen. ... Stroške za ta referendum bomo pa s položnicami naslovili na vse poslance, ki so glasovali za ta zakon.«
— Vili Kovačič je lepo razložil, da v ozadju referendumske pobude niso strokovni, ampak klinični razlogi (TVS, 24. 9. 2017) -
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Dva leva
Janez Janša @JJansaSDS Sep 17 »ZMAGA!!! Nismo največji, nismo najmočnejši ... Lahko pa smo NAJBOLJŠI!! Nadpovprečni. Svetilnik. Marsikje. #mojtim #MiSlovenci«
— Tudi Tony Blair je prek Janševega Twitterja našim košarkarjem čestital za naslov prvaka Evrope -
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Dva leva
Traktat o slogu in pravih kandidatih
Gospod Keuner je o slogu dejal le to: »Biti mora takšen, da ga je mogoče citirati. Citat je neoseben. Kateri so najboljši sinovi? Tisti, ob katerih pozabimo na očeta.«
— Bertolt Brecht
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Dva leva
»Država in verske skupnosti so ločene.
Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.«
— Ustava RS, 7. člen -
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Dva leva
»Židan: (Pahor) je eden redkih, ki zagovarjajo bolj povezano delovanje.
Novinar: Ali ni to predvsem njegova kampanja, torej nagovarjanje desnih volivcev, s katerim ljudi dejansko deli? Lahko bi vas spomnil, da je na dan OF, ko praznujemo dogodke iz leta 1941, letos spet govoril o potrebi po spravi zaradi dogodkov, ki so se zgodili leta 1945. Ali ne vidite, da tako v javno razpravo sam potiska vprašanja, ki so nepotrebna ali celo neprimerna?
Židan: Posameznih njegovih izjav ali dejanj ne bi komentiral, med njimi so tudi takšna, s katerimi se ne strinjam. Ni idealnih ljudi, predvsem pa je v Sloveniji zelo veliko takšnih, ki ves čas govorijo, kako se morajo drugi obnašati. ... Če potegnem črto pod vse Pahorjeve izjave ali razmisleke, je kandidat, ki ima moje zaupanje, in verjamem, da bo koristen za Slovenijo.«
— Predsednik SD Dejan Židan v intervjuju za Mladino potrdi, da ob nepomembnih odstopanjih Pahor zastopa ideje in vrednote stranke SD -
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Dva leva
»Slovenija potrebuje nekoga, ki se bo oglasil vedno, ko bo treba o perečih družbenih vprašanjih in dilemah zavzeti stališča. Predsednik republike je namreč vrhovna moralna in politična avtoriteta v državi, zato se mora in je prav, da svojo avtoriteto udejanja tudi s tem, da se opredeljuje do vseh dogajanj v naši državi in družbi.«
— Ni popolnoma jasno, ali je predsednik DZ Milan Brglez v napovedi volitev govoril o manjkajočih kvalitetah sedanjega ali o pričakovanih in želenih kvalitetah prihodnjega predsednika države -
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Dva leva
»Z angeli tam zgoraj, ki bedijo nad mano, imam sklenjen pakt. Toliko časa bodo to počeli, kolikor bom po značaju dobra oseba. Ko bom začel biti preračunljiv za svoje koristi, bodo šli drugam.«
— Borut Pahor pred zadnjimi predsedniškimi volitvami 2012 o svojem angelu varuhu (Ona plus) -
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Dva leva
Vnaprej je jasno, da vihar ni nastal, ker se je nekdo svobodno izrazil. Do stampeda tudi ni prišlo samo zaradi feministk. Če bi bilo to res, se podoben vihar ne bi dvignil, ko sem objavil, da je malomarna in nesposobna slovenska birokracija dopustila, da so se v Sloveniji zgodili požari. Tornado se je nasprotno zavrtinčil, ker kontrolirani mediji hočejo nekaj vnaprej preprečiti. Jasno, preprečiti hočejo, da bi kandidiral na prvih ali na drugih volitvah ...
— Dr. Boštjan M. Zupančič o tem, kaj so pravi motivi njegovih provokativnih izjav (Požareport, 7. 8. 2017) -
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Dva leva
»Če je prej grobi slovenski pregovor navajal, da ženske mislijo z zadnjico, potem to ni bilo iz trte izvito.« ... »V vsej zgodovini človeške rase ni bilo ene resnično velike znanstvenice, pisateljice, komponistke, slikarke, kiparke, izumiteljice.« ... Če mene kdo vpraša, ali bi šel k ženski zobozdravnici, potem je moj odgovor, da bi šel, ampak samo za rutinska dela.«
— Nabor globokih misli nekdanjega ustavnega sodnika in dolgoletnega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, Boštjana M. Zupančiča, o ženskah (citat z bloga Borisa Vezjaka) -
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Dva leva
»Prave novinarje je treba razlikovati od lažnih novinarjev, ki podpirajo terorizem in pomagajo teroristom. Če opravljate novinarsko delo, to še ne pomeni, da ste storili kaznivo dejanje.«
— Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu meni, da biti novinar sicer ni spodobno, ni pa tudi greh. -
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Dva leva
Srbski režiser Goran Marković, ki je kot avtor ali kot član oz. predsednik žirije obredel večino velikih filmskih festivalov sveta, je pred časom v intervjuju povedal, da mu je od vseh svetovnih filmskih festivalov najbolj pri srcu Grossmannov v Ljutomeru. Tega ni izrekel zaradi vljudnosti do gostiteljev, ampak zaradi očaranosti nad neposrednostjo in sproščenostjo. Ljutomerski filmski festival se je onkraj patetičnega glamurja vpisal na svetovni zemljevid filmskih festivalov. Kajti drugačen je od vseh drugih »žepnih« festivalov, ker je žanrsko definiran in izviren. A kljub skromnosti ali pa ravno zaradi nje so se v majhnem mestecu v trinajstih letih zvrstili nadvse imenitni gosti, pretežno, ne pa nujno žanrsko povezani s filmom groze. Menahem Golan, José Mojica Marins, Roger Corman, Brian Yuzna, Franco »Django« Nero. Pa Krsto Papić, Slobodan Šijan in drugi velikani jugoslovanskega filma. Največji gost doslej pa je bil zagotovo Christopher Lee, zadnji pravi in avtentični grof Drakula, ki je leta 2011 dobil festivalsko nagrado za življenjsko delo. Letos aprila so Ljutomerčani ponosno napovedali še večjo atrakcijo. Namreč očeta zombijevskega filma. Georgea Romera. Ko sem slišal, da bo Romerov prihod v Ljutomer sovpadal z odprtjem spomenika sprave v Ljubljani, si ob vseh javnih zapletih, prerekanjih, pogojevanjih, izsiljevanjih nisem mogel pomagati, da ne bi cinično pomislil, da bi se lahko ustavil še pri Pahorju, da skupaj odkrijeta spomenik. Če kdo, bi bil Romero primeren. In če kdo, bi ga sprejel in objel Pahor. Ne zaradi poklona mrtvim, ne zaradi spoštovanja živih, ampak zaradi ljubezni do samega sebe. A je »boter mrtvih«, kot so filmskega mojstra klicali, v zadnjem hipu odpovedal obisk in dan po zaprtju festivala (zaradi nenadnega zapleta pljučnega raka) šel med svoje. Med nesmrtne. Med žive mrtvece. Tako Romerova zombijevska trilogija, Noč živih mrtvecev (1968), Zora živih mrtvecev (1978), Dan živih mrtvecev (1985), v Sloveniji ni doživela četrtega dela: Spomenik živih mrtvecev (2017).
-
21. 7. 2017 | Dva leva
Srbski režiser Goran Marković, ki je kot avtor ali kot član oz. predsednik žirije obredel večino velikih filmskih festivalov sveta, je pred časom v intervjuju povedal, da mu je od vseh svetovnih filmskih festivalov najbolj pri srcu Grossmannov v Ljutomeru. Tega ni izrekel zaradi vljudnosti do gostiteljev, ampak zaradi očaranosti nad neposrednostjo in sproščenostjo. Ljutomerski filmski festival se je onkraj patetičnega glamurja vpisal na svetovni zemljevid filmskih festivalov. Kajti drugačen je od vseh drugih »žepnih« festivalov, ker je žanrsko definiran in izviren. A kljub skromnosti ali pa ravno zaradi nje so se v majhnem mestecu v trinajstih letih zvrstili nadvse imenitni gosti, pretežno, ne pa nujno žanrsko povezani s filmom groze. Menahem Golan, José Mojica Marins, Roger Corman, Brian Yuzna, Franco »Django« Nero. Pa Krsto Papić, Slobodan Šijan in drugi velikani jugoslovanskega filma. Največji gost doslej pa je bil zagotovo Christopher Lee, zadnji pravi in avtentični grof Drakula, ki je leta 2011 dobil festivalsko nagrado za življenjsko delo. Letos aprila so Ljutomerčani ponosno napovedali še večjo atrakcijo.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Dva leva
Nacionalka je največja slovenska avdiovizualna medijska hiša. Javna hiša. Ne samo slaba, ne samo dobra. A v povprečju nesporno boljša od drugih. Predvsem pa jo od drugih loči dolg rep. Karkoli že se dogaja ali zgodi v nacionalki ali v zvezi z njo, smo nekoč že videli. Vse ima svojo zgodovino. In tudi Ljerka Bizilj in Jadranka Rebernik nista prvič v središču afer in ekscesov. Nazadnje sta bili takrat, ko sta ob statusno nejasni asistenci množičnega kršitelja novinarskih standardov Travna izvajali »veliko čistko«, če uporabim aluzijo na sanitarne posege v stalinistični eri Sovjetske zveze (od 1936 do 1938). Takrat, leta 2015, sta se lotili neprijetnih in nadležnih novinarjev in oddaj (J. Aščić, E. Valenčič, H. Milinković ...). Pasivno podporo jima je takrat zagotavljal anemični in nesposobni direktor Filli. Ne iz kakega globokega prepričanja, ampak iz preproste potrebe po preživetju. In če je takrat generalni direktor paktiral s televizijskima čistilkama, je tokrat drugače. Direktor Kadunc se očitno zaveda svoje vloge in odgovornosti, zato je zahteval odpoklic Biziljeve, ki se je postavila v bran neposredno odgovorni za delovanje spornega segmenta programa, Rebernikovi. Ni imel druge možnosti in je tudi ni iskal. Dvajset svetnikov je menilo, da je Pirkovičeva oddaja kršila profesionalne standarde. Pirkovič je prostodušno priznal, da za prispevkom stoji in da mu ni žal. A ključni problem ni Pirkovič, ki je kot prostočasni pisec »domoljubne poezije« (med drugim tudi himne SDS) mentalno podoben hrvaškemu proustaškemu estradniku Thompsonu, ampak Rebernikova, ki ji oddaja gotovo ni po nesreči, ampak naklepno ušla izpod uredniškega nadzora. Če direktorica TVS tega ne sankcionira, se, kot je sama pravilno ugotavljala, položi na pladenj. In ta pladenj je bil dovolj ogret za pojedino, v kateri bi svetniki pospravili dve, skoz in skoz politično motivirani in okuženi aktivistki na nacionalki. Če nekateri zunanji (!) sodelavci in novinarji še rutinskega dela ne smejo opravljati – spomnite se banalnega suspenza televizijskega tolmača za gluhoneme Möderndorferja in športnega (košarkarskega) komentatorja Vilfana pred lokalnimi volitvami 2006 (pač, poklicna merila in načela ...) ali dopisnice Mirjam Muženič zaradi kandidature na evropskih volitvah 2009, potem tudi zagreti in eksplicitni navijačici Biziljeva in Rebernikova na odgovorne uredniške funkcije na nacionalki ne spadata.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Dva leva
Jasno je bilo, da objava arbitražnega sporazuma ne bo sama po sebi rešila nič. Sedaj se začenja boj za interpretacijo. Onkraj floskul za dnevnopolitične potrebe lahko rečemo, da je izid za Slovenijo ugoden. Ugoden tudi zato, ker za Hrvaško ni neugoden in tako obstaja možnost, da ga južna soseda postopoma, če bo imela manevrski prostor in se Slovenija ne bo obnašala triumfalistično, tudi sprejme. Za zdaj kaže, da bodo ključne evropske in svetovne institucije pozvale državi, naj sporazum spoštujeta in implementirata. Delno od tega, vsaj za zdaj, odstopa evropska ljudska stranka (EPP). Kar ni čudno, saj ob tradicionalnem zavezništvu in naklonjenosti zveze sedanji hrvaški koaliciji tudi partnerki s slovenske desnice (NSi in SDS) ne izkazujeta pretiranega zadovoljstva z doseženim. Kar je tradicionalni problem tistega dela političnega spektra, ki sicer inflatorno eksploatira pojma domoljubja in izdajstva. A od evropske ljudske stranke in poslanske skupine v evropskem parlamentu do arbitražne presoje kljub temu ni pričakovati odklonilnega odnosa. Večji je problem Združenih držav Amerike. Vsak, ki obvlada transkripte diplomatske latovščine, ve, da so Američani izrazili pasivno podporo Hrvaški. Kar ta že razglaša za veliko zmago. Zanimivo in skrb zbujajoče je, da nihče v slovenski politiki ni reagiral, ni poklical ameriškega veleposlanika na zagovor in zahteval pojasnila. Dejstvo, da Trumpova Amerika sama krši in ignorira mednarodne sporazume, je le del razlage za takšen odnos. Večji problem je, da je očitno Amerika presodila, da je ta čas hrvaška politika zvestejši in bolj nekritičen zaveznik svetovnega prostaka Trumpa kot slovenska. A ne glede na to bi morala Slovenija zbrati toliko junaštva in samospoštovanja, da bi predstavniku države, ki ves svet poučuje, kaj je demokracija, kaj je mednarodno pravo, kaj so mednarodne zaveze, očitala dvoličnost. No, morda pa je dobro, da se ne odzovemo, da se ne bi ponovila zagata, ko je zmedeni Pahor pomešal principe in se šel pred časom za drobne pozornosti udinjat na ameriško veleposlaništvo. Sicer pa je ravno vprašanje arbitraže pravi test, koliko vredna naložba je servilen odnos ne samo do Trumpa, ampak tudi do njegove soproge. Bo Cerarjeva partnerka, ki je pred kratkim v Bruslju popolnoma nepooblaščeno vabila ameriško prvo damo v Slovenijo, sedaj to pozvala, naj apelira na moža, da podpre sporazum? Glede na to, da sta po Cerarjevih besedah med damskim programom v okviru vrha v Bruslju gospe imeli »zelo prijeten pogovor« in »našli pristen človeški stik«, bi to moralo biti samoumevno. No, onkraj tega strašnega vpliva je verjetno bliže resnici, da najmočnejši slovenski zet ne loči med Sevnico v Posavju in Ševnico na Dolenjskem in da mu za slovensko-hrvaški mejni spor »dol visi«.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Dva leva
Ko sem pred mnogimi leti pisal uvod v svojo prvo knjigo političnih esejev, sem lansiral tezo, da smo si državo podtaknili. Takrat je vse skupaj zvenelo bolj kot leporečna, prijazna krilatica farsične prigode, danes je to kruto materializirana tragedija. Pač kot Marxov Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta v vzvratni prestavi: najprej kot farsa, potem kot tragedija. A še vedno zgodovina, ki jo je smiselno obravnavati kot tako. Ljudje, kot pravi Marx, delajo svojo lastno zgodovino, toda ne delajo je, kakor bi se njim zljubilo, ne delajo je v okoliščinah, ki so si jih sami izbrali, temveč v okoliščinah, na kakršne so neposredno naleteli, kakršne so bile dane in ustvarjene s tradicijo. To velja upoštevati.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Dva leva
Vselej, ko pride čas volitev, kakršnihkoli že, se ponavljajo stare zgodbe o novi politiki, ki so nadgrajene z novimi poudarki o nesprejemljivi stari politiki. Nihče ne pove jasno, zakaj bi se politika delila na novo in staro, namesto na dobro in slabo, sprejemljivo ali nesprejemljivo ... In ni jasno, zakaj naj bi nova politika, novi obrazi resnično pomenili premik – na bolje.
