Vasja Jager

  • Vasja Jager

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Politika

    Cepilno stiskaštvo

    Te dni so mediji polni poročil o nesorazmerjih in krivicah, ki naj bi nastajali pri cepljenju prebivalstva proti koronavirusu. V Hrastniku je cepivo prejel sicer povsem zdrav 24-letnik, ki ne spada v nobeno rizično skupino, po vaseh na Koroškem naj bi na vrsto prihajali že mlajši od 50 let, v Kočevju že cepijo tudi mlajše in povsem zdrave posameznike. Sočasno v Ljubljani še vedno poteka cepljenje starostnikov in ostalih rizičnih skupin, ki jih je določila vlada; šele sedaj na vrsto počasi prihajajo šolniki. V Mariboru pa počasi prehajajo na cepljenje starostnikov pod 70. letom. Več

  • Vasja Jager

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Politika

    Minister odločen, da bo slovenske starostnice in starostnike prepustil trgu

    Malokdo je že slišal za štajersko podjetje Spik Ing, investicijski inženiring. Gre za mikrodružbo, ki ne premore niti svoje spletne strani; v letu 2019 so njeni prihodki znašali vsega 846 evrov, redno zaposlenega kadra pa tudi sedaj še nima. Sedanjost podjetja Spik Ing je skromna, je pa njegova prihodnost po zaslugi sedanje oblasti toliko bolj svetla. Družba ima namreč v lasti dve veliki kmetijski parceli pri Hajdini; glede na zemljiško knjigo gre za prvovrstno zemljo, nadvse primerno za setev na primer krmilne pese ali koruze. Toda lastniki malega podjetja so našli način, kako še bolje izkoristiti rodovitno štajersko prst: na njej naj bi zgradili zasebni dom za starejše. Več

  • Vasja Jager

    10. 3. 2021  |  Politika

    Operacija SDS na vrhu HSE: 260 milijonov za poravnavo v aferi Teš 6

    Teš 6, največja posamična korupcijska afera v dosedanji zgodovini Slovenije, je dobila epilog, s katerim so lastniki nekdanjega Alstoma dokončno priznali očitane nepravilnosti. In pristali, da državnemu HSE, ki je lastnik šoštanjske termoelektrarne, izplačajo 260 milijonov evrov odškodnine. Toliko znaša predlog izvensodne poravnave, ki so ga po informacijah iz dobro obveščenih virov včeraj v največji tajnosti sprejeli nazorniki HSE. Več

  • Vasja Jager

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Družba

    Namibija pod Alpami

    Predstavljajte si življenje v majhni državi – recimo nekaj nad dva milijona ljudi, življenjski standard po 30 letih neodvisnosti še kar v redu, visoka centralizacija. Pa se vam zgodi, da resno zbolite, na primer, da si v nesreči hudo, a ne usodno poškodujete hrbtenico in potrebujete zapleteno operacijo. Po letih prepričanja, da vam pravzaprav nič ne manjka, nenadoma spoznate, kako omejene so vaše možnosti. Javnih bolnišnic resda ne manjka, težava pa je, da nimajo ne opreme in ne zdravnikov, ki bi lahko opravili poseg, s katerim bi vam olajšali trpljenje, ki z vsakim dnem postaja neznosnejše. S stisnjenimi zobmi poiščete pomoč v eni od treh luksuznih zasebnih klinik, ki so skoncentrirane v prestolnici, njihova oskrba pa je opisana kot »superiorna« glede na javno mrežo. Več

  • Vasja Jager

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Politika

    Orbanija

    Po več kratkih stikih med slovenskimi oblastniki in novinarji je evropski parlament pripravil razpravo, med katero naj bi se pred očmi mednarodne javnosti po več kot 15 letih napetosti razčistilo, kdo je resnični uničevalec neodvisnih medijev v Sloveniji. Številni uredniki, novinarji in medijski strokovnjaki so se z zadovoljstvom odzvali vabilu evropskih poslank in poslancev, Janez Janša pa se je soočenju izognil s prozornim izgovorom, da mu okvir razprave, ki je zaradi epidemije potekala prek spleta, ne omogoča poglobljene predstavitve argumentov. Pričakovano, predsednik SDS za svoje početje pač ne misli odgovarjati nikomur. Seveda je enakega mnenja tudi eden njegovih najzvestejših pribočnikov, direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija. Ta je z brezobzirnimi napadi na novinarje pravzaprav najzaslužnejši za mednarodno sramoto Slovenije na predvečer predsedovanja EU. Več

  • Vasja Jager

    19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Politika

    Rekviem za javne medije

    Začnimo s kratkim kvizom – kaj ima Slovenska tiskovna agencija poleg državnega lastništva skupnega z Nafto Lendava, Luko Koper in Termami Olimia? Odgovor je preprost, prav nič. Zadnja tri so podjetja, ki poslujejo na trgu, zavezana so zakonodaji o gospodarskih družbah in načelom ustvarjanja dobička. STA opravlja povsem drugačno dejavnost, okvire delovanja pa ji določa posebej zanjo spisan zakon. Njeno poslanstvo sta zagotavljanje novičarskega servisa in obveščanje javnosti o pomembnih dogodkih, nikakor pa kopičenje kapitala. Kljub temu jo namerava vlada Janeza Janše skupaj z delom drugih državnih podjetij po hitrem postopku in brez strokovne, pa tudi širše javne razprave pripojiti demografskemu skladu, v katerem pod krinko skrbi za pokojninsko blagajno sedaj združuje državno premoženje, doslej razpršeno med ZPIZ, KAD, DSU, SDH, Modro zavarovalnico in DUTB. Več

  • Vasja Jager

    15. 2. 2021  |  Politika

    Počivalšek načrtuje popolno prenovo SMC, ki bi jo podredil SDS

    V urah pred glasovanjem o nezaupnici vladi postajajo jasni motivi predsednika SMC Zdravka Počivalška in njegovi načrti za popolno demontažo stranke ob izdatni pomoči Janševe SDS. Kot smo izvedeli iz virov iz samega vrha SMC, naj bi Počivalšek s pomočjo svojega ključnega svetovalca Sebastjana Jeretiča že nekaj časa pripravljal načrt za rekonstrukcijo stranke, po katerem bi spremenil njeno ime in osnovne programske dokumente in ji tako zgradil novo identiteto; s tem manevrom naj bi Počivalšek želel SMC dokončno odtrgati od intelektualne zapuščine njenih ustanoviteljev na čelu z Mirom Cerarjem in zagotoviti svojo popolno prevlado nad stranko. S spremembo imena – seveda pa bi obdržali SMC-jevo mrežo na terenu – naj bi se Počivalšek želel distancirati od strankine javne podobe, ki jo je sicer s številnimi aferami najbolj omadeževal prav sam. Več

  • Vasja Jager

    5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Družba

    »Ignoriranje temeljnih potreb mladih je najvulgarnejši prezir«

    Upor staršev in otrok proti samovolji oblastnikov, ki brez vsake jasne strategije šolarje še vedno zapirajo za štiri stene, je brez dvoma upravičen. Je jasen znak, da je jedro slovenske družbe še zmeraj zdravo, čuteče in občutljivo za stiske najranljivejših. Med strokovnjaki, ki te stiske proučujejo in zdravijo, je tudi dr. Albert Mrgole, psiholog, psihoterapevt in sociolog kulture. Mrgole vzbuja vtis blagega in dobrodušnega moža – a ko beseda nanese na škodo, ki jo mladim povzroča tudi dolgo obdobje socialne izolacije, ne skriva zaskrbljenosti in razočaranja nad ravnanjem aktualne oblasti. Več

  • Vasja Jager

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Politika

    Usodna nesposobnost

    Bilo je 18. oktobra 2020 – prav na ta dan je Janez Janša z besedami »najprej so življenja« napovedal razglasitev drugega vala epidemije covid-19 –, ko je minister za delo Janez Cigler Kralj v enem izmed svojih številnih intervjujev zatrdil: »Domovi za starejše oziroma, bom raje govoril o vseh socialnovarstvenih zavodih, so drugi val zagotovo pričakali precej bolj pripravljeni, a tudi v drugačnih okoliščinah.« Razlogov za paniko ni, je v svoji gostobesedni in sladki maniri zatrdil minister, država se je iz prvega vala naučila, kako obvarovati stanovalce domov za starejše, in to s kar »najpreprostejšimi ukrepi, kot so nošenje mask, umivanje rok, nerokovanje in distanca, lahko širjenje virusa v veliki meri preprečimo, zaustavimo ali vsaj upočasnimo.« Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Družba

    »Obnašajo se kot kapo v koncentracijskem taborišču«

    Če še ne veste: vi ste krivi za bilanco epidemije. Krivi ste, ker se družite z družinskimi člani in prijatelji in ker hodite na obisk k ostareli materi v dom za starejše; krivi ste, ker na sprehodih po gozdovih niste nosili mask; ker ste na črno šli k frizerju, da vam pobarva narastek; ker kolesarite pred parlamentom. Vi ste tisti, ki ste žurali v Zrćah, se opijali po martinovanjih, silvestrovali na ilegalnih žurkah. Vi ste tisti, ki ste premalo dobri za to vlado, ki si je brez demokratičnih volitev prigrabila mandat, da lahko v dobi koronavirusa utrjuje svojo oblast – in ta vlada ve, česa vse ste krivi. Pravzaprav ste krivi že zato, ker ste se rodili, grešni in nepopolni, kakršni ste. Zato vas bo oblast prevzgojila, vam pokazala vaše zablode in vas pregnetla v nov narod, poslušen, hvaležen, ponižen. Lahko sprejmete te namere – lahko pa prisluhnete glasovom razuma, ki opozarjajo, da niste vi krivi, in se vprašate, kdo pa je. Dr. Rajko Muršič je redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Več

  • Vasja Jager

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Politika

    Denar ali življenje

    Bilo je 18. oktobra 2020, ko je predsednik vlade Janez Janša prek televizijskih zaslonov Slovencem in Slovenkam sporočil, da se uradno začenja novi val epidemije koronavirusne bolezni. Ponovnim strogim omejitvam življenja se ni mogoče izogniti, je povedal: »Najprej so življenja, potem zdravje in nato gospodarstvo.« Od tedaj minevajo natanko trije meseci, doslej je zaradi covid-19 umrlo že več kot 3000 ljudi, po številu mrtvih zaradi te bolezni je na milijon prebivalcev naša država tretja na svetu. Na drugi strani vlada Janeza Janše ne zelo glasno podpira čim bolj nemoteno delovanje podjetij kljub epidemiji in počne vse, da krivulje gospodarske dejavnosti ne bi preveč upadle – zdi se, da tudi za ceno naraščanja krivulj obolelih in umrlih zaradi covida. Več

  • Vasja Jager

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Politika

    Zakaj je Zdravko Počivalšek ves čas deloval v prid Term Olimia

    Marsikateri izmed slovenskih mogočnikov tudi po več letih ostaja navezan na poslovno okolje, iz katerega je izšel. Ljubljanski župan Zoran Janković še danes s ponosom in tudi z bolečino govori o Mercatorju, nekdanji direktor Gorenja Jože Stanič še zmeraj spremlja dogajanje v tem podjetju in ima zelo jasna stališča do vsake njegove poslovne poteze. Z enako, če ne še z večjo budnostjo pa nad Termami Olimia, družbo, v kateri si je ustvaril ime, bdi aktualni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Čeprav bi moral biti po zakonu povsem ločen od svojega nekdanjega podjetja, Počivalšek na svojem položaju ves čas ravna tako, da družbo tudi z državnimi sredstvi krepi, hkrati pa jih je postavil na položaj kronskih draguljev v ambicioznih načrtih, ki jih ima s slovenskim turizmom. A ne gre le za predanost bivšemu podjetju. Sploh lahko napišemo, da gre za bivše podjetje? Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Politika

    Rešujejo življenja, prosijo za drobiž

    Epidemija je pokazala, kako pomembni so za skupnost delavci v nekaterih poklicih, ki že leta ostajajo premalo plačani. Medicinske sestre po bolnišnicah in domovih za ostarele, negovalke in strežnice, pa tudi delavci v proizvodnji, prodajalke in čistilke – brez njih bi bila država danes popolnoma ohromljena, škoda, ki jo povzroča covid-19, pa še dosti večja, kot je. A kljub tveganju, ki so mu ti kadri izpostavljeni vsak dan, in izjemni požrtvovalnosti, s katero se spoprijemajo z boleznijo, povečini še vedno niso ustrezno nagrajeni. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Politika

    Madež, ki se ne da izprati

    Med številnimi aferami, ki so zaznamovale vladni odziv na epidemijo, je nemara najbolj kontroverzno, gotovo pa za prebivalstvo najbolj usodno dogajanje po domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih. Zaradi vrste zgrešenih in zapoznelih odločitev je davek, ki ga je koronavirusna bolezen terjala po teh institucijah, med najvišjimi v svetovnem merilu, Janševa vlada pa si je zato nakopala vrsto očitkov, da je v času krize – namerno ali ne – žrtvovala najšibkejši del populacije. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Politika

    »Želim si zgolj, da bi ljudem lahko odprla oči in jim pokazala, kaj ta človek v resnici počne«

    Spomenka Hribar je danes za Slovenijo dragocenejša kot kadarkoli. Dragocena je ne zgolj kot priča, temveč kot dejavnik zgodovinskih procesov, ki so oblikovali našo nacionalno bit. Z opozarjanjem na povojne poboje je izzvala jugoslovanski komunizem in nato dejavno sodelovala pri osamosvajanju Slovenije. Leta 1996 je s prelomno knjigo Svet kot zarota izzvala malike slovenske pomladi in prva opozorila na nevarne težnje svojega nekdanjega tesnega sodelavca Janeza Janše. Danes, tik pred 80. rojstnim dnem, neuničljiva filozofinja izziva janšistični avtoritarizem in brani nedotakljiva polja slovenske demokracije. To počne argumentirano in dostojanstveno. Več

  • Vasja Jager

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Politika

    Zore ukaže, Janša skoči

    Po odobritvi temeljnega dohodka v višini 700 evrov na mesec in popolni oprostitvi plačil prispevkov za duhovnike je vlada Janeza Janše katoliški cerkvi namenila nov, poseben privilegij: v času praznikov je dovolila ponovno odprtje cerkva in izvajanje verskih obredov. Četudi so izkušnje iz začetka drugega vala pokazale, da so prav cerkve lahko pomembna žarišča okužb, ki se iz njih lahko bliskovito razširijo po okolici. Več

  • Vasja Jager

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Družba

    Epidemija kot poslovna priložnost

    Tudi v času epidemije vlada Janeza Janše ni popustila v svojih prizadevanjih za krepitev položaja zasebnikov v zdravstvu. Četudi daleč največji del bremena spoprijemanja s koronavirusno boleznijo nosijo javni zavodi, ki so zato že dodobra kadrovsko in finančno izčrpani, vlada zamuja s sistemskimi rešitvami na tem področju, obenem pa sredi epidemije vleče poteze, od katerih bodo imela korist predvsem zasebna podjetja na področju zdravstva in sociale. Med njimi si lahko največ obeta poslovni imperij kirurga Marka Bitenca, podpornika Janševe SDS in enega najvplivnejših posameznikov v slovenskem zdravstvu. Pri tem mu izdatno pomagajo tudi vladni prvoborci proti epidemiji covid-19. Več

  • Vasja Jager

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Svet

    Smrekica in zgodovina

    Slovenija je Vatikanu božično drevo prvič podarila leta 1996, delegacijo, ki jo je sprejel papež Janez Pavel II., pa je vodil tedanji predsednik države Milan Kučan. S simbolno gesto je želel državni vrh izkazati hvaležnost Vatikanu za diplomatsko pomoč pri osamosvojitvi ter za hitro priznanje slovenske neodvisnosti. Vse skupaj je delovalo prisrčno, skoraj naivno, vendar državniško. Kučan in papež sta izmenjala vljudnosti in nikomur ni prišlo na misel, da bi priložnost izkoriščal za ideološka podpihovanja. To je bilo še v nekih drugih časih, davno pred tviterkracijo. Več

  • Vasja Jager

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Politika

    Roman Leljak je porušil spomenik aktivistom NOB in talcem

    Župan občine Radenci, propadli poslovnež in uspešni psevdozgodovinar je daleč najbolj ideološko obremenjeni funkcionar na čelu katere od slovenskih občin. Njegov mandat je zaznamoval referendum o preimenovanju Titove ceste, ob županovanju pa najde čas tudi za pripravo »dokumentarnih« filmov, s katerimi predstavlja svojo »resnico« o dogodkih iz druge svetovne vojne. Njegov pogled na to obdobje je skladen s stališči hrvaških proustaških nacionalistov. Nič čudnega, da je nedavno zakuhal nov incident. Več

  • Vasja Jager

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Družba

    Subvencije v puščici

    V epidemiji covid-19 številni mali podjetniki in obrtniki propadajo, vrsta samozaposlenih životari iz meseca v mesec, obstaja pa skupina prebivalstva, ki ji vlada Janeza Janše že od pomladi izkazuje posebno skrb in ji izdatno pomaga v stiski. Gre seveda za uslužbence katoliške cerkve, ki vse od prvega vala epidemije prejemajo državne pomoči, nesorazmerno velike glede na preostanek države. Že z naslednjim protikoronskim svežnjem pa naj bi se njihove ugodnosti še povečale. Več

  • Vasja Jager

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Politika

    Joszef Szajer – gej, ki preganja geje

    Večina Evropejcev je zimo pričakala v osami za štirimi stenami, evropski poslanec iz Madžarske Joszef Szajer pa je, osamljen v gluhi bruseljski noči, sklenil, da bo mraz preganjal na posebej izviren način, pa k vragu z omejevanjem socialnih stikov. Toplino je našel v družbi 24 drugih moških, povečini diplomatov, ki so se udeležili skrivne zabave v enem izmed barov v bruseljski gejevski četrti; gnani od pijače in ekstazija so se zabavi prepuščali tako intenzivno, da so vsega vajeni sosedje zaradi hrupa končno poklicali policijo. Še preden je novica o Szajerjevem veseljačenju prišla v javnost, je odstopil s položaja evropskega poslanca, kot razlog za to pa navedel »duševne napore«. Telesni vidik pustolovščine je torej prestal brez težav, kar je dokaj impresivno za 59-letnika. Več

  • Vasja Jager

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Družba

    Če si majhen, si vedno kriv

    Milan Padežnik iz Stranic na Pohorju je marljiv človek, ki si že desetletja služi kruh z lastnimi rokami. Je lastnik družinskega podjetja za občasne prevoze, ima tri avtobuse in poleg sebe zaposlena še dva šoferja. Vse do marca je imel zadosti dela, da je njegovo življenje teklo po do sedaj že dodobra ustaljenih tokovih; nato pa je svet nenadoma zaustavila epidemija koronavirusa. Ljudje so se zaprli za štiri stene, potovanja so bila odpovedana, Padežnikovi avtobusi so obstali v garaži, denarni tokovi so praktično presahnili. Preživetje podjetja je zdaj odvisno skoraj izključno od pomoči, ki mu jo bo namenila država. Ta pomoč pa je v veliki meri prepozna in nezadostna. »Vse do petega svežnja ukrepov za preprečevanje posledic epidemije naša branža ni dobila nobene posebne pomoči, četudi smo med tistimi, ki jih je kriza najhuje prizadela. Prosili smo, dajali pobude, opozarjali, pa nič.« Edina pomoč, ki so jo turistični prevozniki prejeli po prvih štirih protikoronskih svežnjih, so bile subvencije plač zaposlenih, ki čakajo na delo, in skrajšanega delovnega časa, ki jih je prejelo celotno gospodarstvo. V prvem valu je država podjetjem v celoti povrnila stroške plač in prispevkov za zaposlene, ki so čakali na delo, kasneje so določili mejo pri 80 odstotkih povprečne plače. To pomeni, da proračun delodajalcu na posameznega zaposlenega mesečno povrne do 894 evrov neto, morebitno razliko do delavčeve plače mora pokriti sam. A Padežnik pravi, da je »nekaj vendarle bolje kot nič. Glede nadomestil plač moram pošteno reči, da je bila vlada hitra in učinkovita, denar vedno dobimo nakazan že naslednji mesec.« Toda ta denar v težkih časih niti približno ne zadostuje za preživetje njegovega podjetja. Več

  • Vasja Jager

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Politika

    »Avstrija rešuje podjetja, ne da bi se spraševala, koliko bo to stalo«

    Protikoronski svežnji slovenske vlade povzročajo sive lase marsikateremu malemu podjetniku in njegovemu računovodji, medtem pa se sosednja Avstrija z ekonomskimi posledicami epidemije spoprijema precej bolj sistematično. Postopki za uveljavljanje pomoči so preprosti, prijave potekajo prek spleta, nakazila so ažurna – predvsem pa zadostna in nediskriminatorna. Eden od ključnih ljudi pri snovanju in uveljavljanju teh ukrepov je koroški Slovenec Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo in Gradiščansko, ki deluje v okviru zveznega ministrstva za finance. Več

  • Vasja Jager

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Politika

    Hitri testi, počasna vlada

    Številne razvite države že nekaj tednov ali celo mesecev v boju z epidemijo covid-19 pospešeno uporabljajo hitre antigenske teste. Ti so sicer manj natančni od standardnih PCR-testov, ki pomenijo hrbtenico sistema spremljanja okužb v Sloveniji, so pa bistveno bolj preprosti in njihovi rezultati so znani v nekaj minutah. Posamezniki s potrjeno okužbo so lahko zato nemudoma izolirani, kar pomembno pripomore k preprečevanju širjenja virusa. To ključno prednost hitrih testov je sedaj, šele po več mesecih pozivov, prepoznala tudi vlada. Premier Janša je tako odredil začetek postopkov za morebitno splošno prostovoljno testiranje državljanov in državljank – pri čemer na izvedbeni ravni še ni nič pripravljeno. Ministrstvo za zdravje pa je bolnišnicam predpisalo, da morajo najmanj enkrat na teden testirati celotno zdravstveno osebje, v kratkem naj bi začeli še dvakrat na teden preverjati stanje vseh zaposlenih po domovih za starejše. A zakaj ni Slovenija že prej začela množično uporabljati hitrih antigenskih testov (HAGT)? Več

  • Vasja Jager

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Družba

    Slovenski testi

    Pomemben prispevek k omejevanju širjenja koronavirusa bi lahko bil zelo natančen, udoben in hiter test, ki so ga z lastnimi sredstvi razvili strokovnjakinje in strokovnjaki Odseka za sintezno biologijo in imunologijo pri Kemijskem inštitutu. Kot nam je povedala ena izmed njih, izredna profesorica Mojca Benčina, jim je uspelo izboljšati metodo RT-LAMP, na kateri sicer temeljijo PCR-testi; tako so združili najboljše lastnosti teh in hitrih antigenskih testov. »Princip LAMP signal ojača za večmilijonkrat in je v tem primerljiv s PCR, zato je verjetno občutljivejši od antigenskega testa, ki zaznava neposredno virusne delce.« Odvzeti vzorec je lahko tudi slina, za izvedbo reakcije zadostuje že samo grelec vode in termometer, morebitno prisotnost virusa pa razkrije sprememba barve reagenta. Rezultati so znani po približno pol ure, test Kemijskega inštituta pa je ob tem še zelo natančen, pojasnjuje raziskovalka: »Pomembno je, da smo z našim testom zaznali že več posameznikov, ki niso imeli simptomov in za katere je potem PCR-test potrdil, da so dejansko okuženi.« Z razvojem so začeli že marca, konec poletja so začeli delati pri konkretnem projektu – in to z lastnim finančnim vložkom. Šele od novembra se njihova raziskava pokriva iz sredstev Javne agencije za raziskovalno dejavnost za povečanje raziskovalnega programa za raziskave v zvezi s covid-19. Več

  • Vasja Jager

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika

    Nesmiselna in najbolj smiselna življenja

    Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja Bojana Beović, je ženska izjemne energije. Poleg koordiniranja boja proti epidemiji, zdravniškega dela na Infekcijski kliniki in predavanj na Medicinski fakulteti, je našla čas še za kandidaturo za položaj predsednice Zdravniške zbornice Slovenije. Kot vse kaže, bo pri tem uspešna, saj je v prvem krogu zbrala daleč največ glasov, dvakrat več od najbližje tekmice, splošne zdravnice Tanje Petkovič, s katero se bo v drugem krogu pomerila za končno zmago. Beovićeva in njeni podporniki so očitno tako prepričani o uspehu, da so jo še pred formalnim začetkom drugega kroga na njeni strani v Wikipediji že opisali z »aktualna predsednica Zdravniške zbornice Slovenije«. Več

  • Vasja Jager

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Družba

    Neprijetna resnica

    Vse od začetka epidemije koronavirusa vlada, ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) javnosti niso predstavljali natančnih podatkov o številu oskrbovancev domov za starejše, ki so umrli z okužbo s covid-19, analitični podatki o dogajanju v domovih so ostali javnosti ves čas nedostopni, čeprav so novinarji že v času prvega vala poskušali priti do njih. Prav tako predstavniki vlade niso predstavili statistik o obsegu preventivnih testiranj, s katerimi naj bi preprečevali širjenje okužb po domovih, javnost pa tudi ni imela dostopa do podatkov, koliko oskrbovancev socialnovarstvenih zavodov so sprejeli na zdravljenje v bolnišnice. Šele na podlagi teh številk bi javnost lahko ocenila, kako neučinkovita je aktualna vlada v boju zoper virus. Več

  • Vasja Jager

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Politika

    Rdeče cone, slepe pege

    Že v prvem valu epidemije covid-19 so bili domovi za ostarele ključna žarišča bolezni, med njihovimi prebivalci pa največji delež smrtnih žrtev. V pomladnih mesecih so bile okužbe s koronavirusom usodne za 82 oskrbovancev domov za ostarele, kar je bilo okoli 80 odstotkov vseh žrtev, ki jih je epidemija tedaj terjala v Sloveniji. Očitno je bilo, da vlada ne obvladuje položaja v socialnovarstvenih zavodih in da pristojni ne vedo, kako ustaviti pustošenje virusa med starostniki. Domovi so izbruh epidemije pričakali brez ustrezne zaščitne opreme in kadrovsko podhranjeni; za nameček je vlada vztrajala, da morajo okužene stanovalce zadrževati v domu, namesto da bi jih sproti premeščali v bolnišnice. Čeprav bi pričakovali, da bo človeški davek zadostoval za bolj odločen, predvsem pa učinkovit nastop odločevalcev v drugem valu epidemije, se to ni zgodilo. Ceno neodločnosti in nesposobnosti pa s svojimi življenji znova plačujejo starostniki. Več

  • Vasja Jager

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Politika

    Od kod ta sebičnost in narcisizem?

    Pred pol leta je v Šmarju pri Jelšah potekal socialni eksperiment, kakršnega v Sloveniji še ni bilo. Zaspano kozjansko naselje z manj kot dva tisoč dušami je bilo v prvem valu koronske epidemije rekorder po deležu okužb med prebivalstvom, zaradi česar je bilo nekaj tednov povsem odrezano od sveta. Prihodi in odhodi so bili prepovedani, logistične poti pretrgane, ulice prazne, prebivalci zaprti po svojih domovih. Storitve in dobrine, ki so bile vse dotlej samoumevne, so v »slovenskem Wuhanu« postale nedosegljive; zdravstveni dom ni sprejemal nenujnih primerov, špecerija je stala na policah praznih trgovin, do dragocenih mask in razkužil je bilo skoraj nemogoče priti, stiska starih, bolnih in revnih je postajala nevzdržna. V teh okoliščinah so Šmarčani storili edino, kar jim je preostalo: stopili so skupaj. V izjemno kratkem času se je Šmarje pri Jelšah preoblikovalo v samozadostno komuno, organizirano na temelju solidarnosti, v kateri je vsakdo po najboljših močeh prispeval k skupnemu dobremu. Več

  • Vasja Jager

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Svet

    Papež pri 83 letih hiti spreminjati katoliško cerkev in svet na bolje

    Napredni papež Frančišek si vztrajno prizadeva za prenovo katoliške cerkve. Pred dnevi je v sklopu predavanj TED na Skypu objavil nagovor, v katerem je »vse ljudi vere, ne zgolj krščanske, in vse ljudi blage volje« pozval k skupnim prizadevanjem za ohranitev okolja in vzpostavitev vzdržne gospodarske ureditve. »Gospodarstvo ne more biti omejeno zgolj na proizvodnjo in potrošnjo, temveč mora upoštevati svoj vpliv na okolje in na dostojanstvo ljudi,« je opomnil. »Nihče izmed nas iz sedanje krize ne sme iziti enak, kot je bil doslej ... Naš namen je jasen – v prihodnjih desetih letih zgraditi svet, v katerem bomo lahko zadovoljili potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozili možnosti zanamcev.« Več