TV komentar / Gre še nižje

Dobro, zlopamtila na Mladini se spomnijo vseh eskapad Vide Petrovčič v zadnjih tridesetih letih. Pač, po osamosvojitvi je Vida Petrovčič postala državotvorka, niti ni mogla skrivati, kako zelo obožuje te mačote, ki so nas rešili, na prvem mestu v njenem srcu pa je bil pogosto Janez Janša. Stala mu je ob strani, ko je začel boj zoper stare direktorje, stala mu je ob strani, ko se je začel boj zoper udbomafijo. In ko je leta 1994 Janša moral zapustiti drugo Drnovškovo vlado, ker je kot minister za obrambo prekoračil svoja pooblastila – njegova posebna enota je pretepla policijskega sodelavca, čeprav vojska ne sme nikoli poseči v civilno sfero –, je Vida Petrovčič na prvem programu TV Slovenija s solzami v glasu in očeh spremljala prenos iz državnega zbora in nam sporočala, da je – konec sveta. No, v mesecu za tem jo je še bolj odneslo, nismo vedeli več, ali je protestnica ali novinarka, vse skupaj je prestopilo vsakršno mejo dobrega okusa.

Grega Repovž

18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Uvodnik

Uvodnik / V pasti

Desetega junija letos se je v odziv na rast cen pogonskih goriv na Twitterju oglasila nekdanja ameriška veleposlanica na Danskem Carla Sands. Čeprav je več let kot Trumpova izbranka živela v danski prestolnici København, je Američanom »prijazno« pojasnila, da je na Danskem še težje živeti kot v ZDA – tako so ubogi Danci prisiljeni kolesariti, ker si že srednji razred ne more privoščiti avtomobila.

Kriza identitete

Vsaka manj uveljavljena politična stranka, ko ji enkrat uspe prestopiti parlamentarni prag, tvega, da se bo v zgodovino zapisala kot muha enodnevnica – da bo odslužila mandat, morda dva in nato po spletu okoliščin razpadla ali pa na volitvah dobila ljudsko nezaupnico. Razlogi, zakaj se to zgodi, so različni. Nekatere generične stranke novih obrazov, ki praviloma nastanejo tik pred volitvami, so vsebinsko izpraznjene, še preden zasedejo mesto v parlamentu, spet druge postanejo žrtev notranjih razprtij ali se preprosto ne znajo prilagoditi spremenjenim razmeram. Gre za nemalokrat viden pojav, to se je v preteklosti že zgodilo Zaresu in SMC, pred kratkim navsezadnje tudi strankama Alenke Bratušek in Marjana Šarca. V parlamentarni konstelaciji tako danes prevladujejo stranke z močnim političnim zaledjem – SD, SDS in Nova Slovenija –, poleg tega se je, pa čeprav zgolj za las, skupaj s političnim novincem Gibanjem Svoboda v parlament že tretjič zapored uvrstila tudi Levica. Te tako ne moremo več oklicati za mlado, vendar stranki, ki je pred osmimi leti prvič prestopila parlamentarni prag in v slovenski politični prostor vnesla povsem novo govorico, danes grozi nekakšna kriza identitete.

Zapornice se bodo dvignile

Prejšnji teden je evropski parlament podprl vstop Hrvaške v schengensko območje, ki naj bi se zgodil že na novega leta dan, s tem pa naj bi državna meja z južno sosedo, kot smo jo poznali doslej, nehala obstajati. Hrvaška od Slovenije pričakuje to, kar je Slovenija po vstopu v schengen pričakovala (in dobila) od Avstrije in Italije – odprtje in prost prehod skupne meje. Pa se bo to res zgodilo? In ko se enkrat dokončno bo, kaj se bo zgodilo s policisti, ki so delali na meji in so bili posebej za to delo zaposleni v policiji?

Dvolični guverner

Na nedavnem dogodku Banke Slovenije z naslovom »Povezave med ekonomskimi politikami in finančno stabilnostjo« je guverner centralne banke Boštjan Vasle javnost trdo posvaril pred nevarnostjo inflacije: »Inflacijsko spiralo lahko poženejo višje plače, te prinesejo višje cene ter znova in znova višje plače oziroma cene.« Guverner je bil jasen: pretirani dvigi plač so nevarni in lahko močno spodbudijo inflacijo. Zato smo Banko Slovenije vprašali, ali oziroma kako se z inflacijo usklajuje plača samega guvernerja – ali se na Banki Slovenije držijo načela, ki se ga mora po njihovem mnenju družba.

Dekofeinizirani Trump

Nekaj smešnega se je zgodilo na poti v forum – Donald Trump je izgubil na volitvah, ne da bi sploh kandidiral. Ne, Trump na vmesnih – kongresnih, guvernerskih ipd. – volitvah sam ni kandidiral, toda kandidiralo je ogromno republikancev, ki jih je podprl in blagoslovil. Zvečine so bitke z demokratskimi protikandidati izgubili. Še huje: Trumpovi – ali pa trumpizirani – kandidati so izgubili tiste ključne, usodne, odločilne bitke, s katerimi naj bi se tehtnica prevesila na republikansko stran.

Predsednica / Bo Nataša Pirc Musar predsednikovala bolje od predhodnika?

Slovenija je dobila prvo predsednico države in prvič tudi prvega moža. Nataša Pirc Musar je na volitvah uresničila, kar si je zastavila, premagala je Anžeta Logarja. Kljub napeti tekmi je bila na koncu razlika med njima razmeroma velika, Nataša Pirc Musar je zbrala približno 70 tisoč glasov več kot protikandidat. Glasovanje volivcev je bilo predvidljivo, novo predsednico so podprla mesta, zmagala je v vseh mestnih občinah razen na Ptuju, pa še tam je bila v samem mestu razlika med Logarjem in Pirc Musarjevo manj kot 200 glasov.

Šest tisoč evrov na mesec

Člani skupnosti, ki deluje v avtonomni coni Plac, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), lastnico objekta, ki ga je skupnost prevzela, obtožujejo napada na avtonomnost skvota in vlado pozivajo, naj jih zaščiti. DUTB odgovarja, da se hoče razbremeniti neupravičenih stroškov.

Komercializacija visokega šolstva?

Šolsko ministrstvo je pripravilo predlog sprememb in dopolnitev zakona o visokem šolstvu, ki naj bi odpravile pravne vrzeli, na katere sta v preteklosti opozorila ustavno in računsko sodišče. Predlog je bil v javno razpravo poslan septembra, takrat pa se je v njem pojavil tudi člen, ki univerzam omogoča ustanavljanje gospodarskih družb kot posebnih pravnih oseb.

Vlado Miheljak

18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Dva leva

Komentar / Čakajoč na Jacka Langa

Evforija ni trajala dolgo in ni povzročila takšnega izliva čustev, kot smo jim bili priča aprila po državnozborskih volitvah. Ampak v redu. Volivke in volivci niso izbirali med popolnim in slabim. Zato mnogi niso z navdušenjem obkrožali številke zmagovalke. A so jo vseeno večinsko izbrali. Tako je v kompetitivnih demokracijah najpogosteje. Pač, vsi koncepti in vsi kandidati/kandidatke so suboptimalni. Zato izberemo tistega/ tisto, ki pomeni »manjše zlo«.

Vedno več držav, tudi Slovenija odstopa od sporne pogodbe

Golobova vlada je prejšnji četrtek sprejela pobudo za odstop od pogodbe o energetski listini. Dan kasneje je isto storila nemška vlada. »Velik uspeh za podnebje in demokracijo!« sta o napovedi odstopa od pogodbe v petek zapisali nemški nevladni organizaciji Umweltinstitut München in PowerShift.

Konec Twitterja, kot smo ga poznali 

Najbogatejši človek na svetu Elon Musk je s prevzemom Twitterja »osvobodil ptico«, kot se je izrazil ob nakupu podjetja. Prepričan je, da je prejšnje vodstvo z opravljanjem nadzora na platformi, moderiranjem vsebin, poskusi preprečevanja sovražnega govora in onemogočanjem profilov tistih, ki širijo lažne novice in razpihujejo sovražnost – največ prahu je dvignilo blokiranje računa nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa – uporabnikom ali kar človeštvu nasploh krnilo svobodo govora. Twitter bo odslej Muskov zasebni peskovnik, zaradi česar ga zapušča vse več uporabnikov. Po nekaterih podatkih ga je zapustilo že več kot milijon uporabnikov, občutno pa se je zmanjšalo tudi število dnevno aktivnih uporabnikov.

Nevladniki ostajajo na Metelkovi

V stavbi na Metelkovi 6 v Ljubljani domuje okoli 20 nevladnih organizacij in civilnih in kulturnih gibanj, med njimi Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center – PiC, Mesto žensk, Škuc, NSK, Kino Otok. Vlada Janeza Janše, ki je del nevladnega sektorja imela za sovražnika, je prek ministra za kulturo Vaska Simonitija odredila deložacijo teh organizacij. Sledile so sodne bitke, a olajšanja ni bilo na spregled, čeprav je Golobova vlada obljubljala, da bo kritična nevladna misel lahko ostala v prostorih v državni lasti. Kakšna prihodnost čaka organizacije z Metelkove 6?

Igre, ne igrice

Če bi rekli, da so videoigre prodrle v mainstream in pop kulturo, bi bili zelo skromni. Igričarska industrija je v zadnjih letih po dobičkonosnosti prerasla filmsko in tudi glasbeno industrijo – pravzaprav, če verjamete ali ne, ustvari več dobička kot obe omenjeni skupaj. Danes je vrednost industrije ocenjena na 220 milijard evrov, do leta 2026 pa naj bi dosegla kar 320 milijard. O tako vrtoglavih vsotah ne govorimo zgolj zato, ker za blockbuster produkte največjih igričarskih založb načelno zapravimo celo premoženje – da o cenah igralnih konzol sploh ne govorimo –, temveč tudi zato, ker videoigre v takšni ali drugačni obliki danes igra skoraj pol sveta, med drugim v veliki meri po zaslugi vzpona pametnih telefonov in po zaslugi ukrepov proti širjenju koronavirusa, ki so v lockdownih dobršen del sveta priklenili pred zaslone. Po podatkih Statiste lahko danes po svetu naštejemo kar 3,24 milijarde igričarjev.