Nobena novica ni zastonj

Kaj je naredil novoizvoljeni poljski premier Donald Tusk po porazu populistične stranke Zakon in pravičnost (PiS)? S katero uvodno potezo je začel razgrajevati prejšnjo oblast? Za začetek je odpustil vse vodilne pri javnih medijih, ki so v času vladavine stranke PiS veljali za pristranske v prid vlade. S položajev je odstavil direktorje in upravne odbore televizije, radia in tiskovne agencije PAP. Potem ko je predsednik Poljske Andrzej Duda, ki velja za zaveznika stranke PiS, vložil veto na zakon Tuskove vlade, ki bi državnim medijem zagotovila subvencije, pa se je novi minister za kulturo odločil kar za likvidacijo televizije, radia in tiskovne agencije.

Grega Repovž

5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Uvodnik

Uvodnik / Rušenje Goloba

Naj za začetek kar ponovimo, kar smo zapisali ob odločitvi premiera Roberta Goloba, da zamenja Tatjano Bobnar: šlo je za politično neumno odločitev, na premiera so vplivali ljudje, ki ves čas spletkarijo, ki so torej po načinu razmišljanja bliže Janši. Takrat je bilo jasno, da mu bo ta obračun škodoval, ker pač ljudem ni nikoli všeč, če se premieri vmešavajo v delo in kadrovanje v policiji.

Novo poganstvo

Ljudje tudi v brezbožnem svetu korporativne kulture hrepenijo po nevidnih silah, ki naj bi jim razložile nerazložljivo, jim pokazale pot in se namesto njih odločale, kadar na pomembna vprašanja ne najdejo odgovorov. Prav v svetu podjetništva in tudi politike se presenetljivo veliko mogotcev zanaša na newageevske kvaziduhovne prakse; energije, čakre, tretje oko, avrični obroči, vraževerje, astrologija, numerologija, okultizem, bela magija, čarobna moč kristalov in podobne zadeve lahko imajo pomembno vlogo tudi denimo pri trošenju javnega denarja in političnih odločitvah, ki zadevajo vse nas, ali pri pomembnih korporativnih dejanjih, ki poganjajo gospodarstvo. Pa še zdaleč ne le v tujini, denimo v Južni Koreji, kjer se direktorji velikih korporacij pred pomembnimi poslovnimi odločitvami radi posvetujejo s prerokovalci in šamani, ali na primer v Silicijevi dolini, kjer tech-bro velikani množično stavijo na transcendentalno meditacijo, mikroodmerjanje psihedeličnih drog in modrosti vzhodnjaških gurujev. Ne, veščine sodobnih šamanov so v poslovno in politično srenjo prodrle tudi pri nas: od nekdanje podpredsednice vlade in evropske komisarke, ki se je notranje odpirala med obredno hojo po žerjavici, prek nekdanje ministrice za finance in državne sekretarke, ki je duhovne nasvete našla pri »belem magu«, vodji sektaške »civilne duhovne šole morale«, do najbogatejše Slovenke, ki se pri poslovnih odločitvah zanaša na astrologijo in pomembne posle sklepa le, kadar so planeti in zvezde ugodno poravnani.

Jonas Sonnenschein / »Ne zavedamo se, na kako ranljivem območju je Slovenija in koliko je na kocki«

Dr. Jonas Sonnenschein (rojen leta 1984) je leta 2019 doktoriral na Univerzi v Lundu na Švedskem, kjer je do nedavnega tudi predaval na Inštitutu za industrijsko okoljsko ekonomijo. V doktorski disertaciji je zeleno rast in razogljičenje preučeval z vidika političnih ciljev, ukrepov in vedenjskih mehanizmov, v zaključnih ugotovitvah pa je poudaril zlasti premajhno velikopoteznost in odločnost pri ukrepanju.

TV komentar / Pričevalci in Spomini

Treba se je spomniti, kako sta sploh nastali oddaji Pričevalci in Spomini – oddaji namreč še zdaleč nista enaki in izhodiščna namena avtorjev Jožeta Možine in Janeza Lombergarja ne bi mogla biti bolj različna. Oddaja Pričevalci je namreč čista politična in ideološka propaganda, je del lažiranja zgodovine, ki jo Jože Možina počne iz političnih razlogov. Gre celo pogosto ne samo za opravičevanje, ampak promocijo sodelovanja z nacizmom, za relativizacijo druge svetovne vojne, morije, za relativizacijo iztrebljanja Slovencev s strani nacizma – vse to zaradi ideoloških potreb Možinovega političnega vzornika Janeza Janše. A najhujša pri oddaji je zloraba ostarelih pričevalcev in njihovih otrok, ljudi, ki jih je vojna iz različnih razlogov zaznamovala, nemalokrat postavila na napačno stran. A teh ljudi, pričevalcev, ne gre obsojati. Grozljivo je, da so bile s to oddajo še enkrat zlorabljene njihove pretekle stiske, odločitve, odločitve njihovih prednikov, podložene z dejanskimi in zlaganimi krivicami ter politično in versko propagando, pri čemer pa se njim samim dozdeva, da so končno lahko povedali svojo zgodbo. Ti ljudje dejansko živijo v bolečini. Kako je lahko neki človek tako brez srca, da te ljudi spet zlorablja, je edino relevantno vprašanje pri tej oddaji.

Janez Janša / Slovenski Don Kihot

Rdeče-črna koalicija, koalicija med največjima strankama v državi, SDS in SD, ki se je tu in tam pokazala na lokalni ravni in znotraj javnih gospodarskih sistemov, a nikoli zares na državni ravni, naj bi po novem pomenila vrhunec politične kulture. K temu zadnje čase pozivajo tudi predstavniki gospodarskih združenj.

Meka korporativnega poganstva

Ob prah dvigajočih zamenjavah, ki so konec novembra prevetrile upravni odbor podjetja OpenAI, glavnega igralca pri razvoju umetne inteligence, je časnik The Atlantic poročal o nenavadnem početju Ilye Sutskeverja, enega od soustanoviteljev in glavnih razvijalcev pri podjetju ter glavnega pobudnika nenadne odstavitve direktorja Sama Altmana, ki je na koncu spodletela. Ob poplavi teorij in špekulacij, ki so skušale pojasniti kaos v štabu podjetja, se je pojavila vest o novem skrivnostnem modelu umetne inteligence, ki naj bi bil velik korak proti razvoju »umetne splošne inteligence« (AGI), (za zdaj hipotetične) superinteligentne digitalne entitete, ki je dolgoročni cilj tehnooptimističnih razvijalcev. Po anonimnih pričevanjih uslužbencev naj bi se bil Sutskever pri tem vedel kot ezoterični »duhovni vodja«. Nekemu lokalnemu umetniku naj bi bil dal po naročilu izdelati leseni kip, ki je simboliziral primitivno različico umetne inteligence, v pisarnah podjetja jo je zažgal in skupaj s peščico sodelavcev somišljenikov v obrednem tonu vzklikal: »Začutite AGI! Začutite AGI!«

Prve dame okultizma

Na drugi strani Atlantika so newageevske in okultistične kvaziduhovne prakse že pred stoletji prodrle v vrhove politične srenje, vrata Bele hiše pa so jim navadno odpirale prve dame. Nancy Reagan je denimo potihoma zaposlila osebno astrologinjo Joan Quigley, ki naj bi bila bdela nad tako rekoč vsako pomembno odločitvijo predsedniškega para Reagan. Po pričevanjih vodje Reaganovega kabineta, ki je njeno vlogo v Beli hiši opisal kot »najbolj varovano skrivnost Reaganove administracije«, je »skoraj vsako pomembnejšo potezo in odločitev, ki sta jo sprejela Reagana, dirigirala ženska iz San Francisca, ki je sestavljala horoskope, da bi se prepričala, ali so planeti ugodno poravnani«. Astrologinja naj bi bila med drugim določala datume pomembnih mednarodnih konferenc, nagovorov v kongresu in predsedniških razprav ter celo termin za odstranitev rakavega polipa, ki je zrasel v debelem črevesu Ronalda Reagana. Še več: predsednikovo zasebno letalo Air Force One brez njenega blagoslova ni smelo vzleteti. Kot je zadevo v knjigi Demon-Haunted World zgovorno povzel sloviti astrofizik Carl Sagan: »Del odločitev, ki vplivajo na prihodnost naše civilizacije, je v rokah šarlatanov.«

Simon Kardum / »Seveda so črni boljševiki zadovoljni, vendar meni ni do smeha«

Simon Kardum je izkušen državni uradnik in izkušen kulturni menedžer. Ko je, kot edini človek od zunaj, poleti postal član nove uprave RTV Slovenija, se je zdelo, da bo lahko javnemu mediju pomagal. A to se je samo zdelo, po štirih mesecih in pol mandata je nepričakovano odstopil in v odstopni izjavi zapisal, da je bilo vse skupaj precej »bedno«. V tej hiši se, tako Kardum, »ne more in ne sme ničesar spremeniti, če pa se že kaj hoče spremeniti, se spreminja le zato, da se ne bo ničesar spremenilo«.

Začetek konca azilnih pravic

»Naš pristop bo človeški,« je med drugim v govoru leta 2020 dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ko je spregovorila o nastajajoči novi skupni evropski politiki na področju migracij in azila. Nekaj dni pred božičem 2023, po skoraj desetletju usklajevanj, so države članice Evropske unije, svet EU ter evropski parlament in komisija vendarle dosegli dogovor o novem »migracijskem paktu«. Kaj so se dogovorili, kako bomo v prihodnje obravnavali tujce, ki k nam prihajajo iz Afrike ter z Bližnjega in Srednjega vzhoda, in zakaj so poznavalci tega področja že kar pokopali doslej veljaven in mednarodno zavezujoč sistem človekovih pravic ljudi na begu?

Konec subvencioniranja fosilnih goriv

V obravnavi na ministrstvih je predlog podnebnega zakona. Do njega so kritični predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), saj odpravlja subvencije za rabo fosilnih goriv, po njihovem mnenju pa to pomeni propad slovenskega prevozništva. Dvomijo tudi, da v Sloveniji podnebni zakon sploh potrebujemo. Hkrati so nevladniki veseli, da dobivamo zakon na tem področju, a bi si želeli, da bi bil velikopoteznejši. Predlog je že prestal javno obravnavo, zdaj čaka na usklajevanje na ministrstvih. Po napovedih ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra bi lahko vlada že do konca januarja predlog zakona poslala v državni zbor.

Sodni postopki zoper dijake, ki se »švercajo« na avtobusih

Ko se je pred leti začelo dogajati, da so ljubljanski dijaki zaradi »švercanja« na mestnih avtobusih morali s starši na zagovor pred sodišče, je bilo vse skupaj precej komično. A nekakšna urbana legenda je zdaj postala povsem resnična težava.

Res nezakonit odvzem živali?

Prvotna odločba o odvzemu 24 glav živine s kmetije Možgan v Leskovcu pri Krškem je bila konec decembra odpravljena. Zdaj o njem posebna komisija odloča ponovno. Poleg tega v zadevi poteka več različnih nadzornih postopkov, pri čemer predvsem kmečka interesna združenja krepijo pritisk na uradne organe. Običajen postopek, kjer se presoja dobrobit živali, je postal prvovrstna politična afera.

Vlado Miheljak

5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Dva leva

Komentar / Horuk v stare čase?

V politični Sloveniji se ure ne vrtijo v ustaljeni evropski smeri, ampak obratno. Slovenija je startala parlamentarni boj vsaj leta 1992 z razmeroma jasno topologijo, kjer so se izrisale dolgoletne konture strankarske moči, prepoznavnih orientacij, programov in identitet. No, pravzaprav že leta 1990, ko so potekale prve pluralne volitve, je v družbenopolitični zbor takrat še stare skupščine vstopilo razmeroma malo velikih akterjev in pri njih je bilo prepoznati jasne obrise dolgoročnih usmeritev. V nasprotju s pavšalnimi oznakami, da je bil zmagovalec Demos (ta na volitvah sploh ni nastopil oziroma ni nastopil kot skupna lista ali jasno opredeljena predvolilna koalicija), je zmagala (s 17,3 odstotka) ZKS-SDP, neposredna dedinja stare Zveze komunistov ter osrednja predhodnica zdajšnje SD, druga je bila ZSMS, neposredna predhodnica kasnejše imperialne LDS (14,5 odstotka), šele tretji pa so bili krščanski demokrati (SKD) s 13 odstotki in nato Slovenska kmečka zveza, predhodnica SLS, z 12,6 odstotka glasov. Osamosvojiteljski in zaslugarski stranki Demosovega bloka SDZ in Pučnikova Socialdemokratska zveza sta se odrezali konkretno slabše. Mednju pa se je z 8,8 odstotka vrinila stranka Zelenih Slovenije, ki pa se je potem presenetljivo samoumestila v Demos in si hipno in za vnaprej zapravila privlačno in aktualno ime. Tako nekako.

Hanove skrivalnice

Se spomnite projekta občine Hoče - Slivnica »Lipov drevored«? Gre za, če strnemo, simptomatičen občinski turistični projekt, s katerim želi župan Marko Soršak v celoti posekati enega najstarejših in hkrati najdaljši, okrog kilometer dolg lipov drevored v Sloveniji, ki teče ob dovozni poti proti gradu Pohorski dvor. Namesto obstoječega drevoreda želi posaditi novega in ob njem zgraditi turistično »tematsko-pohodno pot«. Šlo bi, če strnemo, za tri počivališča, tlakovana s pohorskim tonalitom, na katerih bi bili več kot dvometrski »interpretativni totemi«, klopi, koši za smeti, nasloni za kolesa, informacijske tablice in tudi fitnes elementi za dvigovanje, s temi novimi postavitvami pa bi v občini tržili produkt »Lipina medena zgodba v dvoje: Skozi pohodno tematsko pot splesti romantično povezanost para in ga povezati skozi občutenja in doživetja narave«.

V kakšni formi vstopamo v leto 2024?

Novo leto je priložnost za nov začetek, s tem v mislih si ljudje postavljajo novoletne zaobljube. Med najpogostejšimi naj bi bile tiste, povezane z izgubo teže, fitnesi so prvih nekaj dni v novem letu pregovorno vedno polni, ljudje bi radi prenehali piti alkohol in kaditi, več časa bi radi preživeli z družino ali zamenjali službo. Po drugi strani je novo leto tudi priložnost za pogled nazaj, za premislek o tem, kaj nam je minulo leto prineslo in v kakšni formi vstopamo v novega. Pri tem nam lahko precej pomagajo številke, tiste najzanimivejše so ob koncu leta spet zbrali na statističnem uradu.

Je priročnik Nine Gaspari odmev hiperprodukcije ustvarjanja in kazanja sebe?

Ko je časnik The Guardian sredi leta 2022 avstralskega pisatelja Johna Hughesa soočil s tem, da je njegov roman The Dogs na kar 58 mestih izjemno podoben ali celo identičen angleškemu prevodu knjige beloruske nobelovke Svetlane Aleksijevič The Unwomanly Face of War, je »obdolženec« v daljšem odgovoru na očitke med drugim zapisal: »Vsak umetnik vzame. Kaj drugega počnemo kot neskončno recikliranje zgodb? To je proces, ki se dogaja, odkar so starogrški tragiki prvič reciklirali Homerjeve zgodbe za Dionizov festival ...« In dodal: »Dejstvo je, da ni pomembno, kaj vzameš, ampak kaj s tem narediš.«

Po novem bo imela tudi vlada svoj podkast

Če so podkasti svoj čas veljali za nekaj nišnega, jih danes najdemo praktično povsod. Že zdavnaj so se ustalili v ponudbi javnega radia, svojega ima zdaj že večina medijev v državi, minulo leto so doživeli pravi preporod, ne nazadnje si ga je po koncu mandata omislil celo bivši predsednik države Borut Pahor. Potencial tega vse bolj priljubljenega komunikacijskega kanala so prepoznali tudi na ministrstvu za digitalno preobrazbo, kjer zadnjega pol leta dvakrat na mesec objavljajo podkast »o življenju z novimi tehnologijami« Digitalna Slovenija, svojega pa so si zdaj omislili tudi na vladnem uradu za komuniciranje.

Kako šibke so ZDA?

Tektonski premiki globalne moči z Zahoda na Vzhod povzročajo potrese po vsem svetu. Obdobje ameriške hegemonije in svetovnega neoliberalnega reda, podprtega z brettonwoodskima institucijama (Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka) ter ideološkim prepričanjem, da omenjena ureditev nima alternative, se po oceni vse več svetovnih analitikov končuje. Je morda zaton tega dolgoletnega svetovnega reda tisti, ki sam povzroča različne krize po svetu? V naraščajočem vakuumu nastajajo oziroma se krepijo politični ekstremizmi, avtokratski režimi, protekcionizem in trgovske vojne. Nezaupanje in razdor sta privedla do rekordnega oboroževanja in nevarnosti vedno novih vojn, povrh vsega pa se svet spoprijema še s pojavom podnebnih sprememb, ki mu v Pentagonu pravijo »množitelj groženj«.