TV komentar / Normalni ljudje

Naj kar priznamo, da nas je bilo oddaje 24UR FORUM: (Ne)javno zdravstvo, že ko jo je POP TV začela napovedovati, kar malce strah. Navajeni katastrofizma Uroša Slaka in Janija Muhiča smo namreč že videli, kako bodo od povsod špricali kri, znoj, korupcija in vse druge človeške tekočine. Še več: zaradi serije populističnih in slabih Tarč – zadnja pod vsako kritiko nas je zadela pretekli teden – si pravzaprav sploh nismo želeli videti še ene od oddaj, v kateri bodo udeleženci drug drugega obtoževali, državljani si bomo pa samo mislili, ali se lahko preselimo ali pa vsaj končamo s samostojno državo, ker je vse zavoženo. Pač o zdravstvu se tako poroča. Pa o beguncih. Pa o politiki. Pa o zeleni politiki. Pa o … pač vsem. In to že v malodane vsaki oddaji, tudi v tistih, na katere smo računali, da se tega ne bodo šle. Populistom ni treba nič narediti, samo smetano poberejo.

Županova igra

Ljubljanski Center urbane kulture Kino Šiška, ki je zaživel leta 2009, se je že v svoji prvi sezoni delovanja uveljavil kot izredno obiskan in pomemben prostor. Pod eno streho združuje kakovosten, progresiven in raznolik kulturni program, v stavbo z bogato zgodovino je vdihnil novo življenje in temeljito prevetril domače umetniško prizorišče. Danes velja za nepogrešljiv del mestnega tkiva ter kulturnega in družabnega življenja v naši prestolnici, pa tudi v širši regiji. Od odprtja leta 2009 se je v njem zvrstilo na tisoče koncertov, uprizoritvenih dogodkov, razstav, filmskih projekcij, predavanj in drugih dogodkov. Če potegnemo črto, je Kino Šiška že vse od svojega nastanka ena najvidnejših, najbolj progresivnih kulturnih institucij pri nas.

O zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja naj bi odločali na posvetovalnem referendumu

Poslanci so med splošno razpravo o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga s podpisi v parlament vložili državljani, prejšnji teden odločili, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga samo štirje poslanci SD in pet iz Levice, v Gibanju Svoboda – čeprav je ureditvi tega vprašanja načelno naklonjena večina poslancev stranke – predloga niso podprli. Menijo, da bi morali o njem odločati državljani, zato so že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: »Ali se strinjate s tem, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?«

Podpora iz Hollywooda

Kampanja za varen in dostopen splav v Evropi My voice, my choice (Moj glas, moja izbira), ki jo koordinira slovenski Inštitut 8. marec in poskuša zbrati milijon podpisov, ki bi evropsko komisijo prisilili, da pravico do splava s posebnim finančnim mehanizmom omogoči vsem ženskam v Evropski uniji, je bila te dni deležna nepričakovane podpore s prizorišča podelitve najbolj znanih filmskih nagrad na svetu. Po 96. podelitvi oskarjev jo je javno podprl ameriški igralec Marc Ruffalo, najbolj znan po vlogi Hulka v več Marvelovih filmih, sicer pa štirikratni oskarjevski nominiranec za stransko moško vlogo; tisti večer se je za nagrado potegoval z vlogo v filmu Nesrečna bitja.

dr. Bogomir Kovač

15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Ekonomija

Komentar / Na zbeganem dvoru

Reforma ekonomskega upravljanja EU postaja zadnje ključno dejanje bruseljskih oblasti pred junijskimi volitvami 2024. Nadomestila naj bi zavožena fiskalna pravila in neučinkovito koordinacijo fiskalnih politik držav. Zagotovila naj bi uravnotežene in vzdržne javne finance članic, spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, pa reforme in nov razvoj. Politično zadovoljstvo komisije, sveta in parlamenta glede začasnega dogovora o reformi je skladno z volilnim optimizmom evrokratov. Ekonomsko so nove usmeritve sicer jasnejše in bolj prilagodljive, večajo avtonomijo držav, toda v ničemer ne izboljšujejo učinkovitosti EU. Njena fiskalna (ne) sposobnost ostaja v starih okvirih, brez enotne proticiklične politike. Podobno kot nima politične moči in pristojnosti za usmerjanje makroekonomskih politik držav članic. Novi fiskalni okvir jim zagotavlja zgolj večji manevrski prostor za prilagajanje, ohranja pa posvetovalni dialog med članicami in komisijo. Torej imamo zgolj nova cesarjeva oblačila na vedno bolj zbeganem evropskem dvoru. In to je še toliko bolj tvegano okolje za brezglavost slovenskih javnih financ.

Vlado Miheljak

15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Dva leva

Komentar / Wunderwaffen*

Ko na bojnem polju in v politični areni ne kaže dobro, začnejo vojščaki in politiki panično iskati čudežne rešitve. Pač, nekaj, kar bo v hipu in trajno preusmerilo trende. Ko so Američani videli, kako deluje blitzkrieg mašinerija Wermachta, ki je v nekaj tednih dosegel atlantsko obalo, so panično začeli iskati čudežno orožje, ki bi zaustavilo Nemce, preden bi bilo prepozno. Tako so na podlagi teoretičnih predpostavk o cepitvi jeder začeli razmišljati o jedrskem orožju. Zbrali so ideološko in karakterno pisano druščino strokovnjakov, ki so jih osamili v puščavo Nove Mehike, da bi pod vodstvom fizika Roberta Oppenheimerja v okviru projekta Manhattan izdelali Bombo. In so bili uspešni in predvsem prvi. A oče atomske bombe Oppenheimer se je takoj zavedal posledic, ki bodo, ko bo čudežno orožje enkrat nastalo in delovalo, nepovratne. Zato je ob koncu vojne zavrnil nadaljnje sodelovanje pri razvoju še bolj uničujoče vodikove bombe. V nagovoru leta 1946 je stvaritev svoje skupine spokorjeno primerjal z mitom o Prometeju. No, asociacija ni bila najboljša: Oppenheimer ni kot Prometej ukradel ognja bogovom, da bi ga vrnil ljudem, ki jim je bil odtujen, nasprotno, je tisti, ki je odprl Pandorino skrinjico in iz nje izpustil zlo. Začelo se je v puščavi Nove Mehike, preizkusilo na civilnem prebivalstvu Hirošime in Nagasakija, zaključno dejanje zgodovinske etape, kot se za Ameriko spodobi, pa se je odvilo v Hollywoodu in pred dnevi potrdilo v teatru Dolby v Los Angelesu na podelitvi oskarjev.

Črni oblak nad Googlom

Googlov delavec je bil odpuščen, potem ko je prejšnji teden na izraelski tehnološki konferenci v New Yorku povedal, da ne bo gradil tehnologije za apartheid. Projekt Nimbus, ki ga za izraelsko vojsko Google in Amazon izvajata od leta 2021, je tarča kritik že od začetka, podjetji pa se ne dasta.

Grozeče poročilo

»Na svetovni ravni je bilo leto 2023 z 1,48 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnijo najtoplejše leto v zgodovini spremljanja temperature, Evropa pa je celina, ki se najhitreje segreva, približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Vročinski valovi v Evropi postajajo vse hujši: pogostejši, daljši in bolj vroči.« To sta le uvodna poudarka Evropske agencije za okolje v ta teden objavljeni oceni podnebnih tveganj. Poročilo poudarja, da so »mnoga podnebna tveganja, ki ogrožajo ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, prehransko varnost, finančno stabilnost in zdravje ljudi, v Evropi že dosegla kritične ravni, da se tveganja povečujejo«, in to »hitreje od pripravljenosti za družbeno ukrepanje«.

Janko Lorenci

15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kolumna

Komentar / Služabnica

Evropo še naprej pretresajo protesti kmetov. Malo jih je (štiri odstotke prebivalstva), a lahko dvignejo velik veter, ker so jezni, se povezujejo, s traktorji ustavljajo promet in imajo tudi precejšnjo podporo javnosti.

Zajedavstvo kot sožitje

Prejšnji teden se je v sloviti newyorški galeriji Gallery MC odprla razstava IZJAVE, ki je »dokumentacija« Muzeja sodobne umetnosti P.A.R.A.S.I.T.E. Gre za enega prvih virtualnih muzejev na svetu, ki ga naš mednarodno priznani umetnik Tadej Pogačar vodi že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, z njim pa se v ironični maniri poigrava s »strategijo moči, ki jih izvajajo lokalni umetnostni in kulturni centri«.

Pot v Bagdad

Že nekaj časa je razmišljala o potovanju v očetovo deželo. A ni bila prepričana, da se bo oče strinjal, saj je Irak zapustil že zdavnaj, pred dobrimi 49 leti, ko se je moral umakniti v tujino, prišel študirat v Slovenijo, na Akademijo za likovno umetnost, si tukaj ustvaril družino in ostal. Navsezadnje pa so se v Iraku šele pred dobrim letom razmere toliko sprostile, da je bil obisk mogoč. Začutila je, da že predolgo odlaša, da je skrajni čas, da se odpravi tja. A nobena priprava na to prvo potovanje v očetovo deželo ni mogla biti dovolj temeljita, da bi jo pripravila na realnost. Pred potovanjem je veliko brala o Iraku, tudi o vojni, gledala dokumentarce, brala članke ... ne, nič je ni moglo pripraviti na dejansko stanje v povojnem Iraku. Prizadelo jo je, ko je dojela, zakaj in kako je mednarodna politična skupnost prepustila Irak uničenju in kako so leta krute vojne obubožala in zdesetkala tamkajšnje prebivalstvo. Prevzela jo je žalost.