Vanja Pirc
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Kultura
V ljubljanskem Kinodvoru so prejšnjo sredo premierno zavrteli film Neke druge zgodbe, v katerem pet režiserk iz različnih koncev bivše Jugoslavije pripoveduje zgodbe o petih razmeroma mladih ljudeh, ki so bili rojeni v skupni državi, zdaj pa kot odrasli živijo vsak svoje življenje v eni od nekdanjih bratskih republik in njihov vsakdan jim ne prizanaša.
Slovensko zgodbo, v kateri nastopata Lucija Šerbedžija in Marko Mandić, je napisala in režirala Hanna Slak in prav tako, kot je sama ostra, lucidna in ognjevita opazovalka ter komentatorka dogajanja okrog nas, je tudi njen film kljub nadrealističnemu pridihu ponudil zelo natančen vpogled v utrip družbe, v kateri živimo. Hanna se tudi sicer v svojih filmih loteva zgodb, ki so odsev naše realnosti, tudi tiste, ki jo je družba potisnila v kolektivno podzavest. A sama ne opozarja le na probleme, želi si, da bi se ljudje zganili, da bi se kaj premaknilo, predvsem pa verjame, da so spremembe na boljše mogoče. -
16. 9. 2011 | Mladina 37 | Družba
V petek okrog petih popoldne se je začela na Eipprovi ulici, ki se razteza vzdolž potoka Gradaščica v ljubljanski soseski Trnovo, zbirati pisana druščina kolesarjev. Nekateri so prišli s specialkami, drugi z legendarnim Rogovim kolesom Maraton, med dvokolesno druščino pa se je znašlo tudi kakšno predelano gorsko kolo. Potem so se kolesarji nagnetli v ozek prehod, ki ločuje dve tamkajšnji pisani hiški, digitalni studio Printam.si in Sax Pub, in Aleš in Jernej, ki sta zakrivila njihovo druženje, sta mednje razdelila zaprte bele ovojnice, označene z zaporednimi številkami. Zadnji je dobil številko šestnajst. »Še pet minut do štarta,« je v oranžni megafon zaklical Jernej.
-
9. 9. 2011 | Mladina 36 | Politika
Kmalu bodo minila štiri leta, odkar je bila objavljena peticija proti cenzuri in političnim pritiskom na novinarje v Sloveniji. Podpisalo jo je 571 vseh slovenskih novinark in novinarjev, kar je približno četrtina novinarskega ceha, njena avtorja, novinarja Blaž Zgaga in Matej
-
5. 8. 2011 | Mladina 31 | Kultura
V soboto se je s podelitvijo nagrad končal letošnji Sarajevski filmski festival, ki velja za največji in najvplivnejši filmski festival v jugovzhodni Evropi. Žirija je glavno nagrado, srce Sarajeva, podelila filmu Atmen avstrijskega režiserja Karla Markovicsa, občinstvo pa je med igranimi filmi za najbolj všečen izbralo McDonaghov film The Guard, v katerem je eno stranskih vlog odigrala naša Katarina Čas.
-
22. 7. 2011 | Mladina 29 | Politika
38 : 39. Tako tesen in dramatičen rezultat je v petek popoldne pokazal semafor v veliki dvorani državnega zbora. Od 77 poslancev, ki so se udeležili glasovanja, jih je 38 glasovalo za in 39 proti. Predlog novega zakona, o katerem so razpravljali dan prej in ki bi ga morali v naslednjih tednih obravnavati še dvakrat, preden bi ga po tretji obravnavi najverjetneje dokončno potrdili, je tako na veliko presenečenje in tudi ogorčenje javnosti padel v vodo že po prvem branju.
-
9. 6. 2011 | Mladina 23 | Družba
Dan se je bližal koncu, ko je na letališču pristalo nekaj belih letal z rdečimi črtami. Iz njih so se po stopnicah spustile skupine ljudi, med katerimi so bili tudi poskočen suhljat mladenič, nekoliko pretežak moški v oranžni majici in s črno bejzbolsko čepico ter gospa, ki je bila videti, kot da bi ves dan skrbela za skupino otrok na izletu v Disneyland.
-
9. 6. 2011 | Mladina 23 | Družba
Ameriški politični tednik Newsweek je te dni objavil seznam desetih najpomembnejših sodobnih umetnikov, ki ga v Sloveniji nikakor ne bi smeli spregledati. Med deseterico, ki sodi v umetniški vrh tega trenutka, je bila namreč uvrščena tudi naša umetnica Marjetica Potrč. Potrčeva, ki ji je bila umetnost najverjetneje položena že v zibko, saj je hči pisateljev Ivana Potrča in Branke Jurca, že dolgo velja za eno...
-
9. 6. 2011 | Mladina 23 | Družba
Dr. Philip Altbach: "Danes vsi poznajo znak za mir, a skoraj nihče ne ve, kaj pravzaprav ponazarja"
Začelo se je leta 1960, ko se je študent chicaške univerze odpravil v Veliko Britanijo, in tam je njegovo oko po naključju obstalo na bedžu s preprostim simbolom, na katerem so bile le tri črte. Znak, ki so ga uporabljali lokalni borci za jedrsko razorožitev, mu je bil všeč, zato ga je odnesel domov. Ker je bil sam takrat eden vidnejših predstavnikov ameriškega študentskega gibanja, ki je bilo ravno takrat v polnem razmahu, in ker so se zavzemali za družbene spremembe, večje spoštovanje človekovih pravic in konec vojne v Vietnamu, je kolegom predlagal, da bi mirovniški znak iz Evrope prevzeli tudi sami. Kmalu zatem znak za mir ali “peace” ni postal le njihov simbol. Postal je mednarodni simbol miru in hkrati eden najbolj prepoznavnih simbolov sploh. Dr. Philip Altbach seveda ni znan le po tem, da ima zasluge za globalno prepoznavnost znaka za mir. Je tudi priznani strokovnjak za visoko šolstvo in odličen poznavalec visokošolskih sistemov po vsem svetu. Njegova karierna pot je impresivna, saj je med drugim poučeval na univerzah Harvard, Stanford in Wisconsin-Madison, pa tudi denimo na Univerzi Bombaj in šanghajski univerzi, ki pripravlja najbolj znano lestvico kakovostnih visokošolskih ustanov. Zadnje desetletje in pol poučuje na Boston Collegeu, kjer vodi tudi Center za mednarodno visokošolsko izobraževanje. V Sloveniji se je ustavil na poti iz Moskve, med drugim zato, da bi zbral dodatne informacije za članek, ki ga pripravlja o našem visokošolskem sistemu.
-
7. 6. 2011 | Mladina 25 | Kultura
Začelo se je skoraj nadrealistično. V telefon sem vtipkala njeno stacionarno telefonsko številko. Verjetnost, da bi mi jo uspelo priklicati, se je zdela enaka nič. Zazvonilo je prvič, drugič, tretjič... »Prosim?« je vprašal ženski glas. »Dober dan, Marjetico Potrč iščem,« sem dejala, prepričana, da ne govorim z njo. A glas na drugi strani žice je na moje veliko presenečenje odvrnil:...
-
19. 5. 2011 | Mladina 20
Bil je petek pred veliko nočjo in na mariborskem letališču je bilo slišati le veter. Vse, kar je motilo skoraj popolno tišino, je bil srebrno siv enoprostorec, ki je nekajkrat švignil vzdolž piste. Najprej s previdnimi 60 km/h. Potem malo hitreje. Nato še hitreje. Po pisti ves ta čas ni švigal le avtomobil. Vsakič, ko je štartal, so se na njegovem levem boku skupaj z njegovimi štirimi kolesi pognala še štiri...
-
12. 5. 2011 | Mladina 19 | Družba
Dr. Judith Stacey: »Zakonik je bil pripravljen vizionarsko in inteligentno.«
V Sloveniji se že skoraj dve leti sprejema novi družinski zakonik, ki naj bi med drugim prinesel širšo definicijo družine, gejem in lezbijkam pa bi omogočil poroko in posvojitev otrok. Čeprav so spremembe, ki jih prinaša, naletele na zelo pozitivne odzive, zlasti v stroki, sta se proti njim združila desni politični pol in RKC. Dokument je zdaj že mesece povsem zablokiran v parlamentarni proceduri.
Ključni argument nasprotnikov družinskega zakonika je, da družine, ki bi jih priznal družinski zakonik, niso naravne. Sociologinja dr. Judith Stacey, ki predava na New York University, je nad takšnim izjavami povsem ogorčena. Tezo o tem, da je »normalna« samo ena družina, po možnosti tista, ki jo sestavljajo oče, mama in otroci, odločno zavrača. To ni presenetljivo, saj je ena vodilnih strokovnjakinj na področju raziskovanja intimnosti, partnerstev in družin ter se osredotoča zlasti na proučevanje raznovrstnosti družin. V svoji zadnji knjigi Unhitched: Love, Marriage, and Family Values from West Hollywood to Western China je denimo pod drobnogled vzela hollywoodske geje, poligamijo v Južni Afriki in matriarhat ljudstva Mosuo.
Staceyjeva je minuli teden obiskala Slovenijo, kjer je kot govorka sodelovala na mednarodnem seminarju Homofobija v šolah v Vzhodni Evropi, ki sta ga skupaj s partnerji pripravila Mirovni inštitut in Oddelek za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete. -
31. 3. 2011 | Mladina 13
Dr. Janez Krek: "Posla smo se lotili zaradi mlade generacije"
Minister Lukšič je pred dvema letoma napovedal, da se našemu šolskemu sistemu obeta druga celovita reforma, ki bo doletela vse ravni izobraževanja, od vrtcev do osnovnih šol, gimnazij in drugih srednjih šol. Reforma se je začela z belo knjigo, torej s temeljito analizo stanja in snovanjem konkretnih sprememb. Njeno pripravo je Lukšič zaupal skupini strokovnjakov pod vodstvom dekana ljubljanske pedagoške fakultete, dr. Janeza Kreka, ki je sodeloval že pri prvi veliki poosamosvojitveni reformi slovenskega šolstva, ki jo je v 90. letih vodil tedanji minister Gaber. Dve leti sta mimo in bela knjiga je zdaj že skoraj nared. Tik pred začetkom javne razprave o njej smo se s Krekom pogovarjali o tem, kakšne so predlagane novosti in katero smer bi moral po mnenju stroke ubrati naš šolski sistem.
-
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Družba
Ko klic postane enostaven klik
Januarja se je v Londonu zbrala zajetna množica ljudi, ki jim tisti, ki se prepričujemo, da se še nismo prelevili v totalne tehno frike - čeprav si tudi sami ne znamo več predstavljati vsakdana brez najnovejših tehnoloških gedžetov, brskanja po spletu in že skoraj nepogrešljive uporabe spletnih družabnih omrežij -, običajno rečemo geeki. A v britanski prestolnici se niso zbrali ravno običajni geeki.
-
3. 3. 2011 | Mladina 9
Dušan Merc: "Slovenski šolski sistem je rigiden in v sebi nima avtorefleksije"
Dušan Merc je dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Prule, ki ga javnost pozna po odločnih in največkrat tudi kritičnih izjavah na račun slovenske šolske politike, reform, vsakokratnega šolskega ministra, šolskega sindikata, pa tudi ravnateljev, učiteljev in staršev. Merc je tudi pisatelj in publicist. V zadnjem desetletju je izdal že enajst romanov in tri zbirke kratkih zgodb, v teh dneh pa je pri Študentski založbi izšel njegov novi roman, Pedagoški triptih, v katerem je v središče postavil fiktivni lik ravnatelja, ki sklene obračunati z akterji slovenskega šolskega sistema.
-
24. 2. 2011 | Mladina 8
Janez Lombergar: "Zdaj smo v hiši sporazumno stopili na novo pot"
Pred dobrim tednom je programski svet z veliko večino za novega programskega direktorja TV Slovenija izvolil Janeza Lombergarja. Ta ima za seboj 30-letne izkušnje z delom na televiziji, položaj, na katerem je nasledil Jožeta Možino, pa je že zasedal med letoma 1992 in 2002. Pogovarjali smo se o tem, kakšni so njegovi načrti, v kakšnem stanju je nacionalka, pa tudi o novejših in starejših ter boljših in slabših oddajah.
-
Počitniška odrešitev ali prekletstvo?
Le še dva tedna nas ločita od 21. februarja, ko bodo učenci in dijaki dočakali zimske počitnice. Te bodo tokrat prvič lahko preživeli skupaj, saj je ministrstvo za šolstvo v letošnjem šolskem koledarju združilo dosedanja dva termina počitnic v enega. Če so torej v preteklosti najprej odšli na počitnice mladi iz enega dela, nato pa še mladi iz drugega dela države, bodo tokrat prvič počitnikovali vsi hkrati.
-
27. 1. 2011 | Mladina 4
Začelo se je s pismi, v katerih so starši zapisali, kako so se počutili ob rojstvu svojih otrok. Otroci so se nato pogovarjali o teh pismih in skupaj ugotovili, da je bilo njihovo rojstvo zelo pomembno, tudi za obstoj sveta. Kasneje so se pogovarjali o časopisnem članku, ki ga je prinesel eden od otrok. V njem je pisalo, da so strupena škropiva uničila čebele, in ker so ugotovili, da so bile tudi poginule čebele...
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Maja in Jerneja živita v registrirani lezbični partnerski skupnosti in imata sina Vena. Družinica velja za prvo slovensko družino z istospolno usmerjenimi starši, z mamama, ki sta se odločili izstopiti iz anonimnosti ter svoja obraza in obraz njunega malčka pokazati v javnosti. V istospolnih družinah naj bi pri nas sicer živelo okoli 200 otrok.
-
22. 12. 2010 | Mladina 51 | Družba
Ste se kdaj vprašali, zakaj raziskave, ki se posvečajo zadovoljstvu z življenjem in jih opravljajo Združeni narodi in številne akademske ustanove, kažejo, da so prebivalci najrazvitejših držav nesrečnejši od prebivalcev bistveno revnejših držav? Glede na to, da smo sredi globoke finančne in gospodarske krize, ki pretresa ves svet, te ugotovitve danes morda niti niso tako zelo nelogične.
-
9. 12. 2010 | Mladina 49
Dr. Karol Jakubowicz: "Demokracije ne more biti nikoli preveč"
V nedeljo se nam obeta referendum o zakonu o RTV Slovenija, že drugi v slovenski referendumski zgodovini. Ko smo morali leta 2005 zaradi iste teme prvič na volišča, so nas medijski strokovnjaki opozarjali, da je zakon, ki nam je bil v razgretem političnem ozračju prepuščen v odločanje, sporen. A smo ga vseeno potrdili. Strokovnjaki trdijo, da je tokratni zakon boljši. Kljub temu se je tudi ta znašel na referendumu. Kako bomo glasovali, je za zdaj nemogoče napovedati. Izid bo, kot kaže, tesen.
Med strokovnjaki, ki so temeljito prebrali oba zakona o RTV Slovenija, dosedanjega (“Grimsovega”) in novega, je tudi dr. Karol Jakubowicz, poljski disident in eden največjih strokovnjakov za javne radiotelevizije. Na Poljskem je zasedal skoraj vse pomembnejše položaje, ki so bili kakorkoli povezani z javno RTV, v času prvega referenduma o slovenskem RTV-zakonu pa je vodil odbor za medije pri Svetu Evrope. Ko je prebral osnutek takratnega zakona, ga je brez zadržkov razglasil za “recept za katastrofo”. Zaradi tega je bil pri nas deležen osebnih diskvalifikacij, a po petih letih ugotavlja, da je imel zelo prav. In kaj meni o novem zakonu o RTV? Vidi ga kot očitno izboljšavo v primerjavi z dosedanjim zakonom, kot velik korak naprej. A ker so ga izkušnje naučile, da bi morali biti vedno pripravljeni tudi na najbolj črne scenarije, kljub temu opozarja, da ima tudi ta nekaj pomanjkljivosti. -
2. 12. 2010 | Mladina 48 | Družba
V soboto dopoldne se je po Prešernovem trgu v Ljubljani vila orjaška kača, ki so ji kožo namesto lusk prekrivale številne plastične vrečke vseh mogočih velikosti, oblik in blagovnih znamk. Radovedneži, ki so kačji rep izsledili pri Tromostovju, so se morali, če so želeli najti še njeno glavo, pošteno potruditi. Najprej so se morali sprehoditi čez celoten trg, nato zaviti v Wolfovo ulico in se na koncu napotiti še...
-
2. 12. 2010 | Mladina 48 | Družba
Državni svetniki so prejšnji teden glasovali, ali naj zahtevajo referendum o zakonu o malem delu. Gre za zakon, ki je nastal, da bi ponudil nove ukrepe na trgu dela, s katerimi bi reševali nekatere stare sistemske težave, kot je denimo študentsko delo, hkrati pa bi omogočili nove oblike zaposlovanja v obdobju visoke brezposelnosti. Reforma trga dela je seveda eno ključnih orodij za izhod iz sedanje krize, a...
-
4. 11. 2010 | Mladina 44
Informativni program TV Slovenija je pred nekaj tedni razkril, da je tedanja vodja kabineta predsednika vlade Simona Dimic za nakup hiše v ljubljanskih Murglah od državne banke NLB dobila nenavadno ugodno posojilo, ki naj bi bilo nedosegljivo navadnim državljanom. Zgodba se je stopnjevala in vesti o Dimičevi in njenem kreditu so polnile prve minute televizijskih poročil in naslovnice časopisov.
