Vasja Jager

  • Vasja Jager

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Politika

    Provinca je dobila upraviteljico

    Skoraj natanko leto dni je trajalo, da je po potrditvi v kongresu Lynda Blanchard tudi formalno prevzela posle ameriške veleposlanice v Sloveniji. To imenovanje je povsem v slogu predsednika Donalda Trumpa, ki najmočnejšo državo na svetu razume kot svoj fevd, odgovorne položaje pa deli sorodnikom in podpornikom. Položaj veleposlanice v Sloveniji sicer še zdaleč ni med najbolj cenjenimi, toda z imenovanjem Lynde Blanchard so Trump in familija – z odbeglo slovensko hčerjo Melanio vred – pokazali, kako bedna, obskurna in nepomembna se jim v resnici zdi naša država. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Družba

    Nives Laul, šolska psihologinja: Za rešitev težav mladostnikov potrebujemo čustveno odrasle starše

    Med pogovorom za Mladino v njeni pisarni večkrat zazvoni telefon – pa čeprav se šolsko leto še ni začelo. Dela ji ne zmanjka. Zaskrbljeni starši kličejo, da ji potarnajo o težavah z najstniki, neka mati kliče zaradi popravnega izpita. Enkrat vmes pogleda na zaslon službenega telefona in se nasmehne: »Oprostite, moja hči kliče. Moram se javiti.« Nives Laul pozna stiske in izzive otrok in mladostnikov z obeh vidikov – kot svetovalna delavka in profesorica psihologije na Gimnaziji Celje - Center ter kot mati desetletne deklice, ki se pri vzgoji zanaša tudi na izkušnje iz svojega odraščanja. Več

  • Vasja Jager

    29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Politika

    Gospodinja in veleposlanica

    Ko je pred dnevi Bela hiša sporočila, da je predsednik Donald Trump za novo veleposlanico v Sloveniji izbral Lyndo Gaye Cleveland »Lindy« Blanchard, je večina slovenskih medijev o njegovi izbiri poročala z izbranimi besedami. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba

    Marko Slavič, direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi: Sistem se sesuva pred našimi očmi

    Stanja v slovenskem sistemu oskrbe starejših žal ne moremo opisati drugače kakor kolaps. V tem trenutku ni v vseh domovih za ostarele, ki delujejo v javni mreži, niti enega prostega mesta, čakalne dobe so ponekod dolge tudi po nekaj let. Zgarane medicinske sestre, negovalke in delovni terapevti v iskanju večjih plač in manjših obremenitev uhajajo čez mejo, tisti, ki ostajajo, so vse bolj izgoreli in otopeli. Država pa težave javne mreže zavodov za oskrbo starejših »rešuje« s pospešeno privatizacijo in podeljevanjem koncesij, kar Marka Slaviča, direktorja mariborskega Doma Danice Vogrinec, še posebej moti. Slovenski javni domovi za ostarele namreč znajo delati dobro – dokaz je nagrada za najboljši dom v Evropi, ki jo je Slavičevi ustanovi lani podelilo Evropsko združenje za oskrbo starostnikov. Toda v sedanjih razmerah ti zavodi ne morejo konkurirati zasebnemu kapitalu, ki ga eden ključnih podsistemov naše družbe še kako mika, opozarja Marko Slavič, ki dom nadvse uspešno vodi že šestnajst let. Tale pogovor je nekako tudi njegov klic na pomoč, namenjen odločevalcem. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Družba

    Friderik Klampfer, filozof: Žalostno dejstvo je, da je tipičen slovenski volivec politično nepismen

    Zdi se, da je Slovenija sredi novega vala moralne panike. Po južni meji patruljirajo vaški stražarji, pod Pohorjem se zbira Štajerska varda, pred ljubljanskim Kliničnim centrom pa nasprotniki splava kličejo k svojemu bogu. Toda v resnici nismo prav nič posebnega in nobenega razloga ni za paniko, napetosti umirja Friderik Klampfer, izredni profesor filozofije na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru. Kot pronicljiv proučevalec človeka in skupnosti v knjigah in prispevkih redno obravnava filozofske vidike najobčutljivejših vprašanj, s katerimi se srečuje Slovenija, od evtanazije in abortusa do beguncev ter odnosa med delom in kapitalom. Več

  • Vasja Jager

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Družba

    Jemljemo revnim, dajemo bogatim

    Da je Slovenija socialna država, je zapisano v ustavi. To v praksi pomeni, da mora država s proračunskim denarjem skrbeti za najšibkejše skupine prebivalstva in jim zagotavljati človeka vredno življenje. Precej preprosto in nedvoumno načelo, ki pa ga vladajoči politiki nekako uspe razložiti vsakič drugače. Posledica najnovejše razlage je odprava dodatka za delovno aktivnost, ki so ga doslej dobivali prejemniki socialne pomoči, ki rok ne držijo križem, ampak delajo – vendar jim to delo ne prinese zaslužka ali pa vsaj ne zadosti, da ne bi bili več revni. Zato je država njihova prizadevanja nagrajevala z omenjenim dodatkom, ki so ga prejeli skupaj s socialno pomočjo; za samsko osebo je znašal skromnih sto evrov. Več

  • Vasja Jager

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Družba

    Cerkveni hotelirji

    Tudi letos so slovenske turistične destinacije preplavile trume obiskovalcev. Še pred začetkom uradne sezone, maja, so po podatkih Statističnega urada turistični nastanitveni obrati zabeležili več kot 500.000 prihodov in nad 1,1 milijona prenočitev, večinoma gostov iz tujine, zlasti iz Nemčije, Avstrije, Italije, ZDA in Velike Britanije. Posebej velik je naval na gorske občine, ki so skupaj ustvarile skoraj četrtino vseh prenočitev. O novi rekordni turistični sezoni tako znova poročajo z Bleda, kjer je bilo junija osem odstotkov več prenočitev kot lani, število postelj, ki so na voljo gostom, pa je že preseglo število prebivalcev. Med podjetneži, ki si ob tem manejo roke, pa so tudi katoliški duhovniki. Več

  • Vasja Jager

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Družba

    Boj za duše

    Recimo, da ste nedavno začutili, da ste v duševni krizi. Morda se vam je zgodilo kaj usodnega, nemara ste pregoreli ali pa ste tesnobni, lahko pa, da ste se šele zdaj zavedeli podzavestnih vzorcev, ki vam spodjedajo življenje. Skratka, spoznali ste, da tako ne želite več živeti in da potrebujete pomoč, pa ste se končno odločili, da boste šli na psihoterapijo. In kaj boste storili? Če ni prehudo in niste nevarni sebi in okolici, skoraj zagotovo ne boste šli k zdravniku, temveč boste rešitev poiskali na spletu. Kjer boste naleteli na nepregledno množico posameznikov in posameznic, ki oglašujejo najrazličnejše metode zdravljenja duševnih stisk. Morda boste med njimi izbrali tistega, ki je nedavno na vas naredil vtis v kakšni pogovorni oddaji. Mogoče se boste odločili za tistega, ki vam v najkrajšem času jamči najbolj bombastičen uspeh. Nemara pa boste šli k tistemu, pri katerem vas pritegne že spletna stran, ob kateri boste začutili, da ste prišli na pravi naslov. V vsakem primeru boste skoraj zagotovo pristali na kavču človeka, ki za brskanje po vaši duševnosti nima formalno zahtevane izobrazbe. Več

  • Vasja Jager

    9. 7. 2019  |  Družba

    Igor Papič: Profesorji smo znani po tem, da imamo velik ego

    Ljubljanska univerza je častitljiva ustanova, ki letos praznuje stoletnico obstoja; temu primerno so njeni rektorji praviloma starejši možje, le redko kateri je štel pod šesdeset let, vsi pa so bili zavezani tradiciji. Slednjo globoko spoštuje tudi sedanji rektor Igor Papič, s 53 leti drugi najmlajši rektor v njeni zgodovini, ki pa je po duši vendarle roker, zato se ne boji prepihati zatohlih univerzitetnih hodnikov. Za energičnega, vendar uglajenega Papiča ni svetih krav, zasluge si je treba prislužiti z rezultati in trdim delom - takšna miselnost pa med akademiki ni vedno samoumevna in brez nasprotovanja ne gre, je povedal v pogovoru za Mladinino posebno izdajo INTERVJU 2019. "Formalno imam vzvode moči, v praksi pa se seveda ne morem obnašati kot absolutist. To velja tudi za ostale - kadarkoli se na kakšni izmed fakultet ali znotraj določene katedre pojavi absolutistično vedenje, pride do konflikta. "  Več

  • Vasja Jager

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Družba

    Maribor, mesto dveh obrazov

    »Mi smo Maribor!« Več

  • Vasja Jager

    28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Družba

    »Kocke v roko in na juriš!«

    V četrtek, na nekdanji jugoslovanski praznik borcev, bo izšla namizna igra, ki posebej izstopa v poplavi zabavnih vsebin. Gre za igro z zgovornim naslovom Postani partizan, ki želi zlasti mlajšim igralcem približati vrednote narodnoosvobodilnega boja in jih seznaniti s ključnimi zgodovinskimi resnicami iz tega obdobja. Več

  • Vasja Jager

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Politika

    Zadnje opozorilo

    Pri vsakem požaru je za razumevanje vzrokov zanj osrednjega pomena določitev točk, s katerih se je ogenj začel širiti. Preiskovalci s tehnologijo pazljivo rekonstruirajo njegovo gibanje po prizadeti površini, dokler z veliko verjetnostjo ne pridejo prav do območja, kjer so preskočile usodne iskre. Šele tedaj je mogoče ugotoviti, kateri dejavniki so povzročili dogodek, ali je bil ta posledica nesrečnih okoliščin ali pa je bil požar nemara celo podtaknjen. Tako je tudi s požarom, ki se zdaj bliskovito širi po slovenskem zdravstvu. Danes slišimo glasove o težavah iz vse Slovenije, začelo pa se je v Mariboru decembra 2018. Takrat je v javnost prišlo pismo 77 zdravnic in zdravnikov, ki so zapisali, da jih »vedno večje administrativne obremenitve, staranje prebivalstva in vedno zahtevnejša zdravstvena oskrba vodijo v nemogoč položaj«. Več

  • Vasja Jager

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Družba

    Stingova lekcija

    Pred razprodanim koncertom v ljubljanskih Stožicah je Gordon Matthew Thomas Sumner, ki ga oboževalci po vsem svetu poznajo pod imenom Sting, pokazal, kaj si misli o dodatnih ovirah in kamerah, s katerimi si bodo slovenski policisti na južni meji pomagali, ko bodo lovili in zavračali begunce. Več

  • Vasja Jager

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Družba

    Krvava sled od Norveške do Slovenije

    Pred slabim mesecem je v kinematografe prišel norveški film 12. mož: govori o terorju, ki ga je med drugo svetovno vojno na Norveškem izvajal Kurt Stage, eden lokalnih poveljnikov zloglasnega SS. Zagrizeni nacist, ki se je Hitlerjevi stranki pridružil že leta 1925, je v obdobju 1942–1944 deloval v Trömsu, kjer je ustrahoval lokalno prebivalstvo in zatiral vsakršno sled upora; posebej je bil obseden z lovom na Jana Baalsruda, v Britaniji izurjenega komandosa, ki je s skupino soborcev skušal razstreliti nemško letalsko bazo. Operacija Martin, kar je bilo kodno ime njihovega podviga, je spodletela zaradi izdajstva, Stage in njegovi esesovci pa so Baalsruda še dva meseca neuspešno lovili po norveški divjini. Več

  • Vasja Jager

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura

    Blišč in beda knjižnice prihodnosti

    V začetku aprila so začele knjižnice po vsej Sloveniji prejemati dopise, v katerih jih je ministrstvo za kulturo obvestilo o višini sredstev, ki jim jih namenja za tekoče leto. Gre za denar, s katerim država knjižnicam sofinancira nakupe novih knjig, letošnji rebalans proračuna pa je bil v tem pogledu še posebej velikodušen, saj je za ta namen predvidel 1,9 milijona evrov. Od tega je znaten del sredstev namenjen za povečanje dostopa do e-knjig v slovenskem jeziku; nad 200.000 evrov bo šlo za razvoj platforme Biblos, ki po sedmih letih delovanja še ni odpravila vseh razvojnih težav, ki jezijo številne uporabnike. Več

  • Vasja Jager

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Družba

    Nova doba stanovanjske gradnje

    V Sloveniji se pomembno krepi gradnja lastniških stanovanj višjega cenovnega razreda, še zmeraj pa močno primanjkuje najemniških nepremičnin, ki bi bile dostopne širši populaciji in predvsem mladim. Država in občine za javno stanovanjsko gradnjo skupaj namenijo komaj 0,05 odstotka BDP, kar je odločno premalo, za nameček pa iniciativo na tem področju dušijo administrativne ovire in neustrezno določena višina neprofitnih najemnin. Zaradi tega je pomanjkanje neprofitnih najemnih stanovanj vse očitnejše, samo Ljubljana bi potrebovala okoli 4000 novih. Da bi vlada okrepila to področje in vanj privabila tudi zasebno pobudo, je lani prenovila ključni trojček zakonov o gradnji in urejanju prostora, do letošnje jeseni pa naj bi v javno razpravo poslala še novelo stanovanjskega zakona. Več

  • Vasja Jager

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Politika

    V zdravstvu ni nedolžnih

    Val odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki je zajel družinsko medicino, ima široko ozadje. V Mladini smo razkrili, da vsaj nekoliko dogodke usmerjata zdravniška sindikata, ki želita doseči izstop zdravnikov iz plačnega sistema, po možnosti kar iz celotnega javnega sektorja. Takšna razmišljanja pomenijo nevarnost za javno zdravstvo in tudi širše za javni sektor, ki bi mu privatizacija družinske medicine lahko spodjedla solidarnost, na kateri temelji. To pa ne pomeni, da bi morala biti kritika uperjena zgolj v omenjene organizacije, ki sedaj kanalizirajo jezo družinskih zdravnikov. Ta jeza je namreč upravičena, zanjo pa je v veliki meri zaslužna država, ki je v zadnjih letih zamudila številne priložnosti za ureditev problematike. Več

  • Vasja Jager

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Politika

    Študentski lobisti

    Nepotrebne posrednike pri opravljanju študentskega dela je neuspešno skušalo odpraviti nekaj vlad. Zdaj se težave loteva vlada Marjana Šarca, ki je odpravo študentskih servisov obljubila v sporazumu o sodelovanju s stranko Levica. Več

  • Vasja Jager

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Družba

    Cilj domnevno spontanega upora družinskih zdravnikov je izsiliti privatizacijo

    Petindvajsetega oktobra 2017 – že pred enim letom in pol – so člani sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um v elektronske nabiralnike prejeli sporočilo, ki je bilo označeno kot izredno pomembno. Pošiljal jim ga je predsednik sindikata Igor Muževič. V njem je bil opisan načrt, po katerem bi družinski zdravniki dosegli izstop iz javnega sektorja in nato s svojimi dotedanjimi delodajalci, torej zdravstvenimi domovi, sklenili nove pogodbe – kot zasebniki. »Vsak ima možnost se pogovoriti s kolegicami in kolegi v zdravstvenem domu in sklicati bodisi individualni bodisi skupinski sestanek, kjer se vodstvu zdravstvenega doma razloži, da ne želite več biti zaposleni v zdravstvenem domu, ampak da predlagate sklenitev pogodbe z vami kot zasebnim zdravnikom, ki bo še naprej skrbel za isto populacijo bolnikov,« je med drugim zapisal Muževič. Ter sklenil: »Ne vidim nobenega razloga, da enako ne bi storile tudi kolegice in kolegi, ki so zaposleni v bolnišnicah.« Več

  • Vasja Jager

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente

    Slovenski mediji so te dni polni novic o zlomu primarnega zdravstvenega sistema in množičnih odpovedih, ki jih vlagajo družinski zdravniki. To se je že zgodilo v Kranju in Nazarjah, podobno so napovedali zdravniki v Celju in na Ptuju, kriza se širi po državi, javnost je paralizirana s številkami o desetinah tisočih bolnikov, ki da bodo ostali brez osebnega zdravnika. To je tako močna grožnja, da je argumentirana debata zelo težka. Po družbenih omrežjih in medijih krožijo anonimni opisi zdravnikov o njihovi izgorelosti, pri čemer seveda to aktivira čustva vsakega slehernika. Sindikati in Zdravniška zbornica opozarjajo, da so standardi, ki jim jih določa država oziroma njen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), odločno previsoki. Več

  • Vasja Jager

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    V napadih na mariborskega župana Saša Arsenoviča se kaže kultura nasilja

    Kaj se dogaja v Mariboru? Zakaj se mariborski župan upravičeno boji za svojo varnost in varnost svoje družine? Prvi napadi so se zgodili konec marca, ko so razbili steklo na gostišču Maribor in z eksplozivnim telesom poškodovali šipe na restavraciji Rožmarin; oba lokala sta v lasti Saša Arsenoviča, uspešnega poslovneža. Z županovega premoženja so napadi kmalu prešli na samega župana in njegove bližnje; konec marca so neznanci poškodovali vrata njegove hiše, Arsenovič pa je tedaj razkril, da se to ni zgodilo prvič. Več

  • Vasja Jager

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Politika

    Rešitev za družinsko medicino obstaja

    Katja Žerjav je specialistka družinske medicine, ki ima zasebno ordinacijo v Celju. A tako bo samo še pol leta, takrat se ji izteče odpovedni rok iz koncesijske pogodbe z občino. Po več letih zbiranja poguma in notranjih bojev se je končno odločila, da popusti pod pritiski, s katerimi se spoprijema kot družinska zdravnica. Postala je ena redkih slovenskih zasebnic, ki se je odpovedala svoji koncesiji. »Prideš do točke, ko preprosto ne zmoreš več naprej,« razlaga. »O tej potezi sem razmišljala zadnjih pet let, govorila sem si, da me moji pacienti potrebujejo, se spraševala, kaj bo z njimi ... Z delom v sedanjem zdravstvenem sistemu svojim bolnikom bolj škodim, kot koristim. Zato sem se odločila, da bom izstopila.« Kaj bo Žerjavova počela, še ne razkriva. Pove le, da »je trenutno stanje nevarno tako za bolnike kot za zdravnike«. Več

  • Vasja Jager

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Politika

    Demografija Barbielanda

    Pred dnevi je v predsedniški palači potekal eden od posvetov, s katerimi Borut Pahor prepričuje javnost, da počne nekaj koristnega. Posvet o demografski politiki je dosegel nasprotni učinek, saj je nanj povabil posameznika, ki sta že pred tem dokazala, da bi bilo bolje, če bi o tej temi molčala. Gre za državnega svetnika Matjaža Gamsa in starosto slovenskih nacionalistov Zmaga Jelinčiča. Več

  • Vasja Jager

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Politika

    Počistimo Dom

    Od prejšnjega tedna je slovenski politični prostor bogatejši za novo stranko. To je Domovinska liga (Dom), katere člani zagovarjajo nestrpna stališča. S tem se uvršča na sam skrajni rob desnega dela političnega spektra, pač v fašizem, za katerega v sodobni družbi ne bi smelo biti več prostora. Zato bi morala država ustrezno ukrepati, še preden bi iz obrobne stranke utegnila nastati stabilna platforma, ki bi s sovraštvom zastrupila javni prostor. Več

  • Vasja Jager

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Politika

    V posmeh upnikom in državi

    Roman Leljak je od leta 2015 v osebnem stečaju, z obrestmi vred so terjatve njegovih upnikov dosegle že skoraj osem milijonov evrov, kljub temu je njegova življenjska raven višja kot raven marsikoga, ki nima blokiranega tekočega računa. Preverili smo njegove finančne tokove in odkrili ključni vir prihodkov. Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Politika

    Nosili so rdeče zvezde

    Bil je februar 1993, ko so se delegati z vseh koncev sveta zbrali v Atenah na kongresu Socialistične internacionale. Šlo je za srečanje krovnega globalnega združenja socialističnih strank, ki deluje kot neposredna naslednica v 19. stoletju ustanovljenega Mednarodnega delavskega združenja oziroma Prve internacionale. Sestanek v Atenah je prišel v prelomnem času – po padcu režimov v Vzhodni Evropi in na Balkanu je namreč socializem potreboval posodobitev. Delegati so se zbrali, da bi postavili temelje socialni demokraciji, ki naj bi pomenila pot v prihodnost. Pred njimi je bila torej zgodovinska naloga, kar je v svojem nagovoru poudaril tudi tedanji predsednik Internacionale, nekdanji francoski premier Pierre Mauroy: »Socialistična internacionala mora pripraviti globalni načrt, ki bo ohranil vse dosežke socialne demokracije in omogočil njihovo prilagoditev novim okoliščinam ... Smo bojevniki za plemenit cilj, ki ga moramo uresničevati v dobro vsega človeštva.« Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Politika

    Milan Kučan o konvertitih: Preračunljivost, ki razkriva človekovo pokvarjenost

    Za mnenje o političnih konvertitih smo vprašali človeka, ki je partijskim odpadnikom največji trn v peti. Odgovor Milana Kučana objavljamo v celoti: »Izkušnje nujno botrujejo spremembam v posameznikovih pogledih na življenje in svet. So nepogrešljivi del zorenja, ki nas počasi brusi in oblikuje. Spreminjanje političnih pogledov na način, ko svoje nekdanje opredelitve prikrivaš, zanikaš in jim nasprotuješ s preveliko gorečnostjo, pa razkrivajo globoko sovraštvo do sebe in lastne preteklosti, kaj šele do tistih, s katerimi si jo delil.« Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    »Mladi naj izberejo študij, ki jih res zanima«

    Pri slovenskih fakultetah delujejo karierni centri, ki diplomantom pomagajo pri vključevanju na trg dela. V centrih, zbranih pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani, zanje med drugim prirejajo delavnice iz spoznavanja programa Excel, jih učijo pisanja življenjepisa, seznanjajo z LinkedInom ter mojstrijo v vedenju in delovanju v kolektivu. Posebno skrb posvečajo dijakom, ki se šele odločajo za študij; na poletni šoli jih seznanjajo s ponudbo fakultetnih programov, jim predstavljajo tehnike učenja in pripravljajo individualne posvete s kariernimi svetovalci. Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Resetiranje univerze

    Osemnajstega januarja se je med nepregledno množico zaposlitvenih oglasov na Facebooku pojavil eden, ki se je v nekaj urah razširil med številnimi slovenskimi uporabniki. Objavil ga je direktor oglaševalske agencije Adrema Kamenko Kesar, ki je z njim iskal mlajšega strokovnjaka za trženje. V besedilu je brez dlake na jeziku navedel, kaj vse si želi od bodočega sodelavca oziroma sodelavke: »Zelo dobro znanje angleščine, na nivoju, da samostojno pišeš v tem jeziku, ker bo večina komunikacije v angleščini. Strast do tehnologije – pa ne tako, da moraš znati kodirati, ampak tako, da se možgani razveselijo, ko naletijo na besedo “technology”, ne pa, da se ob tem samodejno izklopijo. Potrpežljivost. Naj razložim. Razvijamo nekaj novih izdelkov za globalni trg in včasih gremo, pa se vrnemo, pa spet gremo, … torej, potrpežljivost. Iznajdljivost. Kreativnost. Organiziranost.« Več

  • Vasja Jager

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Politika

    Vsak je rdeč pod kožo

    Milan Zver je v bogati politični karieri nabral veliko funkcij. Je podpredsednik stranke SDS in vodja njenega odbora za izobraževanje, evropski poslanec, svoj čas je bil minister za šolstvo v vladi Janeza Janše, v začetku 90. let pa je bil v krogu Jožeta Pučnika. Pred tem je Zver zasedal položaj, na katerega je manj ponosen – bil je član zveze komunistov. In to ne eno ali dve leti, temveč celo desetletje, od 1979 do 1989, ko je dokončno postalo jasno, da partijska knjižica ne zagotavlja več uspešne politične kariere. Več