Vanja Pirc
-
21. 10. 2010 | Mladina 42
Erica Johnson Debeljak, prevajalka, pisateljica in publicistka
Erica Johnson Debeljak je ena najbolj znanih tujk pri nas. A v resnici že dolgo ni več tujka. Kot pravi sama, je danes nekje vmes, med ZDA in Slovenijo. V Ljubljani živi že 17 let in ves ta čas je bila pozorna opazovalka slovenskega vsakdanjika, naših navad in običajev. Slednjih, pa tudi sprememb, ki so nas doletele v tem času, se pogosto zaveda bolje od marsikaterega domorodca, zato ne preseneča, da se teh tem redno loteva tudi v svojih književnih delih. Po romanu Tujka v hiši domačinov, biografiji Srečko Kosovel: Pesnik in jaz ter zbirki kratkih zgodb Tako si moj je v teh dneh pri Založbi Modrijan izšla njena četrta knjiga, roman Prepovedani kruh. Gre za intimne spomine o njenih prvih letih življenja v Sloveniji, ki pa so hkrati zgodovinska analiza naše pravkar minule zgodovine.
-
14. 10. 2010 | Mladina 41 | Družba
Črtaste tapete in razmetana prazna postelja v pritajeni zelenkasti svetlobi. Na pol gola postava, ki sedi na postelji. In zelen šal, ki ji zakriva celoten zgornji del telesa. Mlada ženska, fotografirana iz profila, ki zre v ogledalo in se ob tem z eno roko, v kateri ima črtalo za ustnice, naslanja nanj. Čedni obraz mlade ženske azijskih potez.
-
7. 10. 2010 | Mladina 40 | Politika
V torek malo pred eno popoldne je v jedilnici ene od ljubljanskih osnovnih šol mrgolelo šolarjev. Učiteljica, ki je prav takrat pripeljala na kosilo »svoj« razred tretješolcev, je malo prej izvedela, da bo morala tisti dan v šoli ostati dlje, kot zahteva urnik, saj je ena od kolegic, ki skrbi za popoldanski del šolskega urnika, torej za podaljšano bivanje, v katerem učenci od prvega do petega razreda...
-
16. 9. 2010 | Mladina 37 | Družba
Ste že kdaj pomislili na možnost, da bi lahko kakšna res velika svetovna korporacija pojedla samo sebe? Da bi se povsem finančno izčrpala in na koncu morda celo samoukinila? In da bi vse skupaj sprožila vaša mala akcija? Ok, takšen scenarij bi si veliko lažje predstavljali v slovenskih razmerah, že zato, ker smo bili v zadnjih letih priča tajkunskim zgodbam s finančnimi izčrpavanji podjetij, z menedžerskimi odkupi...
-
9. 9. 2010 | Mladina 36
Slovenski šolski sistem bo v naslednjih letih doletela temeljita reforma, ki bo zajela vrtce, osnovne šole, gimnazije in druge srednje šole. V pripravi je nova bela knjiga, ki bo pregledala in analizirala dosedanje dogajanje v šolstvu ter določila, v katero smer morajo iti spremembe. A na kaj bi morali biti reformatorji najbolj pozorni? Kaj je v obstoječem sistemu najbolj problematično? Kakšne šole se nam obetajo v prihodnosti? Bodo imeli vlogo učitelja še naprej v rokah le odrasli? Se bomo šolali vse življenje? O vsem tem smo se ob začetku novega šolskega leta pogovarjali z nekdanjim šolskim ministrom in poslancem dr. Slavkom Gabrom, sicer izrednim profesorjem sociologije vzgoje na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Prav on je v 90. letih vodil prvo veliko reformo slovenskega šolskega sistema.
-
22. 7. 2010 | Mladina 29 | Družba
Maud de Boer - Buquicchio: »Otroci niso mini bitja z mini človekovimi pravicami«
Nizozemka Maud de Boer - Buquicchio opravlja drugo najpomembnejšo funkcijo v Svetu Evrope. Od leta 2002 je namestnica generalnega sekretarja, drugače pa je v tej organizaciji, ki šteje 47 držav članic in združuje tako rekoč vso evropsko celino, zaposlena že več kot 30 let. Slovenijo je nazadnje obiskala zaradi konference šolskih ministrov držav članic Sveta Evrope, ki je potekala na Brdu pri Kranju in ki je bila prvi takšen dogodek, povezan z izobraževanjem, po treh letih. Kljub sicer zelo natrpanemu urniku si je vzela čas za pogovor z nami, vendar nisva toliko govorili o sami konferenci kot zlasti o človekovih pravicah. De Boer -Buquicchiova, po izobrazbi pravnica, je namreč znana kot velika zagovornica človekovih pravic, najbolj goreče pa zagovarja pravice žensk in otrok.
-
22. 7. 2010 | Mladina 29 | Politika
Časopisna hiša Večer se je v zadnjih tednih najverjetneje znašla v enem najbolj negotovih, če ne celo najbolj negotovem obdobju svoje večdesetletne zgodovine. Če je v daljni preteklosti za seboj pustila zamenjavo sistemov in s tem tudi zamenjavo poslanstva časopisa, v novejši zgodovini pa nenadne menjave urednikov in bunker člankov, ki niso bili objavljeni, ker naj bi bili preveč moteči za prejšnjo vlado, se je...
-
15. 7. 2010 | Mladina 28 | Politika
V informativnem programu TV Slovenija, ki ga vodi Rajko Gerič, so v teh dneh presenetili z odločitvijo, da bodo jeseni zamenjali termin predvajanja informativne oddaje Tednik. Oddaja, ki že 28 let vsak četrtek prinaša zgodbe o težavah malih ljudi, bo po novem na sporedu ob ponedeljkih zvečer, v dosedanjem terminu informativne oddaje Polemika.
-
8. 7. 2010 | Mladina 27 | Družba
Pred dvema tednoma je šesto nadstropje ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete (NTF), kjer ima prostore katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, zasedla skupina osmih modnih oblikovalcev. Na delavnico so pripotovali iz različnih evropskih držav in v petih dneh, kolikor so jih preživeli skupaj, so veliko krojili, rezali, šivali, likali in pomerjali, predvsem pa so se veliko pogovarjali, dopolnjevali drug...
-
2. 7. 2010 | Mladina 25 | Družba
V četrtek popoldne smo lahko na Metelkovi opazovali precej nenavaden podvig. Trije fantje in dekle so v rokah držali valjčke za beljenje ter s črno barvo prekrivali precejšen del obzidja, ki je v preteklosti ločevalo objekte nekdanje vojašnice od preostalega mestnega življenja, zdaj pa že leta pomeni vstopno točko v enega redkih prostorov, ki je v Ljubljani namenjen urbani kulturi.
-
22. 6. 2010 | Mladina 21
Motiv št. 1. Prejšnja sreda. Nekaj tisoč mladih, dijakov in študentov, pa tudi neštudentov, sredi Ljubljane protestira proti zakonu o malem delu. Potem se preselijo pred parlament. Ograja se začne tresti, proti pročelju parlamenta poletijo prve steklenice, protestniki vpijejo na policiste: »Pičkiceee, pičkice!« Res, vsi ne vedo, zakaj natančno protestirajo. Nekateri trdijo, da za svoje pravice.
-
17. 6. 2010 | Mladina 24
Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja
Potem ko je gospodarska kriza dodobra pretresla medijsko industrijo onstran Atlantika, se je v ZDA začela tehtna razprava o tem, da medijske hiše vendarle niso navadna podjetja in da jih je treba zaščititi pred propadom, saj delujejo v javnem interesu. S predstojnico oddelka za medijske študije na koprski Fakulteti za humanistične študije dr. Sandro Bašić Hrvatin smo se pogovarjali o tem, zakaj je Slovenija še daleč od takšnih strateških razprav, pa čeprav bi se jih morala že zdavnaj lotiti. A pri nas že leta se vse vrti zgolj in samo okrog popravkov medijske zakonodaje in zdaj smo spet dočakali nove. V petek se bo parlament lotil predlaganih sprememb zakona o RTV Slovenija, v javno razpravo pa prihaja tudi spremenjeni zakon o medijih.
-
3. 6. 2010 | Mladina 22 | Družba
Začelo in končalo se je z malo črno oblekico, ki jo je Američanka indijskega rodu Sheena Matheiken nosila čisto vsak dan. Ne glede na letni čas, ne glede na vročino ali mraz in ne glede na to, v kateri del sveta se je napotila. No, da bi se izognila vsakodnevnemu pranju, je bilo oblekic s kratkimi rokavi in gumbi sedem. A bile so identične in eno od njih je vse leto nosila čisto vsak dan, od lanskega 1.
-
3. 6. 2010 | Mladina 22 | Politika
Prejšnji teden smo v Mladini razkrili, da se je socialna psihologinja dr. Mirjana Ule odločila, da bo do nadaljnjega bojkotirala javno nastopanje v zvezi s problematiko mladih. Gre za nenavadno odločitev. Uletova pri nas velja za ključno avtoriteto na področju raziskovanja mladih, saj se s tem ukvarja že tretje desetletje. Obenem so številni aktualni dogodki, tudi nedavni mladinski napad na parlament, pokazali, da...
-
13. 5. 2010 | Mladina 19
Telovadnica šoštanjske osnovne šole je odmevala od čebljanja deklic, oblečenih v roza majčke, in dečkov, ki so prisegali na bolj kariraste vzorce. Potem so vsi, prvošolci na blazinah, drugošolci na stolih za njimi ter tretje- in četrtošolci na tribuni, za kratek čas obmolknili in poslušali kratek uvod v zaključno prireditev, ki so jo pripravili v čast bralni znački.
-
6. 5. 2010 | Mladina 18 | Politika
Kompromis na račun istospolno usmerjenih?
Dolgih osem ur je trajala torkova razprava, s katero se je parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide lotil druge obravnave predloga družinskega zakonika. In dolgih osem ur se je razprava vrtela okrog ene same točke - prvega člena družinskega zakonika. Zakaj ravno okrog prvega člena? Ker si vse družine pri nas očitno ne zaslužijo, da bi bile enakopravne.
-
29. 4. 2010 | Mladina 17
Na odlagališču kosovnih odpadkov, ki leži med Rogaško Slatino in Rogatcem, je nedavno zrasel velik bel šotor. V njegovi levi polovici te dni nastaja delavnica, v desni polovici, kjer je že položen lesen pod, pa razstavno-prodajni prostor. V šotoru bo sedež prvega centra ponovne uporabe odpadkov pri nas. Njegova pobudnica dr. Marinka Vovk ob našem obisku ni mogla skriti navdušenja nad bližajočim se odprtjem, saj...
-
1. 4. 2010 | Mladina 13
»Hitro, pridite na tvorto,« je pred ljubljanskim lokalom Pri zelenem zajcu zaklicala Živa, za zbrane alivea, in tisti, ki jim jo je uspelo kljub glasnemu pomenkovanju slišati, niso namrščili obrvi in skomignili z rameni, temveč so se jim pocedile sline. Bil je čas za torto, ki so jo tisti večer spontano preimenovali v tvorto, podobno, kot so pijačo preimenovali v gin tvonic.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Politika
Šolske malice so pred letom in pol povzročile obilo razburjenja, razlog pa je bil komajda verjeten. Zapletlo se je, ker je tedanji šolski minister Milan Zver ob začetku šolskega leta 2008/09 reformiral subvencioniranje prehrane v srednjih šolah tako, da je vsem dijakom omogočil brezplačen topli obrok. Takšna poteza je bila v času, ko je delež normalno prehranjenih mladih že dve desetletji upadal, ko so mladi...
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Družba
Irena Matko Lukan: »Vedno povedane drugače«
Prejšnjo nedeljo se je iztekel letošnji pripovedovalski festival, ki že trinajst let združuje tiste, ki radi pripovedujejo, in tiste, ki radi poslušajo pripovedi iz različnih ljudskih izročil. Zgodbe so bile tudi tokrat nabrane z vseh vetrov, pripovedovalci prav tako - nekateri so nagovarjali otroke, drugi odrasle, nekateri so bili zelo izkušeni, drugi so pripovedovali prvič.
Eden od vrhuncev festivala je bila nedvomno prireditev Pobrano na kup, ki je v petek zvečer napolnila Štihovo dvorano Cankarjevega doma. Na njej je nastopilo deset pripovedovalcev z različnimi zgodbami, od bohinjske do romunske, prvič pa smo lahko slišali tudi pripovedovalce z druge strani meje, iz Benečije in avstrijske Koroške. Slednjo je zastopal Gabriel Lipuš, ki je povedal eno od ljudskih zgodb, ki jih je v njihovih krajih pred desetletji popisal ter zbral pisatelj in etnograf Vinko Möderndorfer, sicer ded istoimenskega režiserja ter glasbene in gledališke ustvarjalke Vite Mavrič. Mavričeva, ki je bila tisti večer tudi sama pripovedovalka, je poslušalcem med drugim predstavila presunljivo (resnično) pripoved o tem, kako je ded, ki mu po vojni niso želeli objaviti zbirke pripovedi, ker naj ne bi bile skladne s tedanjim režimom, za vsako spisal posebno »opravičilo«. Za eno najbolj znanih slovenskih pravljic, Mojco Pokrajculjo, je denimo napisal, da je primerna za objavo zato, ker pravzaprav govori o spoštovanju do dela, saj Mojca trkajoče v hišo spusti šele potem, ko dokažejo, da poznajo ročne spretnosti.
Ljudskih pripovedi danes ne preganjajo več. Nasprotno, očitno imajo vse več privržencev, ti pa so pripravljeni tudi sami sodelovati pri vzpostavljanju čim bolj pravljičnega poslušalskega vzdušja. Ko je zadnji petkov pripovedovalec Boštjan Napotnik - Napo občinstvo zaprosil, naj se, preden bo začel pripovedovati, premiga in v dvorani pričara vzdušje nogometnega prvenstva v Južnoafriški republiki, je dvorana dvignila roke in naredila nekaj valov. Napo upravičeno velja za enega naših najboljših pripovedovalcev, obenem pa sodi med tiste, ki ljudske zgodbe več kot spretno tkejo v sodobni kontekst. Tokrat je občinstvu čisto mimogrede razložil denimo definicijo bobovnjaka, obrobnega predmeta, ki se je namesto fig pojavil v popotnem prtu enega od nastopajočih junakov v njegovi zgodbi. Razlage te besede ni našel v SSKJ-ju, temveč na Googlu, kjer pa se je prvi zadetek, ki besedo povezuje s Slavkom Bobovnikom, izkazal kot povsem zgrešen. Bobovnjak so namreč zajčji iztrebki.
Pripovedovalski festival pripravljajo Anja Štefan, Alenka Veler in Irena Matko Lukan, tri navdušenke nad to govorno veščino, ki so obenem z njo vsaka na svoj način povezane tudi poklicno. Vse tri so se takoj po festivalu udeležile sejma za založnike otroške literature v Bologni, a Ireno, ki je od leta 1999 urednica revij Ciciban in Cicido ter ima tudi zato redno vpogled v ljudske pripovedi, nam je vseeno uspelo povprašati, v čem je čar pripovedovanja in poslušanja ljudskih zgodb. -
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Politika
Predsednik Foruma za Pohorje Danilo F. Križman je javnost v teh dneh obvestil, da naj bi rektorja mariborske univerze dr. Ivana Rozmana zalotil, kako je na zaščitenem delu Pohorja divjal s snežnimi sanmi. Poklical je policiste in ti so ukrepali. Policija je dvema moškima, ki sta se vozila z motornimi sanmi v naravnem okolju, izrekla globo v višini 41,43 evra.
-
4. 3. 2010 | Mladina 9
Nagrade, podjetja in habilitacije
Na Univerzi v Mariboru so začeli po novem letu postopno spreminjati vizitke, dopise, napise, ki visijo pred fakultetami, spletne strani in vse druge nosilce, na katerih smo lahko srečevali dosedanjo celostno grafično podobo naše druge največje univerze. Lani so se namreč odločili, da je podoba, ki smo jo najbolj poznali po znaku z univerzitetnim poslopjem, ki ga je pred leti obnovil arhitekt Boris Podrecca,...
-
18. 2. 2010 | Mladina 7
Dr. Jernej Pikalo: »Programski svet bi se moral bolj angažirati«
Dr. Jernej Pikalo je pred tednom dni postal novi predsednik programskega sveta RTV Slovenija, tistega 29-članskega organa, ki na nacionalki predstavlja javnost ter ki ima med drugim pomembno vlogo pri imenovanju generalnega direktorja in sprejemanju statuta RTV-hiše. Pikalo je profesor politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, v programskem svetu pa ni novinec, saj je bil njegov član že v prejšnjem sklicu. Na položaju predsednika je nasledil zgodovinarja dr. Staneta Grando.
-
Pričakala sta me, oba oblečena povsem v črno. Namenoma? »Ne, ne. Ko sem zjutraj prišel in zagledal Roberta, nisem mogel verjeti,« je zagotovil Jernej Stritar, temnolasa polovica ekipe. Njen drugi član, svetlolasi Robert Ilovar, je prikimal in skomignil z rameni, češ - se zgodi. Poslovne prostore imata v starem meščanskem stanovanju v bližini ljubljanskega Bavarskega dvora.
-
Tomi Ahonen: »S SMS-sporočili lahko molzemo tudi krave«
Tomi Ahonen je tisti Finec, ki odlično pozna trende v mobilni telefoniji. Je tisti, ki najverjetneje največ ve o povezovanju mobilnih telefonov z drugimi mediji, oglaševanjem, bančništvom, s socialnim mreženjem in z navidezno resničnostjo. Podatke, tudi statistične, dobesedno stresa iz rokava. Nekateri mu pravijo guru, drugače pa je svetovalec številnih podjetij in vlad ter motivacijski govorec. Je pisec več knjižnih uspešnic, predava po vsem svetu, tudi na oxfordski univerzi. Zadnja štiri leta živi v Hongkongu, a je vseprisoten, tudi zato, ker redno bloga in twitta. V Sloveniji je bil že nekajkrat, tokrat so ga povabili organizatorji serije dogodkov Mobile Monday Slovenija. Pogovarjala sva se jutro po predavanju v ljubljanski Kiberpipi in v žepu je imel dva telefona, blackberryja in nokio.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Politika
Vlada je v parlamentarno proceduro poslala novi družinski zakonik. Čeprav ta obsega kar okoli 300 členov in prinaša številne novosti, od prepovedi nasilja nad otroki do prenosa nekaterih pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča, se je razprava v javnosti osredotočila zgolj na dve točki: na redefinicijo družine in družinske pravice, ki jih prinaša istospolnim. O teh spremembah in tudi o tem, kaj je pravzaprav značilno za sodobne družine, smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Alenko Švab, ki predava na koprski Fakulteti za humanistične študije in ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med drugim se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družin in zasebnosti, družinsko politiko, vsakdanjim življenjem ter gejevskimi in lezbičnimi študijami. Morda ni nepomembno izpostaviti, da ima moža in dve hčerki, a kot sama pravi, je njena družina “tradicionalna” zgolj po videzu in nikakor ne tudi po svoji vsebini.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48
Simon in Anže sta mladeniča, ki prideta v lokal na pivo. Debata takoj nanese na dekleta ali, bolje rečeno, na smolo z dekleti, a Simon že po nekaj minutah ne posluša več, saj pri sosednji mizi zagleda dekle svojega življenja. Ogovoriti si je ne upa in menda ne brez razloga. »Izven tvoje lige je, stari moj,« ga opozori natakar. »Katera pa je moja liga?« vpraša Simon.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Politika
»Zakonik ne bo prinesel istospolnih družin, ampak jih bo le priznal.«
Nedavno se je končala javna razprava o novem družinskem zakoniku, ki bo na novo uredil družinsko politiko pri nas. Kot je znano, prinaša nekatere pomembne novosti, denimo novo, sodobnejšo definicijo družine, omogoča večjo zaščito otrok, skrajšuje roke za reševanje družinskih postopkov, poenostavlja sklenitev zakonske zveze, več pravic pa namenja tudi istospolno usmerjenim državljanom, saj jim omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Ravno obe novosti, ki istospolnim prinašata enakopravnost v primerjavi s hetero posamezniki, sta v javnosti naleteli na največ pozornosti, nekateri pa zaradi njiju napovedujejo celo referendum. O zakoniku in morebitnem referendumu smo se pogovarjali z mag. Ano Vodičar, ki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vodi direktorat za družino.
