Grega Repovž

15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Uvodnik

Uvodnik / In če ima Golob prav?

Ne vemo, slutimo pa, da v naslednjih tednih premiera Roberta Goloba čaka mala medijska smrt. Kaj je naredil in sporočil s svojimi dejanji in menjavami v preteklih dveh tednih? Dal je košarico klasičnim medijem, časopisom, televizijam, spletnim stranem, komentatorjem, novinarjem, mnenjskim voditeljem. Sporočil jim je, da jih vidi kot oviro v svojem komuniciranju, sporočil jim je, da ne razume slovenskega medijskega prostora kot normalnega, ampak se mu zdi nenormalen, zato bo poskušal komunicirati z javnostjo drugače. Prek sodobnih družbenih omrežij. Premier stavi na Facebook in Instagram.

Kaj boste naredili za Evropo, slovenski kandidati za poslance evropskega parlamenta?

Ko je januarja 1961 John Kennedy postal predsednik ZDA, je sodržavljane nagovoril z znamenitim pozivom: »Ne sprašujte, kaj lahko država stori za vas. Vprašajte, kaj lahko vi naredite za domovino!« Pred volitvami v parlament EU, ki bodo čez tri mesece, je zadnji čas, da slovenske volivke in volivce pozovemo v enakem tonu: »Ne sprašujte, kaj vaš kandidat obljublja, da bo po njegovi zaslugi, če bo izvoljen, od EU dobila vaša občina – pardon, Slovenija. Vprašajte ga, kaj bo delal v parlamentu za prihodnost Evrope!« Evropska unija še nikoli ni bila v tako slabem stanju, kakor je zdaj. V Ukrajini se vedno globlje zapleta v drago vojno, v kateri se noče zares vojskovati. ZDA so jo z vsemi sredstvi prisilile v politično, vojaško in energetsko odvisnost, ki nikakor ni v trajnem interesu Evrope. Trajni interes Evrope je mirno sožitje in gospodarsko in kulturno sodelovanje s sosedami, predvsem torej z Rusijo in s sredozemskimi arabskimi muslimanskimi državami. Preprečevanje takega sožitja je strategija ZDA, ogroženega svetovnega hegemona, ki se pripravlja na spopad s Kitajsko. Taka strategija ZDA ni manj nora kakor Putinov delirični načrt obnavljanja ruskega carstva z vojaškim osvajanjem, le še nevarnejša je. Zaradi moči ZDA in zato, ker je globalna, je še bolj katastrofalna.

Krivica iz Depale vasi

Letos mineva trideset let od dogodkov v Depali vasi, ki so pomembno zaznamovali slovensko politiko in državo takrat in danes – s temi dogodki je namreč kulminirala »mater vseh slovenskih afer«, trgovina z orožjem, natančno preiskana, pa nikoli kaznovana.

Thomas Waitz / »Večina kmetijskega sektorja v Evropski uniji še vedno uničuje podnebje«

Thomas Waitz (1973) je avstrijski ekološki kmet, čebelar in gozdar, politik avstrijskih Zelenih in od novembra 2017 evropski poslanec. V trenutno 705-članskem evropskem parlamentu je eden od 71 poslank in poslancev skupine Zeleni/ Evropska svobodna zveza. Že drugi mandat je tudi sopredsedujoči Evropske zelene stranke (EGP); to od junija 2022 vodi s članico francoskega senata Mélanie Vogel.

Populisti, nacionalisti in demagogi

Devetega junija bodo v Sloveniji četrte evropske volitve, zato za začetek napišimo nekaj osnovnih pravil. Volilna opravila so se začela 11. marca, organizatorji kampanje morajo poseben račun odpreti do 24. aprila, 10. maj pa je zadnji dan, ko so lahko vložene liste. Nato bo v noči s 7. na 8. junij začel veljati volilni molk, volitve so dan kasneje, neuradni izidi bodo znani že nekaj ur po zaprtju volišč. Letos bo Slovenija v Bruselj prvič poslala devet poslancev, dva več kot na prvih volitvah leta 2004.

»Smo v slovenski šoli, govorite slovensko!«

»Že nekaj časa smo priča pritisku, ki ga učiteljice izvajajo glede komunikacije med učenci med odmori v njihovem materinem jeziku, v srbskem, bošnjaškem, hrvaškem, makedonskem, albanskem jeziku … Učitelji našim otrokom striktno prepovedujejo, da na javnem prostoru v njihovem prostem času, recimo med odmorom ali malico med seboj komunicirajo v njihovem materinem jeziku«, piše v pismu, pod katero so podpisani »zaskrbljeni starši otrok, katerim je onemogočena uporaba materinega jezika«. Očitek o prepovedovanju uporabe maternega jezika se nanaša na Osnovno šolo Kolezija v Ljubljani.

Janša manipulira s 300 tisoč Slovenci

Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, se preživlja z upravljanjem profilov na družbenih omrežjih. Ker se je minuli teden na to temo mudila na sestanku v kabinetu predsednika vlade, smo jo vprašali, kako sama razume vlogo družbenih medijev. Je na primer prav, da uradne institucije, kot je predsednik vlade, z javnostjo komunicirajo mimo klasičnih medijev in novinarjev? Madžarska vlada recimo rada poudarja, da tam posrednikov v vlogi novinarjev več ne potrebujejo, ker predsednik vlade Viktor Orbán z državljani komunicira neposredno.

Hinavski ljubitelji maternega jezika

Ko v Novi Sloveniji, sicer naslednici Slovenskih krščanskih demokratov, govorijo o svoji identiteti, lahko slišimo, da gre za »sodobno« stranko »za vse ljudi«, ki je »odprta za novosti« in sprejemajoča do »raznolikosti«. Tako piše tudi v njihovem programu. Javno so se pred leti promovirali kot podjetniška stranka, v zadnjem obdobju pa stavijo predvsem na sredinskost, zmernost. Javnost želijo prepričati, da si zaslužijo glasove volivcev, ki ne pogledujejo ne levo ne desno ali pa vsaj ne tako skrajno desno, kot vedno bolj pogledujejo v SDS, v katere senci se že desetletja NSi bori za svoj prostor pod soncem. Njene nedavne aktivnosti, sploh hinavsko razpihovanje sovraštva do narodov bivše SFRJ, stranko uvršča daleč stran od sredine.

V Svobodi napenjajo lok

Največja vladna stranka se v teh dneh kadrovsko in komunikacijsko nekako preoblikuje. Stranka bo dobila novega generalnega sekretarja, predsednik vlade Robert Golob bo dobil novega vodjo kabineta, morda bo zamenjan celo vodja poslanske skupine, službe bodo morali zamenjati še številni drugi doslej pomembni funkcionarji stranke. Cilj teh sprememb je, kot je dejal najverjetnejši bodoči govorec stranke Gibanja Svoboda in minister za Slovence po svetu, Matej Arčon, »bolj povezana stranka na vseh nivojih njenega delovanja ter boljša komunikacija«. A kaj to pomeni?

Poskus revidiranja zgodovine

V teh dneh prihaja na knjižne police knjiga Zarota Depala vas, s katero bo predsednik SDS Janez Janša skupaj s soavtorjem Jožetom Biščakom poskušal prikazati takratno dogajanje kot politično zaroto zoper njega. Ker je od dogodkov minilo že 30 let, bo verjetno, tako kot že tolikokrat doslej, vse skupaj poskušal prikazati – tako nakazuje že naslov – kot politično dogajanje, uperjeno zoper njega. A do dogodkov v Depali vasi je prišlo zaradi policijske preiskave trgovine z orožjem, ki so jo izvajali najvišji zaposleni na ministrstvu za obrambo pod njegovim vodstvom.

Zakaj sem proti novi nuklearki?

Poslanske skupine Svobode, SDS, SD in NSi ter poslanca manjšin so ta teden v parlamentarni postopek vložili predlog za posvetovalni referendum o projektu Jek 2. Predvidoma bomo tako v drugi polovici novembra v Sloveniji imeli referendum o gradnji novega bloka, za katerega se zdi, da je že vnaprej dobljen. Elektroenergetski strokovnjaki so v veliki večini za, fiziki tudi, ravno tako ekonomisti in gospodarstveniki – slovenska podjetja in gospodarska zbornica drugi blok jedrske elektrarne podpirajo. Gradnjo naj bi podpirala tudi javnost.

Boj za južno mejo

Teksaško mestece Eagle Pass je nedavno postalo glavno mesto boja za južno mejo. Ko se je januarja izkazalo, da se je povečalo število migrantov, ki so iz Mehike vstopili v Ameriko (ali pa so skušali vstopiti), so začeli republikanci in trumpovci kričati, da gre za »invazijo«, da je meja na stežaj odprta in da Biden ničesar ne ukrene. Teksaške oblasti so zvezni mejni policiji (Border Patrol) onemogočile nadzor nad mejo, guverner Greg Abbott je dal postaviti bodečo žico (»tehnično oviro«, kot bi rekel Miro Cerar), nadzor nad mejo je prevzela teksaška nacionalna garda, ki je mejno območje tako militarizirala, da so v Riu Grande utonili ženska in njena otroka, v Eagle Pass, mirno, zaspano mestece na ameriško-mehiški meji, pa so se zgrnili skrajni desničarji, agresivni trumpovci, toksični konspirologi, zanikovalci Bidnove volilne zmage, nativistični aktivisti, rasisti, ekstremisti in drugi »patrioti«, ki so prišli na vojno proti kriminalcem – migrantom.

(Ne)primerna državna sekretarka?

Nova ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je po odstopu zaradi afere z nakupom sodne stavbe nadomestila Dominiko Švarc Pipan, si izbira najbližje sodelavce, pri čemer je za položaj državne sekretarke izbrala Aleksandro Spasojević. Predlog za njeno imenovanje je bil že na dnevnem redu vladne seje, a je bil umaknjen, ker premier Robert Golob ni dal soglasja.

(Nova) klofuta izbrisanim

Konec februarja se vsako leto spomnimo izbrisa – največje sistematične kršitve pravic v zgodovini samostojne Slovenije. Šestindvajsetega februarja 1992 je poosamosvojitvena oblast iz registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 ljudi, večinoma državljanov bivših jugoslovanskih republik, in jim s tem odvzela pravico bivanja v državi, pa tudi vse ekonomske, socialne in zdravstvene pravice.

Cenzura je vojna

Pisatelj, prevajalec in aktivist Gašper Kralj (1974) je svoj drugi roman Škrbine, ki mu je leta 2021 prinesel Cankarjevo nagrado, pa nominacijo za kresnika ter nominacijo za nagrado Evropske unije za književnost, v sveže izdanem nemškem prevodu predstavil že oktobra lani na frankfurtskem knjižnem sejmu. Z istim namenom je bil nedavno povabljen tudi na knjižni sejem v Leipzigu, poleg frankfurtske eno vidnejših prireditev na področju literature v Evropi, ki bo potekala med 21. in 24. marcem. Vendar ga na sejmu ne bo.