Vasja Jager

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Družba

    Mateja Ratej: »Tako močna je bila polarizacija med Slovenci samo še pred drugo svetovno vojno«

    Ne, ne drži, da so bili borci Pohorskega bataljona neodvisni katoliško usmerjeni domoljubi. Ne drži, da sta Roman Leljak in Andrej Šiško kredibilna strokovnjaka za slovensko zgodovino. Ne drži, da so protijanševski protestniki nasledniki esesovskih kolesarskih jurišnikov. Ne drži, da so pozivi »Smrt janšizmu« klici po uboju predsednika vlade. Ne drži, da potrebujemo politično skonstruirano spravo med različnimi pogledi. In ne drži, da zagovorniki odprte in pluralne družbe uživajo v pregrešno dragih ribjih ikrah. Dr. Mateja Ratej iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), avtorica več knjig o burnih, nevarnih in marsičem prelomnih letih med svetovnima vojnama, strokovnjakinja za hitlerizem na Štajerskem, v pogovoru za Mladino znova počne tisto, kar je George Orwell označil za ključno revolucionarno dejanje – govori resnico v času laži. Več

  • Vasja Jager

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Politika

    Ne skruni božjega imena

    V zimskih mesecih, neposredno po padcu vlade Marjana Šarca, ko je Janša začenjal pogovore o oblikovanju svoje koalicije, je 75 uglednih akademikov in akademičark v skupni izjavi javnost opozorilo na nevarnosti krepitve skrajne desnice v Sloveniji. Prvopodpisani, sociolog Rudi Rizman, je nato 18. februarja gostoval v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija, v kateri je izrekel ostro kritiko na račun Janše in njegove stranke. Med drugim je dejal: »Da pride na čelo vlade stranka oziroma njen voditelj, ki v bistvu zagovarja avtoritativne ideje, ki ga financira tuja stranka oziroma tuj režim, tu mislimo seveda na madžarskega, in seveda kot tak pospešuje politično retoriko, ki se opira na ksenofobijo, izključevanje in nasprotovanje pravni državi – to dejstvo je seveda srhljivo. Dejstvo, da se neka stranka financira iz tujine.« Več

  • Vasja Jager

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Dušenje kritičnih glasov

    V Mladini smo razkrili, da je v času epidemije po domovih za starejše potekalo razvrščanje oskrbovancev na sezname za paliativno oskrbo, pri čemer so bili mnogi starostniki vnaprej ocenjeni kot neprimerni za napotitev v bolnišnice v primeru okužbe s koronavirusom. To je v skladu s statističnimi podatki, po katerih se je v bolnišnicah dejansko zdravil le manjši del okuženih starostnikov. Sume o neustreznem in netransparentnem razvrščanju teh ljudi so prejšnji teden dodatno okrepila razkritja oddaje Tarča, v kateri so bile med drugim predstavljene izpovedi ogorčenih svojcev in negovalnega osebja po domovih. Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika

    Zahteve po krvi

    »Ti prasica uničuješ tuje življenje živiš na tuj račun kako te ni sram ... Nisi za drugo da bi te fuknal levom v živalskem vrtu ... Šest tisočkrat z gajžlo čez gobec drugo si ne zaslužiš prasica.« Tako se glasi nekaj odlomkov iz grozilnega dopisa, ki ga je prvi dan junija, takoj po vrnitvi z dopusta, prejela preiskovalna novinarka, koprska dopisnica Televizije Slovenija Eugenija Carl. Pismu je bila priložena ovojnica, iz katere se je usul bel prah, ki ga je novinarka opisala kot »dražečega, pečeta me grlo in nos, kašljam, oči se mi solzijo, okus v ustih je slan in grenak«. Njeno hišo so nemudoma zastražili policisti, tehniki v skafandrih so odvzeli vzorec sumljive snovi, Carlova pa je večji del dneva preživela v karanteni. Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika

    Janšev kadrovski valjar

    Kot v obeh prejšnjih mandatih tudi tokrat Janševa vlada izvaja kadrovske menjave po politični liniji v ključnih državnih ustanovah. Potem ko je po hitrem postopku svoje ljudi postavila na čelo Sove, policije, vojske, NIJZ in statističnega urada, je okrepila vpliv na delovanje Družbe za upravljanje terjatev (DUTB), ki še vedno razpolaga s precejšnjim premoženjem v delnicah in nepremičninah. Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba

    Dopust za vse?

    Pred turistično sezono se pojavljajo številna vprašanja glede turističnih vavčerjev, s katerimi bo država deloma subvencionirala potrošnjo domačih gostov v turističnih obratih. Gre za ukrep, ki bo državni proračun stal približno 345 milijonov evrov, kar je največja takšna državna intervencija v zgodovini samostojne Slovenije. Pri tem pa v javnost prihajajo posamezna poročila o nesporazumih pri rezervacijah in tudi o poskusih zlorab sistema. Vendarle turistični ponudniki in ekonomska stroka menijo, da gre za ukrep, ki se bo po začetnih otroških boleznih izkazal za učinkovitega. Pri čemer je Janšev »New Deal za turizem« lahko zgolj dobrodošel prvi korak pri korenitem prestrukturiranju panoge glede na zahteve sodobnega potrošnika in resničnost postkoronskega sveta. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    Velika Madžarska

    Kot opozarja zgodovinar Gabrič, so k tovrstnemu početju nagnjeni tudi »tisti Italijani, ki izkoriščajo žrtve fojb za svoje namene, pa si dejanske raziskave tega, kaj fojbe v resnici skrivajo, niti ne želijo«. Vendarle pa je historični revizionizem posebej značilen za nekdanje socialistične države vzhodne Evrope, ki se ne morejo sprijazniti s svojo preteklostjo. Pri italijanskem problematiziranju fojb gre predvsem za provokacije, desni populisti pa sedaj po vzhodni Evropi na veliko spreminjajo svoje povsem ideološke poglede na preteklost v uradno zgodovinopisje svojih držav. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    Mož, ki bi bil kralj

    Trinajstega maja se je že tako razdrobljena slovenska stvarnost še na novo razcepila na dvoje. Na eni strani je nastala Slovenija, v kateri se je velika večina prebivalstva ukvarjala s ponovno vzpostavitvijo svojih življenj po epidemiji koronavirusne bolezni; gostinci in frizerji so se pripravljali na ponovno odprtje lokalov, otroci so se učili na daljavo, presstitutke smo snovali svoje zarote. Bila je mirna, glede na okoliščine skoraj zaspana, vsekakor pa ne praznična sreda. Medtem pa je v neki drugi stvarnosti predsednik slovenske vlade Janez Janša tvital o polaganju vencev na grobove padlih junakov zgodovine. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    Konvertitova »častna Titova«

    Radenski župan, revizionistični samooklicani zgodovinar Roman Leljak, je končno – vsaj za zdaj – dosegel svoje. Pred časom je napovedal preimenovanje Titove ulice v Ulico dr. Anteja Šarića, a ogorčeni prebivalci so mu načrte prekrižali, saj so se uprli s peticijo. Po polemikah in poskusih diskreditacije njenih podpisnikov, ki so se odzvali s kolesarskim protestom, je Leljak spremenil načrte – sklenil je, da se bo maršalova ulica po novem imenovala Ulica slovenske osamosvojitve. Toda njegov predlog ni pomiril vznemirjenih podpisnikov, ti želijo, da se v Radencih ohrani ulica s Titovim imenom. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    V vrsti za ventilator

    Pred dvema tednoma smo v Mladini razkrili, da so med epidemijo covid-19 domove za starejše obiskovali koordinatorji ministrstva za zdravje in preučevali kartoteke stanovalcev, da bi vnaprej določili, kateri bi bili v primeru okužb primerni za zdravljenje v bolnišnicah in kateri ne. Razkritje je pomembno glede na podatke o nenavadni, v svetovnem merilu izjemno visoki stopnji smrtnosti zaradi koronavirusa med oskrbovanci slovenskih domov za starejše. Čeprav se je v množici uradnih podatkov vse težje znajti, pa ni mogoče zanikati, da je pomemben del teh starostnikov umrl kar v omenjenih domovih – kljub zatrjevanju odločevalcev, da je bolnišnično zdravljenje na voljo vsakomur, ki ga potrebuje. Kljub temu je ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar, odločno zanikalo, da bi ocene njegovih koordinatorjev pomenile podlago, na kateri bi posameznim bolnikom odrekli sprejeme v bolnišnice. Več

  • Vasja Jager

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    »Sklenila sem, da tega v našem domu ne bomo delali!«

    Vlada, pa tudi druge institucije so bile že sredi epidemije seznanjene s stisko domov za ostarele in spornimi vidiki razvrščanja stanovalcev glede na njihovo »perspektivnost« za bolnišnično zdravljenje. Direktorica Doma starejših Tezno Jasna Cajnko je v začetku aprila na predsednika vlade Janeza Janšo, ministrstvi za delo in za zdravje ter na predsednika republike Boruta Pahorja in varuha človekovih pravic Petra Svetino naslovila dopis, v katerem je opozorila, da ne more sprejeti odgovornosti za ukrepe, ki se izvajajo po domovih za ostarele. »Odločitev, da starostnikom, ki bivajo v domovih za ostarele, ni omogočeno in/ali je celo onemogočeno zdravljenje, ki se zaradi zahtevnosti poteka bolezni za druge državljane izvaja in nudi na sekundarni in celo tercialni zdravstveni ravni, se mi zdi nesprejemljiva,« je med drugim zapisala. Več

  • Vasja Jager

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    Odpisani z dekretom

    Domovi za starejše so bili med epidemijo covid-19 žarišče okužb, njihovi stanovalci pa pomenijo daleč največji delež vseh, ki so umrli za novo boleznijo in z njo povezanimi zapleti. Kot so razkrili novinarji Dnevnika, so po podatkih do 4. maja ti starostniki pomenili skoraj 80 odstotkov vseh slovenskih žrtev koronavirusne bolezni. Od skupaj 78 stanovalcev domov za starejše, ki jih je pokončala ta bolezen, pa jih je le deset umrlo v bolnišnicah. Vsi preostali so konec dočakali vsak v svojem varstvenem zavodu – čeprav so predstavniki vlade in stroke zatrjevali, da je intenzivna nega v bolnišnici na voljo vsakomur, ki jo potrebuje. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    »V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico«

    Medtem ko se vlada hvali z uspešnostjo pri preprečevanju epidemije koronavirusa in obtožuje svoje predhodnike, resnični junaki in junakinje ostajajo spregledani. To so zdravniki in zdravnice, medicinske sestre, bolničarji in negovalke, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Ter mali ljudje, ki so med epidemijo skrbeli, da je življenje teklo dalje – prodajalke, poštarji, smetarji, čistilke ... Največje breme pa so po dekretu odgovornih nosili zaposleni v domovih za starejše, ki so kljub kadrovski stiski in pomanjkanju opreme skrbeli in zdravili najbolj ogroženo populacijo starostnikov. Čeprav sta vlada in stroka zatrjevali, da je v bolnišnico sprejet vsakdo, ki potrebuje intenzivno nego, kar 87 odstotkov stanovalcev domov za starejše, ki so umrli za koronavirusno boleznijo, ni prišlo v bolnišnice, temveč so izdihnili v teh domovih. Kot razkriva poznavalec zdravstvenih politik, nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, so bili med epidemijo na hitro sestavljeni seznami starostnikov, ki pod nobenim pogojem ne bi smeli biti deležni bolnišničnega zdravljenja. Za te sezname ne vedo ne ti ljudje ne njihovi svojci. Več

  • Vasja Jager

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Politika

    Jelka Godec, vodja nabave

    V javnost prihajajo nove podrobnosti o preplačanih nakupih mask in druge opreme za spopadanje z epidemijo covid-19, večina očitkov pa je usmerjena v ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Upravičeno, saj je prav Počivalškov resor, pod katerega spada zavod za blagovne rezerve, prevzel nase breme omenjenih nabav, s tem pa velik del odgovornosti zanje – in za sporne prakse, do katerih je pri tem prihajalo. Toda minister za gospodarstvo je zgolj eden od vidnih članov vlade, v katere je prst uperil žvižgač Ivan Gale. Iz njegovih razkritij, in tudi iz javno dostopnih informacij, pa je videti, da je zelo pomembno vlogo v ozadju ves čas igrala vidna članica SDS, predsednica strankinega odbora za zdravstvo Jelka Godec. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Družba

    »Vsako življenje je dragoceno – vse družbe, ki so na to pozabile, so se soočile s katastrofo.«

    Štriindvajsetega aprila so zaposleni v domovih za ostarele po vsej Sloveniji sočasno zapustili svoje ustanove in se pokazali javnosti – izmučeni, podplačani, razočarani in jezni. Za petnajst minut so medicinske sestre, negovalke, fizioterapevti, direktorice in direktorji skupaj stali pred poslopji, v katerih odrinjeni od sveta množice starostnikov v negotovosti in tesnobi čakajo na konec epidemije. Po volji vladnih birokratov in zdravstvenih svetovalcev prepuščeni iznajdljivosti svojih skrbnikov v domovih za ostarele, ki lahko samo nemočno gledajo, kadar okužba s koranavirusom pri katerem od njihovih varovancev preide v resno fazo. Prazne postelje in ventilatorji v bolnišnicah pa ostajajo rezervirani za vse druge, za mlajše in močnejše, za tiste, ki s svojim delom in prispevki še lahko kaj dajo tej državi – in politikom, ki v času epidemije vehementno odločajo o človeških usodah, omejenih na statistiko. Več

  • Vasja Jager

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Pomemben je imidž

    Ukrepi iz vladnih mega protikoronskih zakonov, s katerimi naj bi preprečili zlom gospodarstva, so premalo obsežni, preveč zapleteni in neživljenjski, da bi pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč. Več

  • Vasja Jager

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    Evangelij po Janezu

    Za veliko noč je številne državljane in državljanke, ki ne pripadajo katoliški cerkvi, presenetila poslanica, s katero je narod sredi epidemije koronavirusa nagovoril predsednik vlade Janez Janša. Zgolj dva odstavka dolg nagovor je bil poln sklicev na »Boga« in »Gospoda«, ki naj bi nam zdaj stal ob strani in s čigar pomočjo naj bi Slovenija srečno prebrodila preizkušnjo. Takšne poslanice ni objavil še nobeden od dosedanjih voditeljev v zgodovini samostojne Slovenije, v kateri je ustavno določena ločitev verskih skupnosti od države. Več

  • Vasja Jager

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Trgovci z življenjem

    Medtem ko je pozornost javnosti usmerjena v ukrepe izolacije zaradi epidemije koronavirusne bolezni, vlada Janeza Janše izvaja enega najdražjih sklopov javnega naročanja v zadnjih letih. Za nabavo zaščitne in medicinske opreme za boj proti koronavirusu je država v zadnjem mesecu oddala za skoraj 200 milijonov evrov javnih naročil – za primerjavo, to je krepko več, kot smo davkoplačevalci odšteli za razvpiti šentviški predor (132 milijonov), pa za projekt uvajanja elektronskega cestninjenja (100 milijonov) in za sanacijo vseh slovenskih javnih bolnišnic (136 milijonov). V času, ko pomemben del državljanov in državljank že z negotovostjo pogleduje v prihodnost in se sprašuje, od česa bo živel, nekateri pred našimi očmi in v imenu stiske sklepajo sanjske kupčije. Več

  • Vasja Jager

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Družba

    Koronska nabirka: pomagajte duhovnikom

    V času epidemije se najranljivejše skupine prebivalstva sprašujejo, kako bodo živele prihodnje mesece. Kot je opozoril Inštitut 8. marec, bodo iz interventnih zakonov, ki jih za pomoč gospodarstvu pripravlja vlada, izpadli samozaposleni v kulturi pa mladi starši, ki so uveljavljali pravico do polovičnega plačila prispevkov, in vrsta prekarcev, ki niso samostojni podjetniki. Več

  • Vasja Jager

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Zakaj tako s starejšimi?

    V tem trenutku v vsej državi ni bolj ranljive, zmedene in prestrašene skupine od starostnikov. V poplavi bombastičnih, dostikrat nasprotujočih si informacij med redkimi preverjenimi podatki izstopa dejstvo, da koronavirus najhuje ogroža najstarejše člane družbe. Ti bi morali biti zato še posebej zaščiteni. A dejstva so drugačna: čeprav je širjenje bolezni po širši skupnosti razmeroma dobro omejeno, je virus našel pot v sistem oskrbe starostnikov, posamezni domovi za starejše pa so postali svojevrstni otoki, po katerih pustoši. Ko so v torek zdravstveni delavci potrdili 35 novih okužb, jih je bilo 33 ugotovljenih med stanovalci in oskrbniki domov za starejše. Šele pod pritiskom javnosti je vlada začela spreminjati odnos do starostnikov. A vmes se je bolezen v marsikaterem domu upokojencev že nevarno razširila. Več

  • Vasja Jager

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Stiskanje javnega zdravstva, zasebnikom pa denar

    Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ta teden opozoril, da vseh svojih obveznosti ne bo mogel kriti iz lastnih sredstev. Zaradi zmanjšane gospodarske dejavnosti in ukrepov vlade, s katerimi je pravne in fizične osebe oprostila plačevanja zdravstvenih prispevkov, naj bi se letos v blagajno zavoda nateklo za 215 milijonov evrov manj prihodkov od načrtovanega, zato zavod predlaga, da se z interventnim zakonom zavodu iz državnega proračuna zagotovi pokrivanje razlike med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu, tako kot je to zagotovljeno zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ob tem so v Zavodu opomnili, da vlada in državni zbor njihovih predlogov nista vključila v interventni zakon, zato so izvajalci zdravstvenih storitev zaskrbljeni glede nujno potrebnih možnosti za delovanje zdravstvenega sistema v tem letu. A ob tem je treba opozoriti, da vlada ni spremenila načina obračunavanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ni obvezala zasebnih zavarovalnic, da morajo vsa presežna sredstva preusmeriti v javno blagajno. Ne samo to: za javno zdravstvo ni namenila dodatnih sredstev, vse zasebne zdravstvene ordinacije, ki so organizirane kot zasebna podjetja, pa bodo deležne državne pomoči – pri čemer jih je večina v teh razmerah zgolj zaprla vrata, država pa v nasprotju s prenekatero evropsko državo ni zahtevala od njih, da se morajo vključiti v delo javne službe s svojimi zmogljivostmi in kadri. Več

  • Vasja Jager

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Politika

    Najprej so prišli po novinarje

    Novinarka Večera Klara Širovnik je eden izmed obrazov prihodnosti tega poklica. V želji po obveščanju javnosti se ne boji spustiti na samo družbeno dno; velikega zanimanja deležne reportaže o prostitutkah, narkomanih in beguncih so ji prinesle nagrado Društva novinarjev Slovenije za najboljšo mlado novinarko. Širovnikova kljub mladosti razume, da je novinarstvo odgovorno poslanstvo služenja skupnosti in ne zgolj poklic. K temu poslanstvu sodi tudi nadziranje političnih in kapitalskih elit in opozarjanje na sistemske krivice – toda v sedanjem trenutku za oblast v Sloveniji ni večjega greha kakor izpolnjevanje tega poslanstva. Večerova novinarka je le najnovejša med namišljenimi nasprotniki Janeza Janše, ki so to občutili na svoji koži. Več

  • Vasja Jager

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    V cerkvi svetega Janeza

    S selitvijo v vladno palačo, v pisarno premiera, se predsednik Janez Janša umika iz državnega zbora. Lahko si predstavljamo njegovo olajšanje; funkcija poslanca je bila ambicioznemu Janši pod častjo, česar niti ni pretirano skrival – po evidenci aplikacije Parlameter se je v svojem mandatu udeležil le 73 vseh odstotkov sej, s čimer je bil med najmanj aktivnimi predstavniki ljudstva, na 84. mestu med 90 poslankami in poslanci. Veliko praznino, ki bo v državnem zboru zazijala z odhodom predsednika SDS, pa bo v strankini poslanski skupini kot Janševa zamenjava skušal nadomestiti 41-letni Janez Moškrič. Več

  • Vasja Jager  |  Ilustracija: Josip Visarijonovič

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Biografija: Zdravko Počivalšek, kača s Cerarjevih prsi, ki je prepričana, da ima še tršo glavo od Janše

    Rodijo ga 25. novembra 1957, mati je učiteljica iz Zasavja, oče kmet, kozjanski domačin. Živijo v izrazito ruralnem okolju, umeščenem ob mejno reko Sotlo, onkraj katere se raztezajo griči Hrvaškega Zagorja. Nekaj kilometrov od vasi so naravni vrelci zdravilne vode, v katere se hodijo namakat domačini. Iz njih bo kasneje zrasel današnji zdraviliški kompleks, ki bo usodno zaznamoval poklicno pot Zdravka Počivalška. Družina – Zdravko ni edinec, ima še sestro – živi na gruntu v neposredni bližini znamenitega minoritskega samostana v Olimju; tamkajšnji patri jo imajo še danes v čislih. Kmetija Počivalškovih je za tiste čase kar velika, obdelujejo polja in vinograd, v hlevu je okoli 20 glav govedi, tako da jim dela zlepa ne zmanjka. Družina ni pretirano verna, kljub bližini Brozovega Kumrovca pa tudi ne preveč rdeča. Mali Zdravko je dosledno vzgojen v kmečkem duhu; od najbolj ranega otroštva pomaga pri vseh opravilih in izkazuje delovno vnemo, ki ga potem zaznamuje vse življenje. Še danes se menda najbolj sprosti, ko pred odhodom v Ljubljano, na ministrstvo za gospodarstvo, počisti hlev. Več

  • Vasja Jager

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Prijateljeva sreča

    Srečko Prijatelj je nekdanji poslanec SNS, ki se je v zgodovino zapisal, ker je bil prvi med slovenskimi predstavniki ljudstva, ki so morali v zapor – in to dvakrat. Prvič je za dve leti zasedel celico na Dobu leta 2011 zaradi izsiljevanja in groženj podjetniku Marjanu Mikužu; zaradi zglednega vedenja – menda se je v zaporu izkazal kot odličen kuhar – je bil izpuščen predčasno, a že kmalu zatem je moral spet za leto dni za rešetke, tokrat zaradi podkupovanja nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja v preplačanih zemljiških poslih. Padli poslanec je pošteno oddelal svojo pezo, po prihodu na svobodo pa se je lotil novih izzivov. Več

  • Vasja Jager

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Čemu tako resni?

    Na zadnji februarski dan je aktivistični inštitut Danes je nov dan na Facebooku objavil posnetek nastopa predsednika SMC Zdravka Počivalška v Odmevih. Da pa bi zagotovil »boljšo vidljivost v megli sprenevedanja«, je njegove odgovore opremil s šaljivimi podnapisi. Šlo je za parodijo, ob katero se ni obregnil niti sam subjekt domnevnega norčevanja – zato pa je toliko bolj zmotila odgovorne na nacionalni televiziji. Njeni pravniki so aktivistom poslali dopis, v katerem so zahtevali izbris posnetka, za nameček pa še plačilo 1878,80 evra odškodnine; sicer sledi tožba. Več

  • Vasja Jager

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Družba

    Padli prerok

    Na vrhuncu svoje moči se je 57-letni Peterson zdel nepremagljiv. Njegovi posnetki na YouTubu so imeli na milijone ogledov, njegova knjiga 12 pravil za življenje: Protistrup za kaos je bila globalna uspešnica, predavanja po vsem svetu – tudi v Sloveniji – so bila razprodana. Še do pred nekaj leti obskurni kanadski klinični psiholog je postal ikona desničarjev in populistov po vsem svetu, kar ga je pripeljalo do težko pričakovanega soočenja s Slavojem Žižkom – v katerem je povzpetnik potegnil krajši konec; po tem je Petersonova zvezda začela naglo zahajati. Dokler ni treščila na trdna tla. Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Politika

    Vzajemnokracija

    Osemnajstega decembra se je v Ljubljani zbrala skupina izbrano urejenih in že na prvi pogled uglednih ljudi; sestavljali so jo štirje moški in ena ženska. Dobili so se že zjutraj, lahko si predstavljamo, da so se najprej sestali na kavici v kavarni Maximarket ter še zadnjič uskladili stališča in izpilili svoje predstavitve. Nato so se odpravili proti svojemu cilju – poslopju državnega zbora, kjer jih je čakala vrsta sestankov s predstavniki in predstavnicami slovenskega ljudstva. Gospodje in gospa so imeli pred seboj odgovorno nalogo: preprečiti sprejem zakona, s katerim je želela vlada Marjana Šarca ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Politika

    Doktor za mlatenje prazne slame

    Gorenak je – tako kot precej članov njegove stranke SDS, s predsednikom Janezom Janšo vred – znan po nepremišljenih in nestrpnih izjavah, ki jih trosi po Twitterju. Po padcu Šarčeve vlade je začel tempo stopnjevati. Tako je poslancu stranke SAB Marku Bandelliju, ki je Janševo stranko kar prek družabnega omrežja spraševal, ali bo nadaljevala začeto delo pri infrastrukturi, vehementno svetoval, naj pošlje »vljudno pismo JJ« – pri tem pa ga je opozoril, da »je tam sedaj gneča in ne vem, kdaj boste na vrsti«. Nobenega razloga ni, da bi dvomili o resničnosti Gorenakovih besed. Več

  • Vasja Jager

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Politika

    Kdo vse je nazdravil ob izvolitvi Aleksandre Pivec

    Sveže izvoljena predsednica upokojenske stranke pri svojih 47 letih še zdaleč ni najstarejši kader na vrhu katere izmed parlamentarnih strank; od nje so starejši Zdravko Počivalšek, Alenka Bratušek, Dejan Židan ter starosti slovenske skrajne desnice Zmago Jelinčič in Janez Janša. Aleksandro Pivec torej do statusa polnokrvne upokojenke loči še kar nekaj let, po sedanjem sistemu in omejitvah se bo lahko upokojila brez odbitkov najhitreje čez 17 let. Če gre sklepati iz zgleda njenega predhodnika na položaju predsednika DeSUS Karla Erjavca, pa bo lahko večino tega obdobja delovala kot voditeljica nišne, a v političnih dogovarjanjih mnogokrat odločilne stranke. Več