Vasja Jager

  • Vasja Jager

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura

    Blišč in beda knjižnice prihodnosti

    V začetku aprila so začele knjižnice po vsej Sloveniji prejemati dopise, v katerih jih je ministrstvo za kulturo obvestilo o višini sredstev, ki jim jih namenja za tekoče leto. Gre za denar, s katerim država knjižnicam sofinancira nakupe novih knjig, letošnji rebalans proračuna pa je bil v tem pogledu še posebej velikodušen, saj je za ta namen predvidel 1,9 milijona evrov. Od tega je znaten del sredstev namenjen za povečanje dostopa do e-knjig v slovenskem jeziku; nad 200.000 evrov bo šlo za razvoj platforme Biblos, ki po sedmih letih delovanja še ni odpravila vseh razvojnih težav, ki jezijo številne uporabnike. Več

  • Vasja Jager

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Družba

    Nova doba stanovanjske gradnje

    V Sloveniji se pomembno krepi gradnja lastniških stanovanj višjega cenovnega razreda, še zmeraj pa močno primanjkuje najemniških nepremičnin, ki bi bile dostopne širši populaciji in predvsem mladim. Država in občine za javno stanovanjsko gradnjo skupaj namenijo komaj 0,05 odstotka BDP, kar je odločno premalo, za nameček pa iniciativo na tem področju dušijo administrativne ovire in neustrezno določena višina neprofitnih najemnin. Zaradi tega je pomanjkanje neprofitnih najemnih stanovanj vse očitnejše, samo Ljubljana bi potrebovala okoli 4000 novih. Da bi vlada okrepila to področje in vanj privabila tudi zasebno pobudo, je lani prenovila ključni trojček zakonov o gradnji in urejanju prostora, do letošnje jeseni pa naj bi v javno razpravo poslala še novelo stanovanjskega zakona. Več

  • Vasja Jager

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Politika

    V zdravstvu ni nedolžnih

    Val odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki je zajel družinsko medicino, ima široko ozadje. V Mladini smo razkrili, da vsaj nekoliko dogodke usmerjata zdravniška sindikata, ki želita doseči izstop zdravnikov iz plačnega sistema, po možnosti kar iz celotnega javnega sektorja. Takšna razmišljanja pomenijo nevarnost za javno zdravstvo in tudi širše za javni sektor, ki bi mu privatizacija družinske medicine lahko spodjedla solidarnost, na kateri temelji. To pa ne pomeni, da bi morala biti kritika uperjena zgolj v omenjene organizacije, ki sedaj kanalizirajo jezo družinskih zdravnikov. Ta jeza je namreč upravičena, zanjo pa je v veliki meri zaslužna država, ki je v zadnjih letih zamudila številne priložnosti za ureditev problematike. Več

  • Vasja Jager

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Politika

    Študentski lobisti

    Nepotrebne posrednike pri opravljanju študentskega dela je neuspešno skušalo odpraviti nekaj vlad. Zdaj se težave loteva vlada Marjana Šarca, ki je odpravo študentskih servisov obljubila v sporazumu o sodelovanju s stranko Levica. Več

  • Vasja Jager

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Družba

    Cilj domnevno spontanega upora družinskih zdravnikov je izsiliti privatizacijo

    Petindvajsetega oktobra 2017 – že pred enim letom in pol – so člani sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um v elektronske nabiralnike prejeli sporočilo, ki je bilo označeno kot izredno pomembno. Pošiljal jim ga je predsednik sindikata Igor Muževič. V njem je bil opisan načrt, po katerem bi družinski zdravniki dosegli izstop iz javnega sektorja in nato s svojimi dotedanjimi delodajalci, torej zdravstvenimi domovi, sklenili nove pogodbe – kot zasebniki. »Vsak ima možnost se pogovoriti s kolegicami in kolegi v zdravstvenem domu in sklicati bodisi individualni bodisi skupinski sestanek, kjer se vodstvu zdravstvenega doma razloži, da ne želite več biti zaposleni v zdravstvenem domu, ampak da predlagate sklenitev pogodbe z vami kot zasebnim zdravnikom, ki bo še naprej skrbel za isto populacijo bolnikov,« je med drugim zapisal Muževič. Ter sklenil: »Ne vidim nobenega razloga, da enako ne bi storile tudi kolegice in kolegi, ki so zaposleni v bolnišnicah.« Več

  • Vasja Jager

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente

    Slovenski mediji so te dni polni novic o zlomu primarnega zdravstvenega sistema in množičnih odpovedih, ki jih vlagajo družinski zdravniki. To se je že zgodilo v Kranju in Nazarjah, podobno so napovedali zdravniki v Celju in na Ptuju, kriza se širi po državi, javnost je paralizirana s številkami o desetinah tisočih bolnikov, ki da bodo ostali brez osebnega zdravnika. To je tako močna grožnja, da je argumentirana debata zelo težka. Po družbenih omrežjih in medijih krožijo anonimni opisi zdravnikov o njihovi izgorelosti, pri čemer seveda to aktivira čustva vsakega slehernika. Sindikati in Zdravniška zbornica opozarjajo, da so standardi, ki jim jih določa država oziroma njen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), odločno previsoki. Več

  • Vasja Jager

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    V napadih na mariborskega župana Saša Arsenoviča se kaže kultura nasilja

    Kaj se dogaja v Mariboru? Zakaj se mariborski župan upravičeno boji za svojo varnost in varnost svoje družine? Prvi napadi so se zgodili konec marca, ko so razbili steklo na gostišču Maribor in z eksplozivnim telesom poškodovali šipe na restavraciji Rožmarin; oba lokala sta v lasti Saša Arsenoviča, uspešnega poslovneža. Z županovega premoženja so napadi kmalu prešli na samega župana in njegove bližnje; konec marca so neznanci poškodovali vrata njegove hiše, Arsenovič pa je tedaj razkril, da se to ni zgodilo prvič. Več

  • Vasja Jager

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Politika

    Rešitev za družinsko medicino obstaja

    Katja Žerjav je specialistka družinske medicine, ki ima zasebno ordinacijo v Celju. A tako bo samo še pol leta, takrat se ji izteče odpovedni rok iz koncesijske pogodbe z občino. Po več letih zbiranja poguma in notranjih bojev se je končno odločila, da popusti pod pritiski, s katerimi se spoprijema kot družinska zdravnica. Postala je ena redkih slovenskih zasebnic, ki se je odpovedala svoji koncesiji. »Prideš do točke, ko preprosto ne zmoreš več naprej,« razlaga. »O tej potezi sem razmišljala zadnjih pet let, govorila sem si, da me moji pacienti potrebujejo, se spraševala, kaj bo z njimi ... Z delom v sedanjem zdravstvenem sistemu svojim bolnikom bolj škodim, kot koristim. Zato sem se odločila, da bom izstopila.« Kaj bo Žerjavova počela, še ne razkriva. Pove le, da »je trenutno stanje nevarno tako za bolnike kot za zdravnike«. Več

  • Vasja Jager

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Politika

    Demografija Barbielanda

    Pred dnevi je v predsedniški palači potekal eden od posvetov, s katerimi Borut Pahor prepričuje javnost, da počne nekaj koristnega. Posvet o demografski politiki je dosegel nasprotni učinek, saj je nanj povabil posameznika, ki sta že pred tem dokazala, da bi bilo bolje, če bi o tej temi molčala. Gre za državnega svetnika Matjaža Gamsa in starosto slovenskih nacionalistov Zmaga Jelinčiča. Več

  • Vasja Jager

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Politika

    Počistimo Dom

    Od prejšnjega tedna je slovenski politični prostor bogatejši za novo stranko. To je Domovinska liga (Dom), katere člani zagovarjajo nestrpna stališča. S tem se uvršča na sam skrajni rob desnega dela političnega spektra, pač v fašizem, za katerega v sodobni družbi ne bi smelo biti več prostora. Zato bi morala država ustrezno ukrepati, še preden bi iz obrobne stranke utegnila nastati stabilna platforma, ki bi s sovraštvom zastrupila javni prostor. Več

  • Vasja Jager

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Politika

    V posmeh upnikom in državi

    Roman Leljak je od leta 2015 v osebnem stečaju, z obrestmi vred so terjatve njegovih upnikov dosegle že skoraj osem milijonov evrov, kljub temu je njegova življenjska raven višja kot raven marsikoga, ki nima blokiranega tekočega računa. Preverili smo njegove finančne tokove in odkrili ključni vir prihodkov. Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Politika

    Nosili so rdeče zvezde

    Bil je februar 1993, ko so se delegati z vseh koncev sveta zbrali v Atenah na kongresu Socialistične internacionale. Šlo je za srečanje krovnega globalnega združenja socialističnih strank, ki deluje kot neposredna naslednica v 19. stoletju ustanovljenega Mednarodnega delavskega združenja oziroma Prve internacionale. Sestanek v Atenah je prišel v prelomnem času – po padcu režimov v Vzhodni Evropi in na Balkanu je namreč socializem potreboval posodobitev. Delegati so se zbrali, da bi postavili temelje socialni demokraciji, ki naj bi pomenila pot v prihodnost. Pred njimi je bila torej zgodovinska naloga, kar je v svojem nagovoru poudaril tudi tedanji predsednik Internacionale, nekdanji francoski premier Pierre Mauroy: »Socialistična internacionala mora pripraviti globalni načrt, ki bo ohranil vse dosežke socialne demokracije in omogočil njihovo prilagoditev novim okoliščinam ... Smo bojevniki za plemenit cilj, ki ga moramo uresničevati v dobro vsega človeštva.« Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Politika

    Milan Kučan o konvertitih: Preračunljivost, ki razkriva človekovo pokvarjenost

    Za mnenje o političnih konvertitih smo vprašali človeka, ki je partijskim odpadnikom največji trn v peti. Odgovor Milana Kučana objavljamo v celoti: »Izkušnje nujno botrujejo spremembam v posameznikovih pogledih na življenje in svet. So nepogrešljivi del zorenja, ki nas počasi brusi in oblikuje. Spreminjanje političnih pogledov na način, ko svoje nekdanje opredelitve prikrivaš, zanikaš in jim nasprotuješ s preveliko gorečnostjo, pa razkrivajo globoko sovraštvo do sebe in lastne preteklosti, kaj šele do tistih, s katerimi si jo delil.« Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    »Mladi naj izberejo študij, ki jih res zanima«

    Pri slovenskih fakultetah delujejo karierni centri, ki diplomantom pomagajo pri vključevanju na trg dela. V centrih, zbranih pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani, zanje med drugim prirejajo delavnice iz spoznavanja programa Excel, jih učijo pisanja življenjepisa, seznanjajo z LinkedInom ter mojstrijo v vedenju in delovanju v kolektivu. Posebno skrb posvečajo dijakom, ki se šele odločajo za študij; na poletni šoli jih seznanjajo s ponudbo fakultetnih programov, jim predstavljajo tehnike učenja in pripravljajo individualne posvete s kariernimi svetovalci. Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Resetiranje univerze

    Osemnajstega januarja se je med nepregledno množico zaposlitvenih oglasov na Facebooku pojavil eden, ki se je v nekaj urah razširil med številnimi slovenskimi uporabniki. Objavil ga je direktor oglaševalske agencije Adrema Kamenko Kesar, ki je z njim iskal mlajšega strokovnjaka za trženje. V besedilu je brez dlake na jeziku navedel, kaj vse si želi od bodočega sodelavca oziroma sodelavke: »Zelo dobro znanje angleščine, na nivoju, da samostojno pišeš v tem jeziku, ker bo večina komunikacije v angleščini. Strast do tehnologije – pa ne tako, da moraš znati kodirati, ampak tako, da se možgani razveselijo, ko naletijo na besedo “technology”, ne pa, da se ob tem samodejno izklopijo. Potrpežljivost. Naj razložim. Razvijamo nekaj novih izdelkov za globalni trg in včasih gremo, pa se vrnemo, pa spet gremo, … torej, potrpežljivost. Iznajdljivost. Kreativnost. Organiziranost.« Več

  • Vasja Jager

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Politika

    Vsak je rdeč pod kožo

    Milan Zver je v bogati politični karieri nabral veliko funkcij. Je podpredsednik stranke SDS in vodja njenega odbora za izobraževanje, evropski poslanec, svoj čas je bil minister za šolstvo v vladi Janeza Janše, v začetku 90. let pa je bil v krogu Jožeta Pučnika. Pred tem je Zver zasedal položaj, na katerega je manj ponosen – bil je član zveze komunistov. In to ne eno ali dve leti, temveč celo desetletje, od 1979 do 1989, ko je dokončno postalo jasno, da partijska knjižica ne zagotavlja več uspešne politične kariere. Več

  • Vasja Jager

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Družba

    Bi Cankar volil Janšo?

    V valu proslav ob obletnici plebiscita so se samostojnosti poklonili tudi dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad. Pripravili so več skečev, v katerih so nastavili ogledalo družbi – to pa ni bilo pogodu tistim, ki so v zrcalu prepoznali odsev svojega obraza. Več

  • Vasja Jager

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

    Oče naroda s krvavimi rokami

    Ta petek smo praznovali dan Rudolfa Maistra, s katerim se Slovenija spominja generala, ki je 23. novembra pred natanko stotimi leti v Mariboru razorožil enote mariborskih Avstrijcev. To je samo eno v nizu prelomnih dejanj, s katerimi je Maister Sloveniji zagotovil pomemben del Štajerske, sebi pa častno mesto v slovenski zgodovini. A kot se v vojni pogosto dogaja, je njegova junaštva omadeževal incident, o katerem se v domači javnosti le malo govori, zato pa se ga s toliko večjo grenkobo spominjajo onkraj severne meje. Gre za krvavo mariborsko nedeljo 27. januarja 1919. Več

  • Vasja Jager

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Politika

    Orbánov napad

    Madžarski premier Viktor Orbán ljubi nogomet. Ali še bolje, obseden je z njim. Za ta šport ga je navdušil ded, ki mu je v rani mladosti razpredal zgodbe o legendarnih porazih madžarske »lahke konjenice« pod vodstvom napadalca Ferenca Puskása v finalih svetovnega prvenstva leta 1938 in 1954. Mali Viktor je požiral dedove pripovedi in se zatrdno odločil, da bo postal nogometaš, ko odraste. V letih se je z vztrajnostjo in trdim delom prerinil do mladinskega moštva tedaj uglednega kluba Videoton in nato vendarle spoznal, da je bolj kot za preigravanje nasprotnikovih branilcev nadarjen za lomljenje kosti na političnih terenih. Svoji obsesiji pa se Orbán vendarle ni odrekel; tudi po tem, ko je leta 1998 prvič prevzel vodenje madžarske vlade, je še vedno igral za neko vaško moštvo v četrti ligi. Žogo rad brcne še sedaj, v zrelejših letih. Več

  • Vasja Jager

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Družba

    Kdo se boji črnega moža

    Leta 1938 je v Nemčiji izšla ena od mnogih knjig, ki so v tistem obdobju učile otroke, katere so temeljne resnice sveta. Pravljica se začne nedolžno, s svetlolasim fantičem po imenu Franz, ki se z materjo odpravi v gozd iskat gobe. Toda ko deček naleti na mušnico, začne zgodba dobivati zlovešči podton; mati, kleno nemško dekle v predpasniku in z dolgimi zlatimi kitami, sinovo najdbo brž izkoristi, da mu s primero razloži razmerja med narodi: »Prav kot imamo dobre gobe, imamo dobre ljudi. Obstajajo pa tudi strupene, škodljive gobe in tudi škodljivi narodi.« Zgodba se konča tako, da mali Franz navdušeno sprejme njen nauk: »Nemška mladina se mora naučiti, da prepozna strupeno židovsko mušnico. Spoznati mora nevarnost, ki jo Žid pomeni za Nemčijo in ves svet. Razumeti mora, da židovsko vprašanje vpliva na usodo vseh nas.« Več

  • Vasja Jager

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Politika

    Dobri stric iz Amerike

    Konec septembra je v elektronske nabiralnike uredništev osrednjih slovenskih medijev prispelo prijazno sporočilo za javnost. Urednike in novinarje je obveščalo, da se je začel peti krog »nacionalne platforme za sodelovanje«, imenovane Partnerstvo za spremembe. Gre za program, v sklopu katerega subjekti iz javnega sektorja – občine in ministrstva – izmenjujejo kadre s podjetji, nevladnimi organizacijami, zasebnimi zavodi in znanstvenimi ustanovami, s katerimi jih druži vera v »vrednote drzna odgovornost, igriva inovativnost in partnersko sodelovanje«. Med mentorji projekta je novi minister za javno upravo Rudi Medved; je član »komisije navdiha«, ki bo pregledala prijave zainteresiranih subjektov in izbrala pet izzivov, z rešitvijo katerih naj bi izboljšali kakovost življenja in poslovnega okolja v Sloveniji. Več

  • Vasja Jager

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Politika

    Partizani odlagajo puške

    Medtem ko po Mariboru lokalni podporniki »Štajerske varde« in njenih oborožencev trosijo letake, s katerimi pozivajo k obrambi Andreja Šiška, gredo v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB) v nasprotno smer. Desetega septembra, manj kot teden po razkritju posnetkov »vardine« telovadbe po štajerskih hostah, je predsedstvo ZZB NOB sprejelo sklep, s katerim je svoja posamezna združenja, društva, pokrajinske svete in spominske čete obvestilo, da je na prireditvah, ki jih pripravlja zveza ali njeni člani, prepovedano vsakršno – tudi muzejsko – orožje, spominske čete pa se morajo slovesnosti udeleževati brez značilnih starinskih pušk in mitraljezov. Več

  • Vasja Jager

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Politika

    SDS pred volitvami nezakonito zbirala osebne podatke

    »Si podpornik Slovenske demokratske stranke in si želiš storiti več za zmago SDS-a na volitvah 3. junija? Veseli bi bili, če naš program predstaviš tudi svojim najbližjim in jih tako morebiti prepričaš, da tudi oni oddajo glas za pravično in uspešno Slovenijo – za SDS, torej.« Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Družba

    Mit o malih diktatorjih

    Gregor Deleja iz Gimnazije Celje - Center je eden bolj naprednih ravnateljev pri nas. Poleg ravnateljskih obveznosti poučuje glasbo in klavir, vodi šolski zbor in fantovske a capella zasedbe, skrbi za programe mednarodne izmenjave in na svoje stroške spremlja dijake na izletih po Sloveniji in tujini. Priljubljen je tako med starši kot učenci, s katerimi se redno srečuje zunaj šole in se pogovarja o njihovih težavah. Bil je tudi zvezda natečaja »Naj Deleja selfie«, s katerim so dijaki, ki pišejo za gimnazijsko glasilo, pozivali sošolce k objavi fotografij z ravnateljem. V obrazložitvi so ga opisali kot »ikono GCC estrade, ki vsakodnevno preseneča z novimi in izvirnimi idejami. Oseba, ki se zna pošaliti na svoj račun in ve, kako motivirati dijake in sodelavce še za dober finiš šolskega leta.« Več

  • Vasja Jager

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Družba

    Usmrajeni raj

    Vasica Podhom leži pred vhodom v alpsko sotesko Vintgar, eno najlepših naravnih znamenitosti v Sloveniji. Ob njej se razprostira pašnik, obdan z idiličnimi gozdovi, ki je vaščanom še posebej pri srcu. Tukaj lahko najdejo stik z naravo, se umirijo, opazujejo živino med pašo ali se odpravijo na sprehod po kateri od poti, ki peljejo skozi Vintgar ali pa proti Homu. Oziroma so vse to lahko počeli, dokler jim niso priljubljenega kotička ugrabili turisti. »Sedaj je med sezono poln avtomobilov, prikolic in kombijev, s katerimi prihajajo obiskovalci. Iz vozil odteka olje v podtalnico, od tam pa v reko Radovno, tla so polna smeti, ljudje opravljajo potrebo v grmovju od dvoriščih in celo pri vili Belar, ki je zaščitena kot kulturna dediščina ... Ljudje so živčni, narava trpi, vas poka po šivih,« našteva domačin Mitja Dolinar. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Družba

    Na balonu in brez kompasa

    Če človek pogleda okoli sebe, dobi občutek, da se je znašel v letu 2007. Nikjer sledov o kakšni krizi ali previdnosti, gospodarska rast je visoka, dobički rekordni. Banke so polne denarja, le da si ga tokrat niso po nizkih obrestih sposodile v tujini, temveč jim ga je še ceneje zagotovila država. Krediti in dobički so zagnali rulete »kazino kapitalizma«, po državi pa vznikajo gradbene jame, ki jih koplje nova generacija nepremičninskih baronov, odločenih, da bodo zaslužili s prodajami nepremičnin. Rabljena stanovanja se kopičijo v rokah zasebnikov, ki so jih pripravljeni preplačati, da jih bodo naprej prodali še dražje ali pa oddali za visoke najemnine. Ob pasivnosti države je trg prevzel pobudo; posledica je pregrevanje nepremičninskega balona, ki razkriva stare pomanjkljivosti slovenske ureditve na tem področju. Več

  • Vasja Jager

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Politika

    Za kapital ni nedotakljivih

    Metka Pozderac je zadnjih 13 let delala v koprski izpostavi pohištvenega podjetja Lesnina. Poleg rednega dela je opravljala še naloge sindikalne zaupnice. Do lanskega leta je bil odnos med njo in delodajalcem povsem korekten, tedaj pa je vodenje poslovne enote prevzel novi direktor. »Pod njim se je začelo kršenje predpisov. Delali smo prek delovnega časa, imeli smo preveč ur, začel se je mobing, odpovedali so mi že rezervirani in plačani dopust ...« našteva sindikalistka. Ko se kljub njenim opozorilom položaj ni spremenil, je okoli novega leta o tem obvestila sindikat. Kmalu nato je bila na cesti. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Družba

    Zgarane in podplačane

    Te dni velik del Slovencev in Slovenk uživa na oddihu, za Zvezdano Pratneker, glavno sestro na oddelku za travmatologijo v UKC Ljubljana, pa je čas dopustov še posebej naporen. Kadar ni na sestankih ali ne govori po telefonu, hodi po sobah in hodnikih na svojem oddelku in bodri podrejene, ki se včasih še komaj držijo na nogah. Medicinske sestre se ji v odgovor spodbudno nasmihajo, vendar niti same ne vedo, koliko časa bodo zdržale. Dobro se zavedajo, da jih je odločno premalo glede na potrebe oddelka, ki sprejema predvsem zelo zahtevne paciente. Toda čeprav so telesno in duševno izčrpane, pomoči pa ni na vidiku, vztrajajo. »Naš oddelek že deluje predvsem na etični pogon,« z mešanico grenkobe in ponosa v glasu pove Pratnekerjeva. Ter doda: »Ne vem pa, kako dolgo bomo še zmogli.« Več

  • Vasja Jager

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Družba

    Hlapci. Lenuhi. Zavistneži.

    Na Balkanu obstaja ljudstvo, ki je že kar sadomazohistično kritično do sebe. Njegovi pripadniki se dojemajo kot tisočletni hlapci, ki še danes niso zreli za lastno državo. Kar naj bi pojasnilo, zakaj je ta prežeta s korupcijo in klientelizmom, zakreditirana in zavožena do konca od pokvarjenih elit, ki so za izčrpavanje vzpostavile vzporeden sistem globoke države. Raja zato množično utaplja žalost v alkoholu, kadar ne pije, pa še najraje smuča – mediji vsako zimo poročajo o eksodusu 200.000 državljanov in državljank na smučišča. Imajo se za zadrte in neduhovite, predvsem pa se zavedajo, da premalo delajo in da jim manjka ambicij. V uteho jim je, da imajo vsaj dobro vino in lepe ženske. Ta narod so Hrvati. Več

  • Vasja Jager

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika

    »Zmaga delavcev«

    V času strme gospodarske rasti podjetja v delovno intenzivnih panogah vedno težje dobijo dodatne kadre, s katerimi bi zadovoljili povečane zahteve trga. Osnovna težava je v dejstvu, da je dobršen del slovenskih delavcev še zmeraj podplačan, prilivi v bilancah gospodarskih družb pa se premalo poznajo v denarnicah zaposlenih. Čeprav so se v lanskem letu dobički podjetij po podatkih Ajpesa povečali za 3,6 milijarde evrov, kar je 15 odstotkov več glede na leto prej, se je bruto plača povprečnega delavca povečala približno za 2,5 odstotka, to je za 38 evrov. Posledica je med drugim tudi odliv kadrov v tujino, kjer so plače višje, kar na našem trgu dela v posameznih panogah že ustvarja deficite delovne sile. Po podatkih Statističnega urada je konec leta 2017 novo delovno silo potrebovala že petina vseh slovenskih delodajalcev, letos so potrebe še dosti večje. Več