»Sodnik bo s tabo brisal tla«

Zakaj žrtve spolnega ali pa družinskega nasilja, ki se v resnici pogosto prekrivata, ne prijavljajo teh kaznivih dejanj na policiji vse do zadnjega ali pa sploh ne? Razlogov je več, med njimi pa je gotovo tudi žalostno dejstvo, da v postopkih pred državnimi organi – na policiji, centrih za socialno delo in pred sodiščem – nimajo podpore. Nasprotno, ponovno in dodatno so viktimizirane, razčlovečene. Pogosto se znajdejo v drugačnem, a na prvi pogled podobno brezizhodnem položaju, iz kakršnega so komaj dobro izstopile, ko so zapustile nasilnega partnerja in zoper njega podale uradno prijavo.

Zbirka pričevanj žrtev družinskega nasilja

Ob 34-letnici delovanja Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja so v društvu zbrali zgodbe 23 žrtev intimnopartnerskega nasilja in jih objavili v knjigi V njeni koži. Gre za prvoosebne pripovedi žensk, ki so ob pomoči društva prebrodile najhujše.

Vse se začne pri odnosu

Razprave, čemu v mreži zdravstvene oskrbe na Slovenskem dati prednost – javnemu ali zasebnemu, je bolj učinkovito prvo ali drugo – se že dolgo s precej žolča brezplodno vrtijo v krogu nasprotujočih si pogledov in interesov. Tudi zato je pojem reforme postal izpraznjena beseda, ki prej namiguje na prevrat, na popolno razgradnjo obstoječega, kot na potrebne spremembe. Pa vendar, tudi v tako kompleksnem, še več, izjemno občutljivem sistemu, kot je zdravstveni, najbrž ni vse slabo, da bi se šli revolucijo, in četudi nismo veliki – samo dva milijona nas je – verjetno ni nemogoče sobivanje obojega. A poglejmo zadeve tokrat z druge, pozitivnejše strani. Kaj je to, kar v zdravstvu že imamo?

Injekcije v Sloveniji

Tako kot večino zahodnega sveta je tudi Slovenijo zajela evforija zaradi novih zdravil za izgubo telesne teže s semaglutidom. Kratkoročni učinki so evidentni, slovenske strokovnjake skrbijo predvsem dolgoročne posledice in zapostavljanje drugih metod izgubljanja telesne mase. V nasprotju z Nemčijo v Sloveniji Wegovy še ni na voljo, zato zdravniki pacientom predpisujejo kar Ozempic. Evropska agencija za zdravila (EMA) je namreč v letu 2022 odločila, da se Ozempic sme uporabljati tudi v ta namen. Ni še znano, kdaj bi lahko v Slovenijo prišel tudi Wegovy, je pa tiskovni predstavnik Novo Nordiska v Sloveniji, Dominik Černi, potrdil, da se trudijo, »da bi bilo zdravilo za zdravljenje debelosti v Sloveniji na voljo čim prej«.

Zakaj imajo zdravniki prav?

Zdravniki so ta teden ponovno stavkali, po statistiki, ki jo vodi zdravnik Dušan Keber, že enajstič, odkar imamo samostojno državo, kar je svojevrsten rekord.

Vlado Miheljak

12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Dva leva

Komentar / Nemi krik slovenske diplomacije

Molk ni vedno zlato, kot pravi bebava ljudska modrost. Tudi ne zločin sam po sebi. A molk neredko omogoča zločin. V zgodovini so se zločini zgodili ali se niso nehali, ker so tisti, ki bi morali kričati, obnemeli, se pritajili. Ne samo politiki. Tudi civilna družba in mediji. Če hočemo imeti politiko in diplomacijo, ki bo uveljavljala naše interese, ji moramo gledati pod prste, jo nenehno nadzorovati in nadležno spraševati.

Nedostojni sodniki

Sodniki grozijo s sindikalnim bojem za zvišanje plač, ker se te, kot pravijo, že desetletja realno znižujejo in ker vlada in državni zbor odločbe ustavnega sodišča, ki zahteva zvišanje sodniških (in tožilskih) plač, niti po letu dni še nista uresničila. Napovedujejo stavko, zahtevajo odstop ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in premiera Roberta Goloba, grozijo z blokado izvedbe evropskih volitev, kjer imajo sodniki vlogo v volilnih organih, in podobno. Odločili so se za grob politični jezik in način, ki je že na prvi pogled povsem neprimeren in nedostojen glede na njihovo vlogo v družbi.

Kaj pa učitelji?

Evropska komisija je pred koncem leta objavila letno poročilo, ki analizira razvoj nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja v državah Evropske unije. V povezavi z učiteljskim poklicem je za Slovenijo med drugim omenjeno, da se spoprijema s pomembnimi preizkušnjami pri zaposlovanju učiteljev in ohranjanju privlačnosti tega poklica, pa tudi, in to je res skrb zbujajoč podatek, da se kljub na splošno precejšnjemu zaupanju javnosti v izobraževanje velika večina učiteljev v primarnem izobraževanju počuti, kot da družba ne ceni njihovega dela. Le 5,6 odstotka jih meni, da družba njihovo delo ceni, kar spada med najmanjše deleže v Evropski uniji, kjer povprečje znaša 17,7 odstotka.

»Vleči te mora nekaj nerazumljivega«

Eksperimentalni filmi praviloma niso prva izbira slovenskih festivalskih žirij, zato je Ne misli, da bo kdaj mimo, ki je septembra na 26. Festivalu slovenskega filma v Portorožu osvojil vesno za najboljši film, več kot dobrodošla anomalija. Oziroma, kot je zapisal kolega Marcel Štefančič, jr., nezaupnica Slovenskemu filmskemu centru in njegovim igranim celovečercem. Gromov celovečerec je namreč popolnoma drugačen: kot »izjemno čustvena simfonija gibanja« nas hipnotizira z dolgimi kadri, posnetimi iz izjemno nizke, »nečloveške« perspektive, in z neprestanim gibanjem kamere, ki je tako hipnotično, omotično, da pri nekaterih izzove celo fizično nelagodje. Grom nas brez besed, brez kadrov obrazov, brez podob oprijemljive človeškosti vodi po, kot je v svoji recenziji zapisal Štefančič, »stanovanjih, ulicah, podhodih, metrojih, parkih, parkiriščih, gozdovih, drevoredih, stopniščih, gradbiščih, trajektih, mestih, velemestih in Metelkovi, ob morju, pod mostovi in po snegu, podnevi in ponoči, med stoli, hišami, železniškimi tiri, knjigami in protestniki«. Kot breztelesni voajer, izgubljena prikazen, ki se mota med nogami človeštva in nekaj išče … ali pa beži.

Odpuščeni delavci bi lahko pravico iskali tudi na vrhovnem sodišču

Novogoriška igralniška družba Hit je pred petimi leti zaradi slabšega obiska igralnic začela sanacijo poslovanja, zaposlenim je zato predstavila nove pogoje dela. Lahko so se odločili za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, in sicer za krajši delovni čas (30 ur na teden) ter z delom ob koncu tedna za obdobje treh ali štirih let. Za to se je odločila večina zaposlenih, preostali pa so, milo rečeno, končali na prangerju. Uprava je namreč leta 2022 začela program reševanja vprašanja presežnih delavcev in med tistimi za odstrel so se znašli samo delavci, ki novih pogojev dela niso bili pripravljeni sprejeti.

Zakaj si nekateri (tuji) investitorji upajo obratovati brez dovoljenj?

Že pred dobrim letom, novembra 2022, smo v Mladini pisali o neverjetni drznosti avstrijskega investitorja. Razširjeno nakupovalno središče Supernova Rudnik v Ljubljani, v katerem je kino Cineplexx, je mesece obratovalo brez uporabnega dovoljenja. Na ministrstvu za okolje in prostor so takrat potrdili, da je investitor, podjetje Supernova Lju, ki je v lasti avstrijske družbe SN Assets, 17. maja 2022 na ministrstvo vložil zahtevek za izdajo dovoljenja za uporabo kinodvoran, a zaradi nekaterih pomanjkljivosti dovoljenja do takrat še ni dobilo. Izdano je bilo šele sredi decembra 2022.

Heni Erceg

12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Hrvaška

Komentar / Zvodniki v službi sistema

Marsikdo med nami je doživel nekaj podobnega, nekateri so privolili, drugi niso, nekateri so bili celo prepričani, da je to, da postaneš ovaduh tajne policije in ji nosiš na nos govorice o sodelavcih, stvar domoljubja in ljubezni do Jugoslavije, Hrvaške, ni pomembno.

Novi športni uspehi naše predsednice

Nekoč smo imeli predsednika države, ki je rad hodil v gore. Kar pogosto, kar visoko, ni pa bil ravno alpinist. Milan Kučan je na Triglav vodil tudi druge politike. Pred skoraj 20 leti je tako na Kredarico prišel z nekdanjim vodjo delegacije evropske komisije v Slovenij Erwanom Fouéréjem, a glej ga, zlomka, ravno tisti večer je v koči pod Triglavom potekalo sproščeno druženje članov NSi, ki jo je takrat še vodil Andrej Bajuk. Kučanov nenadni večerni prihod je zabavi v koči za hip vzel sijaj.

Janko Lorenci

12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Kolumna

Komentar / Vzpon nemške skrajne desnice

Nemčija velja za državo, ki se je nekaj naučila iz svoje mračne preteklosti in tragedij 20. stoletja. Dolgo je bila sinonim za moderno, politično stabilno, trdno demokratično, gospodarsko uspešno državo.

Zgodovinska zmaga

Klasična videoigra Tetris, ki so jo sredi osemdesetih let ustvarili v Sovjetski zvezi in se je nato kot požar razširila po svetu, je bila prvič v zgodovini »premagana«. Čeprav je igričarski svet živel v prepričanju, da človeške roke niso sposobne »obrniti« te brezčasne minimalistične igre – do nedavnega je to uspelo le računalniku oziroma umetni inteligenci –, je nasprotno dokazal 13-letni deček iz Oklahome. Vince Clemente, predsednik svetovnega prvenstva klasičnega Tetrisa, je za časnik The New York Times povedal, da »človeku to ni še nikoli uspelo. Pravzaprav gre za nekaj, kar smo do pred nekaj leti imeli za nemogoče.«

dr. Bogomir Kovač

12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Ekonomija

Komentar / Evro

Obletnice evra se vrstijo druga za drugo, polne političnega navdušenja, pa tudi ekonomske skepse. Leta 2023 smo imeli petindvajsetletnico delovanja ECB, leto kasneje praznujemo enako obletnico njegove uvedbe kot knjižnega denarja. Čez tri leta, 1. januarja 2027, nas čaka slavje ob rojstvu gotovinskega evra. Nesporno pomeni vse troje edinstven politično-ekonomski eksperiment EU. Evro je danes osrednje orodje njene politične legitimnosti, ekonomsko pa je vseskozi problematičen projekt. Spočet je bil v kaotičnih političnih in ekonomskih razmerah po prelomnem letu 1989. Enoten trg in skupen denar sta bila logična celota monetarne in ekonomske unije (EMU) in hkrati hotena politična rešitev. Toda polno lahko zaživita šele v povezavi s fiskalno in politično unijo. Tega pa EU do danes še ni zagotovila. Zato je evro ekonomsko brez ustreznih političnih predpostavk in hkrati politični projekt brez ekonomskih temeljev. Obstal je na pol poti med denarnim funkcionalizmom in politično suverenostjo. Enigma denarja izhaja iz njegove družbene in ne menjalne vsebine. Pomeni dolg, zadolženost pa določa pripadnost določeni skupnosti. Evro živi, ker sta denar in suverenost dve plati iste medalje.