Vasja Jager

  • Vasja Jager

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Politika

    Zakaj, Maribor?

    Iz Maribora je prejšnji teden prišla pobuda, s katero želi skupina meščanov, znana po izletih v politiko in obnjo, zmanjšati razvojni zaostanek za Ljubljano, ki jo v mestu ob Dravi že tradicionalno doživljajo kot ključnega krivca za svoje – resnične, pa tudi namišljene – tegobe. Tokrat je skupina, zbrana okoli svetovalca za odnose z javnostmi Bartola Lampreta, sestavila peticijo, s katero zahteva, da se v Maribor prenese sedež državnega sveta. Sedež česa? Banke Slovenije? Urada predsednika republike? Ne, državnega sveta. Več

  • Vasja Jager

    27. 10. 2019  |  Kultura

    Spolne kvote tudi pri Borštnikovem prstanu

    Danes se s podelitvijo Borštnikovega prstana zaključuje letni praznik slovenskega gledališča. Najbolj prestižno priznanje na tem področju bo na slovesni podelitvi prejela igralka Marinka Štern, ikona Slovenskega mladinskega gledališča, v katerem je doslej odigrala že več kot 80 vlog. Kot je v obrazložitvi nagrade zapisala strokovna žirija, lavreatko odlikujejo "predanost, vrhunskost in unikatnost." Pri tem pa seveda niso omenili nepisanega, a ključnega kriterija, po katerih se Borštnikov prstan podeljuje že od samega začetka leta 1970 – spolnih kvot. Več

  • Vasja Jager

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Politika

    Skriti privilegiranci

    Razdalja med Litijo in Ljubljano ni velika, slabih 37 kilometrov. Po aplikaciji Viamichelin vožnja med mestoma traja v povprečju manj kot tri četrt ure; mnogo ljudi s tistega konca se zato vsak dan vozi na delo v prestolnico. Med njimi pa ni poslanca SDS Borisa Doblekarja. Razlog je preprost, Doblekar ima v Ljubljani v najemu službeno stanovanje, ki je sicer v lasti države. Stanovanje ni majhno, ima 65 kvadratnih metrov, poslanec pa zanj plačuje dobrih 220 evrov najemnine. To je precej manj, kot bi moral odšteti navaden smrtnik; po uradnih ocenah višine najemnin v Ljubljani bi ga takšno stanovanje stalo okoli 780 evrov. Več

  • Vasja Jager

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Politika

    Sodobni slovenski graščaki

    V trenutku, ko tole berete, se prepad, ki razdvaja Slovenijo, še poglablja. Z vsakim najetim kreditom, ki gre za plačilo precenjenega stanovanja; z vsako prodajo penthausa v vila bloku, z vsako izkoriščevalsko najemnino, obračunano študentu; z vsakim podedovanim in na novo opremljenim stanovanjem, oddanim tujim turistom prek Airbnb. Cene nepremičnin v Sloveniji še naprej rastejo. Zmagoslavna medijska poročila o okrevanju gradbenega sektorja so se umaknila ugotovitvam, da so stanovanja v velikem delu države, zlasti na Obali in v prestolnici, postala sleherniku nedosegljiva. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Polni žepi javnega denarja

    Tudi na prvi pogled bolj zahtevno temo je mogoče začeti lahkotno. Na primer s spominskim preskokom na izbor za Miss Hawaiian Tropic leta 2006. Ta naslov je takrat osvojila tekmovalka, ki je bila zaradi družinskih vezi deležna še dodatne pozornosti. Šlo je za Manco Zver, hčer tedanjega ministra za šolstvo Milana Zvera, drugega človeka takrat najmočnejše politične stranke SDS. Pri dobrih 20 letih je bila dijakinja poklicne šole, njeni življenjski cilji pa so bili otroško nedolžni. Kot je po zmagi povedala novinarjem, »je moj dolgoročni načrt odprtje kozmetičnega salona, saj trenutno obiskujem kozmetično šolo in mi urejenost pomeni veliko«. Danes, trinajst let kasneje, lahko rečemo, da je Zverova hči krepko presegla svoja mladostna hrepenenja. Je srečno poročena, ima dva otroka, zaposlena pa je kot prodekanja za mednarodno dejavnost na zasebni Fakulteti za dizajn. Ob imenu nekdanje lepotne kraljice stoji naziv magistrice – prislužila si ga je prav na ustanovi, na kateri dela. Več

  • Vasja Jager

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Ne kje, kako boste spali, gospod premier?

    Odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zvišanje minimalne pokojnine. Krajše čakalne dobe v zdravstvu. Prenova sistema oskrbe starejših. Zagotovitev socialne in zdravstvene varnosti samozaposlenih. Sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij in delitvi dobičkov. In končno še »davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več ter večjih nepremičnin«. Vse to je v koalicijski pogodbi obljubljala vladajoča koalicija pod vodstvom Marjana Šarca – in nobene od teh obljub za zdaj ni izpolnila. Kar se tiče davka na nepremičnine, bo po premierovih besedah Slovenija še nekaj časa brez njega, v torek je namreč dejal, da v »tej konstelaciji vlada ni sposobna sprejeti nepremičninskega davka«. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Družba

    Mateja Ratej, zgodovinarka: Od politikov moramo zahtevati, da v javni prostor vrnejo politični govor

    Je vodja Raziskovalne postaje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Maribor in tudi namestnica predstojnika Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Zgodovina, ki jo proučuje, je sestavljena iz zgodb malih ljudi v velikih pretresih; mnoge od njih je popisala v svojih knjigah. Dolge ure preživi v arhivih in prebira kazenske spise, časopisne članke, oporoke; prek pozabljenih usod tistih, ki jim je bilo namenjeno, da so bili drobir v kolesju zgodovine, sestavlja ozadja in opazuje vzorce. Posebej jo zanima obdobje med obema svetovnima vojnama, Gramscijev »čas pošasti«, ko so po Sloveniji grmeli demagogi, meje so popuščale, ideološko in ekonomsko razdvojen narod pa je iskal grešne kozle. Vsaka podobnost z današnjim časom je vse prej kot naključna, še manj pa nedolžna. Več

  • Vasja Jager

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba

    Vaša pozornost na spletu – najdragocenejše blago na svetu

    Ko berete tale članek, ste izpostavljeni nepregledni množici dražljajev. Morda od kod prihajajo zvoki oglasov, ki se ravnokar predvajajo na radiu ali televiziji. Mogoče vam mobilnik sporoča, da ste prejeli novo sporočilo ali elektronsko pošto ali pa da želi prijatelj klepetati z vami. Nemara ste že po teh nekaj vrsticah postali nemirni in začenjate čutiti, da bi raje brskali po družabnih omrežjih. Ali pa gledali posnetke na YouTubu. Ali pa igrali računalniške igre. Skratka, na voljo imate nešteto manj zahtevnih in bolj zabavnih možnosti od prebiranja tega besedila. Če pa se boste vendarle prebili do konca, bo to prijetno presenečenje. Kajti vaša pozornost še zdaleč ni samoumevna in še zdaleč ni zastonj. Pravzaprav je vredna na tisoče, nemara celo na milijone evrov. Več

  • Vasja Jager

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Politika

    Provinca je dobila upraviteljico

    Skoraj natanko leto dni je trajalo, da je po potrditvi v kongresu Lynda Blanchard tudi formalno prevzela posle ameriške veleposlanice v Sloveniji. To imenovanje je povsem v slogu predsednika Donalda Trumpa, ki najmočnejšo državo na svetu razume kot svoj fevd, odgovorne položaje pa deli sorodnikom in podpornikom. Položaj veleposlanice v Sloveniji sicer še zdaleč ni med najbolj cenjenimi, toda z imenovanjem Lynde Blanchard so Trump in familija – z odbeglo slovensko hčerjo Melanio vred – pokazali, kako bedna, obskurna in nepomembna se jim v resnici zdi naša država. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Družba

    Nives Laul, šolska psihologinja: Za rešitev težav mladostnikov potrebujemo čustveno odrasle starše

    Med pogovorom za Mladino v njeni pisarni večkrat zazvoni telefon – pa čeprav se šolsko leto še ni začelo. Dela ji ne zmanjka. Zaskrbljeni starši kličejo, da ji potarnajo o težavah z najstniki, neka mati kliče zaradi popravnega izpita. Enkrat vmes pogleda na zaslon službenega telefona in se nasmehne: »Oprostite, moja hči kliče. Moram se javiti.« Nives Laul pozna stiske in izzive otrok in mladostnikov z obeh vidikov – kot svetovalna delavka in profesorica psihologije na Gimnaziji Celje - Center ter kot mati desetletne deklice, ki se pri vzgoji zanaša tudi na izkušnje iz svojega odraščanja. Več

  • Vasja Jager

    29. 6. 2018  |  Mladina 26  |  Politika

    Gospodinja in veleposlanica

    Ko je pred dnevi Bela hiša sporočila, da je predsednik Donald Trump za novo veleposlanico v Sloveniji izbral Lyndo Gaye Cleveland »Lindy« Blanchard, je večina slovenskih medijev o njegovi izbiri poročala z izbranimi besedami. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba

    Marko Slavič, direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi: Sistem se sesuva pred našimi očmi

    Stanja v slovenskem sistemu oskrbe starejših žal ne moremo opisati drugače kakor kolaps. V tem trenutku ni v vseh domovih za ostarele, ki delujejo v javni mreži, niti enega prostega mesta, čakalne dobe so ponekod dolge tudi po nekaj let. Zgarane medicinske sestre, negovalke in delovni terapevti v iskanju večjih plač in manjših obremenitev uhajajo čez mejo, tisti, ki ostajajo, so vse bolj izgoreli in otopeli. Država pa težave javne mreže zavodov za oskrbo starejših »rešuje« s pospešeno privatizacijo in podeljevanjem koncesij, kar Marka Slaviča, direktorja mariborskega Doma Danice Vogrinec, še posebej moti. Slovenski javni domovi za ostarele namreč znajo delati dobro – dokaz je nagrada za najboljši dom v Evropi, ki jo je Slavičevi ustanovi lani podelilo Evropsko združenje za oskrbo starostnikov. Toda v sedanjih razmerah ti zavodi ne morejo konkurirati zasebnemu kapitalu, ki ga eden ključnih podsistemov naše družbe še kako mika, opozarja Marko Slavič, ki dom nadvse uspešno vodi že šestnajst let. Tale pogovor je nekako tudi njegov klic na pomoč, namenjen odločevalcem. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Družba

    Friderik Klampfer, filozof: Žalostno dejstvo je, da je tipičen slovenski volivec politično nepismen

    Zdi se, da je Slovenija sredi novega vala moralne panike. Po južni meji patruljirajo vaški stražarji, pod Pohorjem se zbira Štajerska varda, pred ljubljanskim Kliničnim centrom pa nasprotniki splava kličejo k svojemu bogu. Toda v resnici nismo prav nič posebnega in nobenega razloga ni za paniko, napetosti umirja Friderik Klampfer, izredni profesor filozofije na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru. Kot pronicljiv proučevalec človeka in skupnosti v knjigah in prispevkih redno obravnava filozofske vidike najobčutljivejših vprašanj, s katerimi se srečuje Slovenija, od evtanazije in abortusa do beguncev ter odnosa med delom in kapitalom. Več

  • Vasja Jager

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Družba

    Jemljemo revnim, dajemo bogatim

    Da je Slovenija socialna država, je zapisano v ustavi. To v praksi pomeni, da mora država s proračunskim denarjem skrbeti za najšibkejše skupine prebivalstva in jim zagotavljati človeka vredno življenje. Precej preprosto in nedvoumno načelo, ki pa ga vladajoči politiki nekako uspe razložiti vsakič drugače. Posledica najnovejše razlage je odprava dodatka za delovno aktivnost, ki so ga doslej dobivali prejemniki socialne pomoči, ki rok ne držijo križem, ampak delajo – vendar jim to delo ne prinese zaslužka ali pa vsaj ne zadosti, da ne bi bili več revni. Zato je država njihova prizadevanja nagrajevala z omenjenim dodatkom, ki so ga prejeli skupaj s socialno pomočjo; za samsko osebo je znašal skromnih sto evrov. Več

  • Vasja Jager

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Družba

    Cerkveni hotelirji

    Tudi letos so slovenske turistične destinacije preplavile trume obiskovalcev. Še pred začetkom uradne sezone, maja, so po podatkih Statističnega urada turistični nastanitveni obrati zabeležili več kot 500.000 prihodov in nad 1,1 milijona prenočitev, večinoma gostov iz tujine, zlasti iz Nemčije, Avstrije, Italije, ZDA in Velike Britanije. Posebej velik je naval na gorske občine, ki so skupaj ustvarile skoraj četrtino vseh prenočitev. O novi rekordni turistični sezoni tako znova poročajo z Bleda, kjer je bilo junija osem odstotkov več prenočitev kot lani, število postelj, ki so na voljo gostom, pa je že preseglo število prebivalcev. Med podjetneži, ki si ob tem manejo roke, pa so tudi katoliški duhovniki. Več

  • Vasja Jager

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Družba

    Boj za duše

    Recimo, da ste nedavno začutili, da ste v duševni krizi. Morda se vam je zgodilo kaj usodnega, nemara ste pregoreli ali pa ste tesnobni, lahko pa, da ste se šele zdaj zavedeli podzavestnih vzorcev, ki vam spodjedajo življenje. Skratka, spoznali ste, da tako ne želite več živeti in da potrebujete pomoč, pa ste se končno odločili, da boste šli na psihoterapijo. In kaj boste storili? Če ni prehudo in niste nevarni sebi in okolici, skoraj zagotovo ne boste šli k zdravniku, temveč boste rešitev poiskali na spletu. Kjer boste naleteli na nepregledno množico posameznikov in posameznic, ki oglašujejo najrazličnejše metode zdravljenja duševnih stisk. Morda boste med njimi izbrali tistega, ki je nedavno na vas naredil vtis v kakšni pogovorni oddaji. Mogoče se boste odločili za tistega, ki vam v najkrajšem času jamči najbolj bombastičen uspeh. Nemara pa boste šli k tistemu, pri katerem vas pritegne že spletna stran, ob kateri boste začutili, da ste prišli na pravi naslov. V vsakem primeru boste skoraj zagotovo pristali na kavču človeka, ki za brskanje po vaši duševnosti nima formalno zahtevane izobrazbe. Več

  • Vasja Jager

    9. 7. 2019  |  Družba

    Igor Papič: Profesorji smo znani po tem, da imamo velik ego

    Ljubljanska univerza je častitljiva ustanova, ki letos praznuje stoletnico obstoja; temu primerno so njeni rektorji praviloma starejši možje, le redko kateri je štel pod šesdeset let, vsi pa so bili zavezani tradiciji. Slednjo globoko spoštuje tudi sedanji rektor Igor Papič, s 53 leti drugi najmlajši rektor v njeni zgodovini, ki pa je po duši vendarle roker, zato se ne boji prepihati zatohlih univerzitetnih hodnikov. Za energičnega, vendar uglajenega Papiča ni svetih krav, zasluge si je treba prislužiti z rezultati in trdim delom - takšna miselnost pa med akademiki ni vedno samoumevna in brez nasprotovanja ne gre, je povedal v pogovoru za Mladinino posebno izdajo INTERVJU 2019. "Formalno imam vzvode moči, v praksi pa se seveda ne morem obnašati kot absolutist. To velja tudi za ostale - kadarkoli se na kakšni izmed fakultet ali znotraj določene katedre pojavi absolutistično vedenje, pride do konflikta. "  Več

  • Vasja Jager

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Družba

    Maribor, mesto dveh obrazov

    »Mi smo Maribor!« Več

  • Vasja Jager

    28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Družba

    »Kocke v roko in na juriš!«

    V četrtek, na nekdanji jugoslovanski praznik borcev, bo izšla namizna igra, ki posebej izstopa v poplavi zabavnih vsebin. Gre za igro z zgovornim naslovom Postani partizan, ki želi zlasti mlajšim igralcem približati vrednote narodnoosvobodilnega boja in jih seznaniti s ključnimi zgodovinskimi resnicami iz tega obdobja. Več

  • Vasja Jager

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Politika

    Zadnje opozorilo

    Pri vsakem požaru je za razumevanje vzrokov zanj osrednjega pomena določitev točk, s katerih se je ogenj začel širiti. Preiskovalci s tehnologijo pazljivo rekonstruirajo njegovo gibanje po prizadeti površini, dokler z veliko verjetnostjo ne pridejo prav do območja, kjer so preskočile usodne iskre. Šele tedaj je mogoče ugotoviti, kateri dejavniki so povzročili dogodek, ali je bil ta posledica nesrečnih okoliščin ali pa je bil požar nemara celo podtaknjen. Tako je tudi s požarom, ki se zdaj bliskovito širi po slovenskem zdravstvu. Danes slišimo glasove o težavah iz vse Slovenije, začelo pa se je v Mariboru decembra 2018. Takrat je v javnost prišlo pismo 77 zdravnic in zdravnikov, ki so zapisali, da jih »vedno večje administrativne obremenitve, staranje prebivalstva in vedno zahtevnejša zdravstvena oskrba vodijo v nemogoč položaj«. Več

  • Vasja Jager

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Družba

    Stingova lekcija

    Pred razprodanim koncertom v ljubljanskih Stožicah je Gordon Matthew Thomas Sumner, ki ga oboževalci po vsem svetu poznajo pod imenom Sting, pokazal, kaj si misli o dodatnih ovirah in kamerah, s katerimi si bodo slovenski policisti na južni meji pomagali, ko bodo lovili in zavračali begunce. Več

  • Vasja Jager

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Družba

    Krvava sled od Norveške do Slovenije

    Pred slabim mesecem je v kinematografe prišel norveški film 12. mož: govori o terorju, ki ga je med drugo svetovno vojno na Norveškem izvajal Kurt Stage, eden lokalnih poveljnikov zloglasnega SS. Zagrizeni nacist, ki se je Hitlerjevi stranki pridružil že leta 1925, je v obdobju 1942–1944 deloval v Trömsu, kjer je ustrahoval lokalno prebivalstvo in zatiral vsakršno sled upora; posebej je bil obseden z lovom na Jana Baalsruda, v Britaniji izurjenega komandosa, ki je s skupino soborcev skušal razstreliti nemško letalsko bazo. Operacija Martin, kar je bilo kodno ime njihovega podviga, je spodletela zaradi izdajstva, Stage in njegovi esesovci pa so Baalsruda še dva meseca neuspešno lovili po norveški divjini. Več

  • Vasja Jager

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura

    Blišč in beda knjižnice prihodnosti

    V začetku aprila so začele knjižnice po vsej Sloveniji prejemati dopise, v katerih jih je ministrstvo za kulturo obvestilo o višini sredstev, ki jim jih namenja za tekoče leto. Gre za denar, s katerim država knjižnicam sofinancira nakupe novih knjig, letošnji rebalans proračuna pa je bil v tem pogledu še posebej velikodušen, saj je za ta namen predvidel 1,9 milijona evrov. Od tega je znaten del sredstev namenjen za povečanje dostopa do e-knjig v slovenskem jeziku; nad 200.000 evrov bo šlo za razvoj platforme Biblos, ki po sedmih letih delovanja še ni odpravila vseh razvojnih težav, ki jezijo številne uporabnike. Več

  • Vasja Jager

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Družba

    Nova doba stanovanjske gradnje

    V Sloveniji se pomembno krepi gradnja lastniških stanovanj višjega cenovnega razreda, še zmeraj pa močno primanjkuje najemniških nepremičnin, ki bi bile dostopne širši populaciji in predvsem mladim. Država in občine za javno stanovanjsko gradnjo skupaj namenijo komaj 0,05 odstotka BDP, kar je odločno premalo, za nameček pa iniciativo na tem področju dušijo administrativne ovire in neustrezno določena višina neprofitnih najemnin. Zaradi tega je pomanjkanje neprofitnih najemnih stanovanj vse očitnejše, samo Ljubljana bi potrebovala okoli 4000 novih. Da bi vlada okrepila to področje in vanj privabila tudi zasebno pobudo, je lani prenovila ključni trojček zakonov o gradnji in urejanju prostora, do letošnje jeseni pa naj bi v javno razpravo poslala še novelo stanovanjskega zakona. Več

  • Vasja Jager

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Politika

    V zdravstvu ni nedolžnih

    Val odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki je zajel družinsko medicino, ima široko ozadje. V Mladini smo razkrili, da vsaj nekoliko dogodke usmerjata zdravniška sindikata, ki želita doseči izstop zdravnikov iz plačnega sistema, po možnosti kar iz celotnega javnega sektorja. Takšna razmišljanja pomenijo nevarnost za javno zdravstvo in tudi širše za javni sektor, ki bi mu privatizacija družinske medicine lahko spodjedla solidarnost, na kateri temelji. To pa ne pomeni, da bi morala biti kritika uperjena zgolj v omenjene organizacije, ki sedaj kanalizirajo jezo družinskih zdravnikov. Ta jeza je namreč upravičena, zanjo pa je v veliki meri zaslužna država, ki je v zadnjih letih zamudila številne priložnosti za ureditev problematike. Več

  • Vasja Jager

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Politika

    Študentski lobisti

    Nepotrebne posrednike pri opravljanju študentskega dela je neuspešno skušalo odpraviti nekaj vlad. Zdaj se težave loteva vlada Marjana Šarca, ki je odpravo študentskih servisov obljubila v sporazumu o sodelovanju s stranko Levica. Več

  • Vasja Jager

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Družba

    Cilj domnevno spontanega upora družinskih zdravnikov je izsiliti privatizacijo

    Petindvajsetega oktobra 2017 – že pred enim letom in pol – so člani sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um v elektronske nabiralnike prejeli sporočilo, ki je bilo označeno kot izredno pomembno. Pošiljal jim ga je predsednik sindikata Igor Muževič. V njem je bil opisan načrt, po katerem bi družinski zdravniki dosegli izstop iz javnega sektorja in nato s svojimi dotedanjimi delodajalci, torej zdravstvenimi domovi, sklenili nove pogodbe – kot zasebniki. »Vsak ima možnost se pogovoriti s kolegicami in kolegi v zdravstvenem domu in sklicati bodisi individualni bodisi skupinski sestanek, kjer se vodstvu zdravstvenega doma razloži, da ne želite več biti zaposleni v zdravstvenem domu, ampak da predlagate sklenitev pogodbe z vami kot zasebnim zdravnikom, ki bo še naprej skrbel za isto populacijo bolnikov,« je med drugim zapisal Muževič. Ter sklenil: »Ne vidim nobenega razloga, da enako ne bi storile tudi kolegice in kolegi, ki so zaposleni v bolnišnicah.« Več

  • Vasja Jager

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente

    Slovenski mediji so te dni polni novic o zlomu primarnega zdravstvenega sistema in množičnih odpovedih, ki jih vlagajo družinski zdravniki. To se je že zgodilo v Kranju in Nazarjah, podobno so napovedali zdravniki v Celju in na Ptuju, kriza se širi po državi, javnost je paralizirana s številkami o desetinah tisočih bolnikov, ki da bodo ostali brez osebnega zdravnika. To je tako močna grožnja, da je argumentirana debata zelo težka. Po družbenih omrežjih in medijih krožijo anonimni opisi zdravnikov o njihovi izgorelosti, pri čemer seveda to aktivira čustva vsakega slehernika. Sindikati in Zdravniška zbornica opozarjajo, da so standardi, ki jim jih določa država oziroma njen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), odločno previsoki. Več

  • Vasja Jager

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    V napadih na mariborskega župana Saša Arsenoviča se kaže kultura nasilja

    Kaj se dogaja v Mariboru? Zakaj se mariborski župan upravičeno boji za svojo varnost in varnost svoje družine? Prvi napadi so se zgodili konec marca, ko so razbili steklo na gostišču Maribor in z eksplozivnim telesom poškodovali šipe na restavraciji Rožmarin; oba lokala sta v lasti Saša Arsenoviča, uspešnega poslovneža. Z županovega premoženja so napadi kmalu prešli na samega župana in njegove bližnje; konec marca so neznanci poškodovali vrata njegove hiše, Arsenovič pa je tedaj razkril, da se to ni zgodilo prvič. Več

  • Vasja Jager

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Politika

    Rešitev za družinsko medicino obstaja

    Katja Žerjav je specialistka družinske medicine, ki ima zasebno ordinacijo v Celju. A tako bo samo še pol leta, takrat se ji izteče odpovedni rok iz koncesijske pogodbe z občino. Po več letih zbiranja poguma in notranjih bojev se je končno odločila, da popusti pod pritiski, s katerimi se spoprijema kot družinska zdravnica. Postala je ena redkih slovenskih zasebnic, ki se je odpovedala svoji koncesiji. »Prideš do točke, ko preprosto ne zmoreš več naprej,« razlaga. »O tej potezi sem razmišljala zadnjih pet let, govorila sem si, da me moji pacienti potrebujejo, se spraševala, kaj bo z njimi ... Z delom v sedanjem zdravstvenem sistemu svojim bolnikom bolj škodim, kot koristim. Zato sem se odločila, da bom izstopila.« Kaj bo Žerjavova počela, še ne razkriva. Pove le, da »je trenutno stanje nevarno tako za bolnike kot za zdravnike«. Več