Vanja Pirc
-
18. 2. 2010 | Mladina 7
Dr. Jernej Pikalo: »Programski svet bi se moral bolj angažirati«
Dr. Jernej Pikalo je pred tednom dni postal novi predsednik programskega sveta RTV Slovenija, tistega 29-članskega organa, ki na nacionalki predstavlja javnost ter ki ima med drugim pomembno vlogo pri imenovanju generalnega direktorja in sprejemanju statuta RTV-hiše. Pikalo je profesor politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, v programskem svetu pa ni novinec, saj je bil njegov član že v prejšnjem sklicu. Na položaju predsednika je nasledil zgodovinarja dr. Staneta Grando.
-
Pričakala sta me, oba oblečena povsem v črno. Namenoma? »Ne, ne. Ko sem zjutraj prišel in zagledal Roberta, nisem mogel verjeti,« je zagotovil Jernej Stritar, temnolasa polovica ekipe. Njen drugi član, svetlolasi Robert Ilovar, je prikimal in skomignil z rameni, češ - se zgodi. Poslovne prostore imata v starem meščanskem stanovanju v bližini ljubljanskega Bavarskega dvora.
-
Tomi Ahonen: »S SMS-sporočili lahko molzemo tudi krave«
Tomi Ahonen je tisti Finec, ki odlično pozna trende v mobilni telefoniji. Je tisti, ki najverjetneje največ ve o povezovanju mobilnih telefonov z drugimi mediji, oglaševanjem, bančništvom, s socialnim mreženjem in z navidezno resničnostjo. Podatke, tudi statistične, dobesedno stresa iz rokava. Nekateri mu pravijo guru, drugače pa je svetovalec številnih podjetij in vlad ter motivacijski govorec. Je pisec več knjižnih uspešnic, predava po vsem svetu, tudi na oxfordski univerzi. Zadnja štiri leta živi v Hongkongu, a je vseprisoten, tudi zato, ker redno bloga in twitta. V Sloveniji je bil že nekajkrat, tokrat so ga povabili organizatorji serije dogodkov Mobile Monday Slovenija. Pogovarjala sva se jutro po predavanju v ljubljanski Kiberpipi in v žepu je imel dva telefona, blackberryja in nokio.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Politika
Vlada je v parlamentarno proceduro poslala novi družinski zakonik. Čeprav ta obsega kar okoli 300 členov in prinaša številne novosti, od prepovedi nasilja nad otroki do prenosa nekaterih pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča, se je razprava v javnosti osredotočila zgolj na dve točki: na redefinicijo družine in družinske pravice, ki jih prinaša istospolnim. O teh spremembah in tudi o tem, kaj je pravzaprav značilno za sodobne družine, smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Alenko Švab, ki predava na koprski Fakulteti za humanistične študije in ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med drugim se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družin in zasebnosti, družinsko politiko, vsakdanjim življenjem ter gejevskimi in lezbičnimi študijami. Morda ni nepomembno izpostaviti, da ima moža in dve hčerki, a kot sama pravi, je njena družina “tradicionalna” zgolj po videzu in nikakor ne tudi po svoji vsebini.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48
Simon in Anže sta mladeniča, ki prideta v lokal na pivo. Debata takoj nanese na dekleta ali, bolje rečeno, na smolo z dekleti, a Simon že po nekaj minutah ne posluša več, saj pri sosednji mizi zagleda dekle svojega življenja. Ogovoriti si je ne upa in menda ne brez razloga. »Izven tvoje lige je, stari moj,« ga opozori natakar. »Katera pa je moja liga?« vpraša Simon.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Politika
»Zakonik ne bo prinesel istospolnih družin, ampak jih bo le priznal.«
Nedavno se je končala javna razprava o novem družinskem zakoniku, ki bo na novo uredil družinsko politiko pri nas. Kot je znano, prinaša nekatere pomembne novosti, denimo novo, sodobnejšo definicijo družine, omogoča večjo zaščito otrok, skrajšuje roke za reševanje družinskih postopkov, poenostavlja sklenitev zakonske zveze, več pravic pa namenja tudi istospolno usmerjenim državljanom, saj jim omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Ravno obe novosti, ki istospolnim prinašata enakopravnost v primerjavi s hetero posamezniki, sta v javnosti naleteli na največ pozornosti, nekateri pa zaradi njiju napovedujejo celo referendum. O zakoniku in morebitnem referendumu smo se pogovarjali z mag. Ano Vodičar, ki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vodi direktorat za družino.
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Družba
Pred tremi tedni je sredi Ljubljane, v ozki uličici, ki povezuje Križanke in Ljubljanico, vrata odprlo povsem novo gledališče. Ker stara meščanska stavba ne premore ravno največje kvadrature, je svojevrsten dosežek, da je v njej dovolj prostora za dvorano, ki sprejme od 80 do 100 obiskovalcev, pisarne in tudi apartmaje, v katerih bodo lahko prespali gostujoči umetniki.
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Politika
Direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič je pred dobrim tednom s položaja odgovornega urednika razrešil Boruta Meška. Obenem mu je izrekel tudi izredno odpoved delovnega razmerja. Dejanje je bilo pričakovano, saj ga je Veselinovič napovedal že nekaj tednov prej. Potem je čakal le še na mnenje novinarskega kolektiva. Ta je Meškovo razrešitev podprl s kar 91-odstotno večino.
-
29. 10. 2009 | Mladina 43
Če te dni potujete po Romuniji in se vam po spletu okoliščin primeri, da izgubite osebne dokumente, se boste morali za pomoč obrniti na slovensko veleposlaništvo v Bukarešti. Tega zdaj vodi Marcel Koprol, ki ni veleposlanik, je pa odpravnik poslov. Zakaj bi nas moral ta podatek zanimati? Zato, ker je bil Koprol glavni akter ene najodmevnejših afer zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja na delovnem mestu pri nas.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42
Nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in aktualna ministrica za kulturo Majda Širca imata za seboj celo zgodovino besednih dvobojev. To ne preseneča. Med letoma 2004 in 2008, ko je Simoniti vodil vladni resor za kulturo, je bila Širčeva, ki je bila tedaj opozicijska poslanka in tudi sicer prihaja s področja kulture, med njegovimi najostrejšimi kritiki.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41
V satirični oddaji Hri-bar, ki jo predvaja TV Slovenija (TVS), so prejšnjo soboto zvečer gostili predsednico zunajparlamentarne stranke Nova Slovenija Ljudmilo Novak. Ta se rada oglaša, ko je treba pljuvati po Titu, težiti homoseksualcem ali razložiti, zakaj so bili domobranci prisiljeni kolaborirati z nacisti, a glede teh tem se je pri Sašu Hribarju tokrat držala kar malo nazaj.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Družba
V Španiji se flamenku skoraj ni mogoče izogniti. Sploh, če se tja odpravite kot turist. Ali še zlasti, če se tja odpravite kot turist. Recimo kot maturant. V tem primeru vas bodo po vsej verjetnosti napokali v avtobus, ki ga bodo parkirali poleg množice drugih, nato pa vas bodo poslali v ogromno dvorano in naslednjo uro ali dve boste deležni glasbe, seveda zlasti kitarske, pevcev, plesalcev, pisanih kostumov,...
-
24. 9. 2009 | Mladina 38
Iskala sva grafit in dve drevesi. Točno določen napis in točno določena kanadska javorja. V beograjsko delavsko predmestje Žarkovo sva se pripeljala v prepričanju, da gre za takšno znamenitost, da bova vse troje našla nemudoma. A še preden sva parkirala, sva ugotovila, da je Žarkovo tako veliko, kot če bi skupaj postavil nekaj ljubljanskih Fužin. Stolpnica pri stolpnici.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37 | Kultura
"Od mene so pričakovali škandal"
Enainšestdesetletni Hubsi Kramar je znan po številnih gledaliških predstavah in politično-gledaliških intervencijah v javni prostor, zaradi katerih je že večkrat prišel navzkriž z zakonom in s sodstvom. S predstavo Gostišče Fritzl si je nakopal tudi bes medijev. Ti so ga malodane križali in zahtevali celo zaprtje njegovega gledališča 3raum-anatomietheater. V predstavi je namreč svojo vedno kritično ost uperil v medijsko poročanje o nasilju v družini, ki ga v zadnjem času zaradi prave zverinskosti najbolje simbolizira primer očeta, ki je kar 26 let v kleti družinske hiše zadrževal hčer in jo posiljeval, hči pa mu je rodila sedem otrok. Predstava, ki nosi ime po primeru Fritzl, bo danes in jutri, 18. in 19. septembra, gostovala tudi v Ljubljani, na mednarodnem festivalu Ex Ponto.
-
27. 8. 2009 | Mladina 34 | Politika
»Zaščititi je treba žrtev, ne družine kot celote.«
Raziskovalna ekipa z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je zadnji dve leti vodila in koordinirala mednarodni projekt, v katerem so s pomočjo tujih partnerjev ugotavljali, kako so evropski predpisi vplivali na preprečevanje nasilja nad ženskami, otroki in mladimi v deseterici držav, ki so v EU vstopile leta 2004. Med njimi je bila tudi Slovenija. Ob zaključku projekta so izdali knjigo z naslovom Violence in the EU Examined in zloženke v 14 jezikih, ki jih bodo razdelili med vladne institucije, nevladne organizacije in raziskovalne ustanove v vseh analiziranih in tudi številnih drugih evropskih državah. O tem, kaj so odkrili pri raziskovanju in kako Slovenija tudi sicer preganja nasilje nad ženskami, otroki in mladimi, smo se pogovarjali z vodjo projekta, sociologinjo dr. Milico Antić Gaber.
-
20. 8. 2009 | Mladina 33
»Žaljivke učencev so lahko odziv na neprimerno obnašanje učiteljev.«
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) je pred časom predstavil raziskavo o stresu med slovenskimi učitelji in vzgojitelji, ki je, podobno kot druge študije v Evropi, potrdila, da učitelji svoje delo dojemajo kot izjemno stresno. Zelo jih obremenjujejo predvsem neprijetnosti, ki jim jih povzročajo učenci. A niso le učenci tisti, ki obremenjujejo učitelje. Kot je pokazala raziskava o nasilju med in nad dijaki, ki jo je prejšnji teden predstavila Dijaška organizacija Slovenije, tudi učitelji ignorirajo dijake in jim namenjajo neprimerne opazke. O razlogih za stres med učitelji in o njegovih posledicah smo se pogovarjali z avtorjem SVIZ-ove raziskave, dr. Brankom Slivarjem z Zavoda za šolstvo.
-
23. 7. 2009 | Mladina 29
»Vrnite univerzo študentom in zaposlenim«
Septembra bodo na Univerzi v Ljubljani, naši najstarejši in največji univerzi, izbrali novega rektorja, ki bo nasledil dosedanjo rektorico dr. Andrejo Kocijančič. Že zdaj je znano, da bo njen naslednik moški, saj se za rektorski položaj potegujejo dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete, dr. Stane Pejovnik s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, dr. Jože Duhovnik s Fakultete za strojništvo in dr. Rudi Rizman s Filozofske fakultete. Kandidatura slednjega, doktorja sociologije, ki je drugič doktoriral na ameriškem Harvardu, je številne presenetila. Eden od razlogov za presenečenje je, da je po 55 letih prvi kandidat za rektorja s Filozofske fakultete. Javno podporo so mu že izrekli Dušan Plut, Jože Toporišič, Jože Spacal, Manca Košir, Mojca Drčar Murko in Ivan Leban, zanj pa navija tudi aktualni šolski minister Igor Lukšič. Rizman nam je razložil, zakaj se je odločil za kandidaturo in kako vidi slovenski visokošolski prostor.
-
13. 7. 2009 | Mladina 26
Začelo se je brez kakšnih posebnih pričakovanj. 26-letni slovenski fotograf in zdaj le še občasni Mladinin sodelavec Matjaž Tančič, ki študira modno fotografijo na London College of Fashion, je na spletni strani fakultete opazil novico, da Google za študente fotografije z vsega sveta pripravlja fotografski natečaj Google Photography Prize. Nagrade so se zdele mamljive.
-
2. 7. 2009 | Mladina 26
Dr. Mirjana Ule, socialna psihologinja
Težave na trgu dela, daljše bivanje pri starših, vse poznejša ekonomska osamosvojitev ter poznejše odločanje za družine in otroke - to so le nekateri utrinki iz življenja večine mladih pri nas. O tem, zakaj mladi odraščajo vse pozneje, zakaj jih politika v povprečju vse manj zanima in zakaj sami ne morejo spremeniti obstoječih razmer, ter tudi o tem, zakaj jim postajajo virtualni svetovi vse pomembnejši, smo se pogovarjali z dr. Mirjano Ule, redno profesorico, ki na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani predava socialno psihologijo, vodi pa tudi tamkajšnji Center za socialno psihologijo. Mladim je nedavno posvetila še eno knjigo, tokrat z naslovom Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja.
-
18. 6. 2009 | Mladina 24
»Tisti, ki kritizirajo moje poročilo, ne razumejo funkcije varuha.«
Miša Molk, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija: »Posamezni člani sveta RTV so mi očitali takšne stvari, da nisem mogla verjeti, kaj slišim. Kar grozljivo mi je govoriti o tem.«
-
4. 6. 2009 | Mladina 22
Ideje so se vrstile s svetlobno hitrostjo. » A se postavimo kot nogometna ekipa?« »Ali naredimo gasilsko?« »Ne, ne, kaj pa, če uletimo k tipu, ki ima burek, in vsak nekaj počne v lokalu?« Kaj pa če bi splezali na bližnji zidarski oder? » U, ja, takoj. Če gre vsak v drugo nadstropje in lahko oblikujemo črko Z!« »Kaj pa, če bi fotograf splezal gor na oder in nas...
-
16. 4. 2009 | Mladina 15
Slovenskemu šolskemu sistemu se v naslednjih letih obeta velika reforma, ki bo zajela vrtce, osnovne šole, gimnazije in druge srednje šole. Šolski minister dr. Igor Lukšič, ki si je pripravo nove bele knjige, temeljne listine na področju vzgoje in izobraževanja, očitno izbral za ključni projekt svojega mandata, je reforme napovedoval že dlje časa.
-
2. 4. 2009 | Mladina 13
Mag. Julijana Bizjak Mlakar je predsednica strokovnega sveta SD za zdravje in ena od pobudnic Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravja, ki je leta 2006, v času zasebnikom naklonjene zdravstvene politike ministra Bručana, povezalo okoli 80.000 ljudi. Z njo smo se pogovarjali o tem, zakaj je osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti, ki trenutno nastaja na ministrstvu za zdravje, tako razburil javnost, da nekateri ministra Miklavčiča že primerjajo z nekdanjim ministrom Bručanom.
-
26. 3. 2009 | Mladina 12 | Družba
»Z gospodarsko krizo bi se lahko zaostrilo tudi nasilje.«
V Ljubljani je pred dnevi potekala mednarodna konferenca, na kateri so govorili o preprečevanju nasilja nad ženskami, otroki in mladimi. Gre za del projekta, s katerim se že dve leti ukvarja skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. Milice Antič Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani in v katerem skušajo ugotoviti, kako so evropski predpisi vplivali na boj proti nasilju nad ženskami, otroki in mladimi v državah,...
-
19. 3. 2009 | Mladina 11
Za odrom se je zaslišalo besedilo Kozaračkega kola, najbolj znanega partizanskega plesa, ki je dobil ime po bosanski planini, prizorišču številnih bitk. Petje je postajalo vse glasnejše in nenadoma se je začela po odru viti kot kača dolga skupina pojočih deklet, oblečenih v bele srajce, široke sive hlače in baretke. Medtem ko so »upornice« prepevale, se jim je z druge strani odra pridružila še druga...
-
12. 3. 2009 | Mladina 10 | Kultura
V ljubljanskem nekomercialnem kinu Kinodvor so v ponedeljek zavrteli dokumentarni film Veter se požvižga, s katerim se je režiser Filip Robar Dorin lotil raziskovanja fašizma in posledic, ki jih je imela ta diktatura, in jih ima posredno še danes, na odnose med Slovenijo in Italijo. Film je premiero doživel že na lanskem Festivalu slovenskega filma, prikazan je bil tudi na mariborskem dokumentarnem festivalu...
-
Leta 2008 je v ZDA brez službe ostalo več kot 30.000 zaposlenih v medijski industriji, od tega jih je bila kar polovica zaposlena pri časopisih. Najmanj 25 časopisov je prenehalo izhajati. Sedanja gospodarska situacija ni prizadela le za tamkajšnje razmere majhnih časopisov, krepko je udarila tudi po največjih. Medijska hiša Tribune Company, ki ima v lasti dva od največjih ameriških časopisov, Los Angeles Times in...
-
Strastno izmikanje odgovornosti
Če ne spremljate slovenske dnevne nadaljevanke Strasti, ki jo Televizija Slovenija (TVS) med tednom predvaja pred Dnevnikom, potem verjetno ne veste, da sta v zadnjih epizodah Jaka, gospodar družine Car in lastnik večjega podjetja, ter njegova poslovna asistentka Ana odpotovala na Kitajsko, saj se je slednja s pomočjo klica v Nemčijo znebila konkurentov in rešila pomemben posel.
