Jure Trampuš
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Politika
Ste vedeli, da je pri otrocih iz lezbičnih skupnosti večje tveganje za kriminalno in asocialno vedenje? Da je nekajkrat večja verjetnost, da se bodo okužil s spolno prenosljivimi boleznimi? Da bodo po vsej verjetnosti posegli po marihuani in tobaku? Še več, ti ranjeni otroci naj bi imeli pogosteje duševne probleme, večkrat naj bi zapadli v depresijo in podobne grozote. Gre za povzetke raziskave dr. Marka Regnerusa, ki naj bi leta 2012 dokazal, da so otroci istospolnih staršev v primerjavi s svojimi vrstniki prikrajšani. Saj veste, »draga gejevska skupnost, vaši otroci trpijo«.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Politika
Pred nekaj dnevi je Društvo psihologov Slovenije objavilo javno stališče in v njem strokovno zavrnilo vse strahove, ki jih širijo pobudniki referenduma glede posvojitev otrok, ki naj bi jih odobrili istospolnim partnerjem. Omenjajo ideologijo, sovražnost, manipulacije, predvsem pa demifisticirajo prepričanje, da se otrokom v istospolnih družinah godi slabše kot v »klasični«. Z razvojno psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek smo se pogovarjali o izjavi, stanju v Sloveniji, predvsem pa o otrocih, ki so do drugačnosti praviloma bolj odprti kot starši.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Politika
Stranka Mira Cerarja se je preimenovala v Stranko modernega centra. Moderen človek je tisti, ki živi v skladu z novejšim časom, upošteva najnovejše norme, ni nazadnjaški. Zvenelo je pametno, vladajoča stranka naj bi bila tista, ki se zavzema za drugačno, v prihodnost zazrto politiko, odločno, jasno, premočrtno. »Modernost vidimo v spoštovanju človekovega dostojanstva, strpnosti in temeljnih svoboščin,« se je širilo v času sežanskega kongresa. »Smo vrednotno, ideološko in akcijsko uravnoteženi. Center za nas predstavlja dinamično ravnovesje med liberalnimi, socialnimi in drugimi vrednotami.« Kaj pomeni, da je kdo vrednotno uravnotežen? Ali to pomeni, da si malo za prepoved splava, malo pa za pravico ženske, da odloča o lastnem telesu? Da zagovarjaš večji vpliv cerkve v družbi, hkrati pa si za ločitev cerkve od države? Da spodbujaš solidarnost med državljani, a odločno zagovarjaš omnipotentnost trga in podjetniškosvobodo? Uravnotežene vrednote ne obstajajo, ne gre za dinamično ravnovesje, pač pa za pragmatično, politično všečno krmarjenje, katerega namen je tehnokratsko vodenje države.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Politika
Ko je na začetku februarja grški premier Aleksis Cipras predstavljal program svoje vlade, je dejal, da ima Nemčija do Grčije veliko moralno obveznost. Iz časov druge svetovne vojne naj bi ji bila dolžna 162 milijard evrov, polovico javnega dolga, ki danes bremeni Grčijo. »Za kaj takšnega ni možnosti,« sta Grkom osorno odgovorila nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel in finančni minister Wolfgang Schäuble. Verjetnost, da bi dolg poravnali, je nična, vse je bilo že plačano, ta zgodba je končana, zahteve so absurdne, naivne … Grki pa vztrajajo. Cipras je zagrozil z zaplembo nemškega premoženja v Grčiji, če na nemški stani ne bo pravega odgovora.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Politika
80.518 podpisov proti enakopravnosti
Pred dobrim mescem je bil na Slovaškem referendum o omejitvi pravic istospolnim partnerjem. Referendum je pripravilo, zveni znano, Zavezništvo za družino, združenje, povezano s katoliško cerkvijo. Slovaki so glasovali proti porokam istospolno usmerjenih, proti posvojitvam in proti udeležbi učencev pri šolski spolni vzgoji brez dovoljenja staršev. Slovaški istospolni pari pravic, o katerih se je glasovalo, nimajo, celo slovaška ustava prepoveduje poroko istospolnih partnerjev, a referendum je bil neuspešen. Udeležilo se ga je samo 21 odstotkov volivcev, za veljavnost bi jih moralo glasovati več kot polovica.
-
Ustavno sodišče ima velike težave. Res velike. S tem, ko so ustavni sodniki v torek obsojenca v zadevi Patria Antona Krkoviča in Ivan Črnkoviča do končne odločitve pustili v ječi, hkrati pa so v istem primeru tretjega obsojenca Janeza Janšo pred meseci začasno odrešili zaporniškega statusa, so ustvarili občutek, da gre za dvojna merila. Da so politiki, poslanci, voditelji opozicijskih strank privilegirani. Tega se recimo zaveda ustavni sodnik Ernest Petrič, ki se je v odklonilnem ločenem mnenju vprašal, kakšen vtis bi se ustvaril v javnosti, če bi ustavno sodišče zadržalo izvajanje kazni enemu od pritožnikov samo zato, ker je obsojeni poslanec in vodja opozicije.
-
Še nedavno je pri izboru učiteljev za škofijsko klasično gimnazijo veljalo, da so pomembne pedagoške in strokovne reference. »Prišla sem pred komisijo, bilo je kar številna, pogledali so, kaj sem počela do takrat, in odkrito sem jim povedala, da nisem verna,« pravi ena izmed njihovih učiteljic. »Ni bilo nikakršnega problema, malo so se že pozanimali o meni, o moji družini, od kod prihajam, a moje versko prepričanje jim ni bilo pomembno. Povedali so mi, da so cerkvena šola, da imajo navado, da se pred prvo in po zadnji uri prekrižajo, če imam s tem probleme, a to je bilo tudi vse, tukaj sem zadovoljna.«
-
Erik Valenčič je šel v Irak prvič leta 2003, malo pred drugo zalivsko vojno. Od takrat se vrača v te kraje, kot novinar, kot vojni poročevalec. Bil je še v Siriji, Palestini, v Izrael ga niso spustili, pa v Egiptu, Libiji, Sudanu, Afganistanu … Povsod je spoznaval, da se vojne vedno znova rojevajo, da so v interesu velikih sil in da v njih najbolj nastradajo nemočni, civilisti, otroci, ljudje, ujeti v svet nasilja in zla.
-
Mediji
-
Ljerka Bizilj je najprej študirala primerjalno književnost, a je kar hitro, kot pravi, umaknila knjige in namesto njih v stanovanje postavila televizijo. Na televiziji je prvič delala leta 1973, šest let pozneje se je zaposlila. Takoj po osamosvojitvi je za nekaj časa medije zapustila in odšla v politiko; ker pa ni bila uspešna, se je na televizijo počasi vrnila. »Svet politike ni zame,« je dejala. Nedavno je postala direktorica Televizije Slovenije, otepa se političnih oznak, pravi, da jo zanima strokovnost. V novinarstvo bi rada vrnila znanje, poglobljeni pogled, pomembne teme in privlačne zgodbe.
-
France Bučar je iskriv sogovornik. Včasih se malo poheca, nasmeji, drugič maha z rokami in jezno zatrjuje, da ima prav. Februarja bo star 92 let, pravi, da smuča sicer ne več, zato pa še vedno piše. Februarja bo pri Mladinski knjigi izšla njegova nova knjiga Prelom, do katerega ni prišlo. In o tem zakasnelem prelomu smo se pogovarjali tudi v intervjuju. Bučar je prepričan, da smo pozabili misliti državo, da smo ostali na vlaku, ki nas je pripeljal iz komunizma, in se odpeljali naprej, ne da bi vplivali na to, kam se bomo peljali. To se vidi tudi pri razprodaji državnega premoženja, ki ni samo moralno vprašanje, pač pa je po Bučarjevem mnenju celo neustavno. Pravica do lastnine po slovenski ustavi namreč ni absolutna, pač pa je omejena, tudi s socialnimi funkcijami.
France Bučar je bil prvi predsednik slovenskega državnega zbora, eden izmed avtorjev slovenske ustave, nekoč partizan, kasneje disident, dolga leta tudi profesor na pravni fakulteti, od koder ga je leta 1976 odstranila partija.
Je politični samorastnik, nikoli ni zares pripadal ne slovenski parlamentarni desnici ne njenemu levemu protipolu.
Je tudi eden iz množice podpisnikov peticije Preprečite razprodajo. -
Sredi osemdesetih let, v času, ko so se v teh krajih že porajale nacionalistične napetosti, je bila v Modri dvorani v Idriji veselica. Pisalo se je leto 1985. Prišli so domačini, delavci iz bratskih republik, mladi. In nastal je pretep, domnevno je bila v ozadju ljubezenska zgodba, neki Bosanec naj bi bil težil Slovenki, ki ga je na plesišču zavrnila. Pa so se stepli. Ni se končalo pri navadnem prerivanju. Pretep je dobil izrazito nacionalističen predznak. Nekaj domačinov je šlo po dogodku na grad, kjer so bivali makedonski delavci, hoteli so jih napasti in pregnati. Govorilo se je, da bodo požgali samski dom. V mestu so bile okrepljene policijske enote, prišli so mediji iz vse Jugoslavije, oglasili so se politiki in najostreje zavrnili »nacionalistične izpade«. Napetosti so se po nekaj dneh pomirile. O tem dogodku je takrat Bogdan Novak napisal knjigo Zdomci med brati, pisal je o slovenskem nacionalizmu, šovinizmu, v katerem so živeli izkoriščani delavci iz drugih republik.
-
Od predsedniških volitev je minilo dve leti in en mesec. Nepričakovani zmagovalec Borut Pahor – kajti točno to je bil, politik, ki si je zakockal vlado, je potem nemudoma postal predsednik republike – bi lahko v teh dveh letih naredil kaj pomembnega, prelomnega. Imel je nekaj priložnosti, izkoristil ni nobene. Nasprotno. Kako pomemben je zares ta predstavnik vsega ljudstva, vrhovni politični suveren, kaže število prelomnih intervjujev, ki jih je dal v teh dveh letih, izjav, s katerimi je v skladu z ustavnimi pristojnostmi skušal vplivati na slovenski politični prostor. Teh intervjujev ni bilo. Tudi ne poslanic, zakonskih predlogov, oglašanja ob prelomnih političnih dogodkih.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Ko je padla vlada Alenke Bratušek, se je Borut Pahor odločil, da bo volitve razpisal med poletnimi počitnicami. Argument, da je veliko volivcev takrat na morju, ga ni prepričal. Volitve med počitnicami se niso zdele sporne niti ustavnemu sodišču. Volilna udeležba je bila 51,7-odstotna, najnižja izmed vseh državnozborskih volitev doslej.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Geslo »manj je več« velja tudi v slovenski politiki. Leta 2014 smo imeli troje volitev, evropske, državne, lokalne. Imeli smo tudi en referendum. Veliko možnosti za neposredno demokracijo, za podeljevanje kazni in nagrad, za iskanje odrešiteljev.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Peter Jambrek v intervju za Mladino ni privolil brez pomislekov. Pravi, da je Mladina preradikalna, da pa ima nekaj lucidnosti. Jambrek, nekoč ideološki sopotnik Janeza Janše in eden izmed avtorjev slovenske ustave, je danes iz aktivne politike umaknjen, razočaran, na stara leta naj bi bil prišel »k pameti«, dodajo, da je kdaj tudi cinično grenak. Ni mu hudo, o preveliki moči države predava na fakultetah, ki jih subvencionira prav ta država, prepričan je, da je temeljni problem Slovenije »železobeton« politične in korporacijske birokracije. Krize, ki jih povzroči prevelika liberalizacija gospodarstva, pa so po njegovem le učna pot kapitalizma.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
»Pozno popoldne sem dobil nepopolne izide vzporednih volitev, ravno smo se vozili v Ljubljano, nekako nisem znal odreagirati,« se volilne nedelje, ko se je Združena levica nepričakovano uvrstila v parlament, spominja Luka Mesec. Pričakovali so bistveno manj, na volitve so šli zato, da bi se preizkusili in morda dobili nekaj sredstev za delovanje. Še kakšen teden pred volitvami ni v resnici nihče pričakoval, da bi se Združena levica prebila med parlamentarne stranke. »Seveda sem bil vesel, a da bi bil to moj najsrečnejši dan v življenju … niti ne. Prijeten že, takoj sem si postavil vprašanje, kaj sedaj, kako naprej. Zvečer je bila v stranki evforija, jaz pa sem vse skupaj doživel precej stresno. Na dopust nisem šel, na neki način sem se malo ustrašil nove vloge, zakopal sem se v delo, šele zdaj se počasi navajam na to funkcijo.«
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Politika
Zgodilo se je tisto, česar si SDS ni želela. Nova Slovenija, ki si je že pred letom dodala pristavek krščanski demokrati, je imela na Vrhniki kongres. Bil naj bi prelomen, na njem sta si stala nasproti dva pogleda na strankino prihodnost. Prvega je predstavljala Ljudmila Novak, predsednica NSi, ki je v stranko pripeljala »mlade fante«, da bi jo odprli in ji odvzeli pridih konservativne zatohlosti. Drugi pol je predstavljal Aleš Hojs, nekdanji minister za obrambo, ki je Novakovi očital, da se je preveč oddaljila od SDS in slovenske pomladi, ker se pač osamosvojitev od totalitarizma v simbolnem pomenu v Sloveniji še vedno ni končala. Nazadnje je zmagala Ljudmila Novak, Hojs je zbral nekaj manj kot tretjino glasov, Novakova pa je ostala predsednica NSi. Boj je bil neizprosen, bilo je nekaj specialne vojne, nekateri posamezniki iz SDS naj bi pred kongresom klicali lokalne odbore NSi in člane prepričevali, da Ljudmila Novak in njena skupina ne zagovarjajo »katoliških vrednot«.
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Politika
Quod licet Iovi, non licet bovi*
Dan pred javno objavo odločitve ustavnih sodnikov o vprašanju odvzema poslanskega mandata Janezu Janši so Slovenske novice objavile informacijo, da je Janša uspel, glasovanje naj bi bilo sedem proti dva, zmagal je, za vedno se vrača se iz zapora.
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Politika
Kongres Nove Slovenije bo odgovoril na eno, bistveno vprašanje. Če bo na njem zmagala dosedanja predsednica stranke Ljudmila Novak, bo NSi nadaljevala pot osamosvajanja od SDS, z ekipo, ki prihodnost vidi predvsem v neoliberalnem gospodarskem programu. Če bo na kongresu zmagal Aleš Hojs, nekdanji minister za obrambo, pa bo NSi znova zavila pod patronat Janševe stranke, »obudila domoljube« in se oprla na delitve iz druge svetovne vojne in protikomunizem.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Politika
Sredi poletja, pred manj kot štirimi meseci, je Stranka Mira Cerarja na volitvah zbrala več kot 300.000 glasov. Pometla je s konkurenco, v državnem zboru je dobila 36 poslancev. Uspeh SMC je bil še posebej velik, ker je stranka nastala le nekaj tednov pred volitvami. Miro Cerar je dobil izjemno velik delež zaupanja volivcev.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Politika
»Z eno besedo – tam je štala,« pravi nekdo, ki od blizu pozna dogajanje v Komisiji za preprečevanje korupcije.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Politika
Miro Petek je bil nekoč novinar Večera, nato so ga pretepli, izvajalci in naročniki napada niso bili nikoli obsojeni. Petek je postal poslanec SDS, zadnja Janševa vlada pa ga je februarja 2013, le nekaj dni pred izgubo oblasti, imenovala na delovno mesto direktorja direktorata za medije. Ko je prišel novi minister Uroš Grilc, je bil Petek odstavljen, za dvomesečno delo je dobil nekaj manj kot 18.000 evrov bruto odpravnine. Danes Petek piše komentarje, izdaja knjige, ima samostojno podjetje za strateško komuniciranje. Še vedno je član stranke SDS. Na dan, ko je Janši poslanska večina odvzela mandat, je tvitnil: »Danes so se jim uresničile sanje. Pot je prosta. Od jutri dalje lahko spet začnejo polniti fojbe in hude jame.«
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Politika
Imamo novo komisarko. Violeta Bulc, ministrica za nekaj dni, ki naj bi s svojo energijo in karizmo povezala spotikajočo se ekipo Mira Cerarja, je odšla za komisarko za promet. »Njena predstavitev je bila odlična,« je dejal Miro Cerar. »Rešila je slovensko čast,« so trdili mediji, ki so se pred tednom naslanjali nad porazom Alenke Bratušek.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Družba
Mitja Velikonja je pred kratkim izdal knjigo Rock’n’retro, kratko študijo o novem jugoslavizmu v sodobni slovenski popularni glasbi. Jugoslavizem v vsakdanjem življenju, v popularni glasbi še vedno obstaja. Ali pa obstaja vedno bolj. Kajti, tako Velikonja, sklicevanje na preteklost pomeni kritiko sedanjosti, pa četudi se ta idealizirana, neobstoječa preteklost obuja v povsem nepomembnih zadevah, kot naj bi bila popularna glasba. Nekateri bi zamahnili z roko, dejali, nostalgija pač, drugi bi v tem videli zločinski načrt komunističnih zombijev, Velikonja pa v intervjuju pojasnjuje, da so stvari bolj zapletene, in dodaja, da prava alternativa vedno vodi naprej, ne pa v preteklost.
-
3. 10. 2014 | Mladina 40 | Politika
Zoran Janković, četudi ne prizna, ne odgovarja rad na vprašanja o preiskavah, sumih, obtožbah, na vprašanja o korupciji. Niso mu všeč. »Gre za gostilniške govorice,« pravi. »Delam pošteno, zakonito.«
Kljub sijoči Ljubljani ne more skriti, da je njegov optimizem vsaj začasno začel izginjati. Na državni ravni ni bil uspešen. Tudi tokrat bo verjetno postal župan, a njegova lista bo težko dobila večino v mestnem svetu. Županovanje bo težje in vmes bo obiskoval sodišča. Umaknil se ne bo. Vztraja. -
3. 10. 2014 | Mladina 40 | Politika
V tisti vstajniški zimi, ko so v Sloveniji množice zahtevale prečiščenje politike, se je vse začelo na lokalnem, mariborskem koncu. »Dovolj je koruptivnih županov,« so kričali, »razgradimo županovo hobotnico, gotovi ste!« Nezadovoljstvo je pljusknilo po Sloveniji, v Koper, Novo mesto, Kranj, Celje, Velenje, Novo Gorico in tudi v Ljubljano, kjer je lokalno nezadovoljstvo dobilo državniško naravo. Dovolj zgovorno je bilo to, da protesti pred magistratom, uperjeni proti Zoranu Jankoviću, niso bili množično obiskani. Županovo ime se je kdaj pojavilo na plakatih, to je bilo vse, os jeze je bila usmerjena v parlament in vlado.
-
26. 9. 2014 | Mladina 39 | Politika
Damijan Damijanovič je bil nekoč član stranke Boruta Pahorja, kandidiral je na njeni listi, prvič je postal direktor Slovenske filharmonije v času ministrice Andrej Rihtar. Kulturni resor je takrat upravljala SD. A po nekaj letih si je Damijanovič premislil, vključil se je v SDS in ostal direktor. Lani je začel svoj tretji mandat, a bi sedaj raje postal župan Ljubljane. Kot pravi, kandidira kot samostojni kandidat, zbral je dovolj podpisov. Svoje (nove) strankarske pripadnosti ne skriva, podpisal je recimo memorandum o »montiranih sodnih procesih«. Ko Damijanovič govori o Patrii, govori z besedami Janeza Janše. »Največji problem je izključevanje,« dodaja. »To je pravi problem Slovenije.« Ljubljani bi rad vrnil ponos, občutek, kaj pomeni, »če si Ljubljančan«.
-
28. 9. 2014 | Mladina 39 | Politika
Direktor boš. Mi bomo pa kadrovali.
Danes ni več nobenega dvoma: četudi bo Nataši Pirc Musar, nekdanji pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja, ki bi morala aprila prevzeti vodenje zavoda RTV Slovenija, torej postati njegova generalna direktorica, na sodišču uspelo dokazati, da so jo izigrali, si lahko obeta le še odškodnino. Generalni direktor zavoda Marko Filli je začel nov mandat.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Politika
Nataša Sukič je bila pred desetletji, v osemdesetih, aktivna v različnih civilnih združenjih, povezanih predvsem z LGBT-sceno in vprašanjem žensk. Danes dela v nevladnih organizacijah, je pisateljica, diplomirana inženirka elektrotehnike in ena prvih slovenskih didžejk. V intervjuju pojasnjuje, kaj je narobe z Ljubljano in kaj bi storila drugače kot Zoran Janković.
