Erik Valenčič

  • Erik Valenčič

    24. 2. 2011  |  Mladina 8  |  Družba

    »To je bil genocid nad kanadskimi Indijanci«

    Kevin Annett (desno) pred kandasko ambasado v Londonu 12. aprila 2010. Napis na transparentu: „Vsi otroci, njih 50.000 in več, si zaslužijo dostojanstven pokop.“

    Leta 1992 je Kevin Annett, duhovnik protestantske Združene cerkve (United Church), prispel v Alberni, majhno mesto na zahodni obali Kanade. Kmalu po prihodu je začel ugotavljati, da ima mesto skrivnostno preteklost, s katero se nikakor ne more pomiriti. Domorodni prebivalci so mu pripovedovali, da so v tamkajšnji šoli z internatom za Indijance, ki jo je vodila Združena cerkev, dolga desetletja umirali otroci. Več

  • Pogled iz grmovja

    Gneča pred vstopom na volišče

    Čakalnice na letališčih so praviloma polne ljudi, ki imajo vsak svojo zgodbo in namen potovati kamorkoli že, vendar sta tokrat v Kairu na vkrcanje v letalo za Sudan čakali le dve vrsti potnikov. Eni so bili temnopolti prebivalci Južnega Sudana, ki so leteli domov, da bi bili tam navzoči v zgodovinskem trenutku, to je na referendumu o neodvisnosti, drugi pa smo bili »bledoliki« novinarji, ki smo jim... Več

  • Erik Valenčič

    11. 11. 2010  |  Mladina 45  |  Svet

    Igranje z mirom

    Lajun, 2. oktobra: Mirni protest sahravijskih aktivistk in aktivistov v Lajunu, prestolnici okupirane Zahodne Sahare. Z obliži čez usta sporočajo, da ne morejo opozarjati niti na kršitve človekovih pravic, ki jih nenehno doživljajo pod maroškim režimom.

    Skupina evropskih poslank in poslancev različnih političnih usmeritev je pred kratkim na seminarju Trgovanje z ribami ali človekovimi pravicami, ki je potekal v bruseljskem parlamentu, pozvala evropsko komisijo k premisleku o podaljšanju ribolovnega sporazuma med Marokom in EU. Ta sporazum določa, da lahko evropske ribiške flote plujejo tudi v vodah vzdolž ozemlja Zahodne Sahare, katerega večji del že 35 let... Več

  • Erik Valenčič

    4. 11. 2010  |  Mladina 44  |  Svet

    Po sledeh laži

    Prejšnji teden je tudi v Sloveniji izšla knjiga Zločin ob 19.30 (čas osrednjih tv-poročil) avtorja Kemala Kurspahića, sicer legendarnega urednika bošnjaškega časnika Oslobođenje. Knjiga nazorno prikazuje, kako so jugoslovanski mediji, začenši s srbskimi, v drugi polovici osemdesetih let iz partijskega sistematično prešli v drugo – ultranacionalistično enoumje.

    Po širšem območju Balkana vojna ne divja več že kar nekaj let, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini petnajst, na Kosovu enajst let, a kljub temu je medetnično sovraštvo še zelo prisotno in v resnici ogroža umetni mir, ki ga še vedno pomagajo vzdrževati pripadniki tujih mirovnih sil. Že sama njihova navzočnost pove marsikaj o sedanjih razmerah. Več

  • Erik Valenčič

    23. 9. 2010  |  Mladina 38  |  Družba

    Dvoboj, ki je določil zgodovino

    Jonathan Jones, avtor knjige Izgubljeni bitki.

    Jonathan Jones je priznan britanski umetnostni zgodovinar in član žirije londonske galerije Tate, ki podeljuje Turnerjevo nagrado za izjemne umetniške dosežke, s svojimi kolumnami pa se redno pojavlja tudi v časopisu Guardian. Letos je izšla njegova knjiga The Lost Battles (Izgubljeni bitki), v kateri izjemno slikovito orisuje življenje v Firencah na vrhuncu renesanse. V tistem času, na prehodu iz 15. stoletja v 16. stoletje, so bile Firence najbolj demokratična in najstabilnejša mestna država v Evropi, ki je uveljavljala najvišje ideale republikanizma. Mesto ni priznavalo drugega vladarja razen kralja kraljev Jezusa Kristusa in se je z dušo in s krvjo borilo proti vrnitvi in ponovni vzpostavitvi diktature družine Medici, ki je dolga desetletja vladala Firencam, preden so jo leta 1494 strmoglavili v ljudskem uporu in izgnali iz mesta. Prvi, ki je prevzel vodenje republike po odhodu Medičejcev, je bil verski gorečnež Girolamo Savonarola, ki so mu ljudje pripisovali, da je delal čudeže in doživel razodetje. Kot je zapisal Jones, »revolucija navadno žre svoje otroke, a ta je svojega očeta zažgala«. Savonarola je resda dal v imenu republike postaviti Veliko dvorano (Sala del Consiglio Grande) za zborovanja ljudi, da so lahko odločali o pomembnejših stvareh v mestu, vendar je hkrati odrejal javno uničenje simbolov moralne nečistosti. V njegovih kresovih so goreli tudi številne knjige in imenitna umetniška dela, dokler se niso množice obrnile proti njemu in nazadnje je na grmadi zgorel še sam. Leta 1498 sta tako na čelo republike stopila Piero Soderini in njegov svetovalec Niccolo Machiavelli. Slednji se je zelo dobro zavedal pomena umetnosti kot političnega orodja. Dva največja umetnika, ki so ju Firence takrat imele, Leonarda da Vincija in Michelangela Buonarrotija, je vpoklical v službo republike. Naročil jima je, naj v Veliki dvorani naslikata vsak svojo sliko, ki bo prikazovala veličastno zgodovino firenškega vojskovanja in tako v ljudeh zbujala ponos in zvestobo republiki. To je bil uvod v odkrit dvoboj med genijema, ki sta bila že pred tem tekmeca in zaprisežena sovražnika. Firence so bile svet v malem in ta svet je bil resnično premajhen za oba. Vedela sta, da bodo zmagovalca kovali v zvezde, poraženec pa bo moral zapustiti mesto, najverjetneje za vedno. In tako je nazadnje tudi bilo. Več

  • Molk je zlato

    Marcial Maciel je užival veliko zaupanje papeža Janeza Pavla II. Ta ga je ob neki priložnosti označil celo za »predanega voditelja mladih«.

    Ameriški spletni medij Catholic Online je konec avgusta, sklicujoč se na italijansko katoliško agencijo Chiesa, poročal: »Zaradi sprememb v samem vrhu Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja so zdajšnji glavni predstavniki Kristusovih legionarjev, nasledniki osramočenega ustanovitelja Marciala Maciela, le še bolj živčni. Več

  • »Barack Obama je zgolj marketinški trik«

    Jello Biafra ob svojem prvem obisku Slovenije letos na Šklabfestu v Trbovljah 3. julija. V sredo pa je s svojim novim bendom The Guantanamo School of Medicine nastopil še v ljubljanskem Kinu Šiška.

    Jello Biafra, idejni vodja in pevec nekdanjega legendarnega pankerskega benda Dead Kennedys iz San Francisca, trenutno nastopa po Evropi s svojo novo glasbeno skupino The Guantanamo School of Medicine; slovenskemu občinstvu so to sredo predstavili svoj prvi in doslej edini album Audacity of Hype. Urbani slovar besedo ''hype'' prevaja kot »premeteno marketinško potezo pri trženju nekega produkta, ki naj bi ga... Več

  • Skejtistan

    Avstralec Oliver Perkovich je leta 2007 prišel v Afganistan in s svojim skejtanjem navduševal tamkajšnje otroke. V nadaljnjih dveh letih mu je uspelo, da jim je v Kabulu postavil šolo, v kateri se skejtanja zdaj uči že okoli 300 fantov in deklic. Nova Gorica, 4. avgust.

    Nedavne raziskave Unicefa so pokazale, da imajo otroci, ki se rodijo v Afganistanu, najslabše možnosti. V Afganistanu je polovica prebivalcev mlajša od 16 let. Otroci niso le neposredne žrtve vojne, odpisani kot kolateralna škoda, temveč v nasilnem in negotovem okolju postajajo ujetniki svojih domov, odrezani od vrstnikov in družabnega življenja. Več

  • Erik Valenčič

    29. 7. 2010  |  Mladina 30  |  Družba

    Amazonski Černobil

    Ena izmed skoraj tisoč odprtih toksičnih jam, ki jih je naftno podjetje Texaco pustilo za seboj v amazonskem predelu Ekvadorja.

    Ameriško, pa tudi širšo javnost je pred dnevi razburila novica, da Tony Hayward, direktor britanske družbe BP, odgovorne za ekološko katastrofo v Mehiškem zalivu, zapušča položaj z visoko odpravnino. Formalno naj bi odšel 1. oktobra. Uprava BP, ki je v uradnem sporočilu zapisala, da odhajajoči direktor »uživa našo popolno podporo«, mu je za dolgoletno delo v podjetju zagotovila 1,23 milijona evrov... Več

  • Mi, otroci iz zapora Gaza

    Fadi Al Arir (13 let) in Abdalah Al Samuni (9 let) med brcanjem žoge v piknik centru Pri Juriju, Kamniška Bistrica, 3. julij 2010

    Del stene v eni izmed jedilnic Rehabilitacijskega centra Soča krasijo otroške risbe, na katerih so večinoma upodobljeni motivi iz narave. Risbe prikazujejo zelene gozdove in rjave, lesene koče z ograjami, v ozadju pa so visoki hribi, gore in belo-modro nebo, ki ga preletavajo ptice. Na prvi pogled gre za značilne otroške risbe, ki pa imajo eno bistveno posebnost. Več

  • Erik Valenčič

    1. 7. 2010  |  Mladina 26  |  Politika

    Bolne družbe

    Čeprav obstaja zelo razširjen konsenz, da je glavni povzročitelj krize ideologija »prostega« trga, se vlade vsepovsod odločajo, da bodo svoje države potegnile iz krize s še več neoliberalne politike in z njenimi še ostrejšimi oblikami; v imenu gospodarske konkurenčnosti tako spet žrtvujejo socialne in javne pravice. Krčenje pravic zavoljo konkurenčnosti tudi v Pahorjevem kabinetu upravičujejo z... Več

  • Erik Valenčič

    22. 6. 2010  |  Mladina 21  |  Politika

    Čas za spremembe od spodaj navzgor

    Alternativna demonstracija samoorganiziranih študentov, povezanih v Fronti prekercev. Ljubljana, 19. maj 2010.

    Čeprav bo študentski protest izpred desetih dni ostal zapisan v kolektivnem spominu predvsem po izgredih in vandalizmu pred parlamentom, pa ni bilo zgolj nasilje krivo za to, da so se demonstracije izjalovile. Njihov glavni problem je bil že v tem, kako so bile organizirane. Profesor s Fakultete za družbene vede (FDV) Andrej Kurnik je v pogovoru za Radio Študent opozoril: »Če pogledamo zadnji protest,... Več

  • Erik Valenčič

    17. 6. 2010  |  Mladina 24  |  Politika

    Bes narašča

    Takrat še opozicijski voditelj Borut Pahor je na zadnjem predvolilnem shodu Stranke socialnih demokratov na Jesenicah 13. septembra 2008 obljubil, da bo v primeru zmage na parlamentarnih volitvah vodil konsenzualno politiko, navdahnjeno s socialno pravičnostjo. Med drugim je dejal: »Imamo odgovornost, da dokažemo, da se da z zmerno politiko pametno, preudarno, a ravno tako odločno voditi Slovenijo v smer... Več

  • Erik Valenčič

    10. 6. 2010  |  Mladina 23  |  Svet

    Hinavščina

    Kesanje res ni trajalo dolgo časa, pa še precej luknjasto je bilo in za mnoge žrtve tudi desetletja prepozno. Govorimo seveda o kesanju vrha rimskokatoliške cerkve (RKC) zaradi pedofilskih zločinov znotraj te ustanove. Sveti sedež jih je začel priznavati in se nanje ustrezneje odzivati (imenovanje preiskovalnih komisij, sodelovanje z državnimi organi pregona) šele takrat, ko so v Vatikanu ugotovili, da navkljub... Več

  • Izgubljena kredibilnost

    Dijak med metom zmečkane pločevinke na policiste. V ozadju nekaj iskrenosti.

    Nekaj ur po študentskih demonstracijah je bila skupna ocena enotna: kar se je zgodilo, je velika sramota. Študenti imajo v Sloveniji vedno podporo javnosti, simpatije javnosti so vedno na njihovi strani. Le nekaj ur nasilja je bilo potrebno, pa so študenti načeli svoj največji kapital. Nekaj bolj kontraproduktivnega si človek težko zamisli. A zdi se, da so v sredo v Ljubljani študente (mišljeno kot celotno... Več

  • Erik Valenčič

    6. 5. 2010  |  Mladina 18  |  Svet

    Odkrivanje tančic

    Belgijski parlament je s presenetljivo enotnostjo izglasoval zakon, ki bo, ko ga bo po vseh pričakovanjih podprl še senat, ženskam prepovedal javno nošenje islamskega oblačila, ki prekriva vse telo in obraz. Muslimanke se tako ne bodo smele pojaviti na ulicah ali kjerkoli drugje v javnosti, oblečene v burko (popolnoma zakrit obraz) oziroma nikab (oči ostajajo odkrite). Več

  • Koalicija sovraštva

    Shod nestrpnežev pred okrožnim sodiščem v Ljubljani v podporo trojici njihovih kolegov, ki jih je sodišče zaradi pretepa gejevskega aktivista Mitje Blažiča obsodilo na leto in pol zapora.

    Zaradi nekaj zadnjih dogodkov ne moremo več govoriti, da je porast ksenofobije med mladimi - konkretno porast neonacističnih ter ideološko podobnih, skrajno desničarskih skupin pri nas, zgolj skrb zbujajoč pojav. Ni več dovolj, da se nad temi pojavi izraža le zaskrbljenost, z njimi se je treba predvsem jasno soočiti in jih tudi poimenovati s pravim imenom: so vedno večji družbeni problem, ki tej družbi in njenim... Več

  • Pustova zapuščina

    Nekdanji premier Janez Janša na obisku Kobilarne Lipica in njen takratni glavni direktor Matjaž Pust. 21. marec 2007.

    V začetku aprila je Javni zavod Kobilarne Lipica sporazumno, v dogovoru z novim vodstvom, zapustil nekdanji direktor Matjaž Pust. Slednji je od 2. novembra do pred kratkim opravljal nalogo pomočnika novega direktorja Tomija Rumpfa, odpoved delovnega razmerja, sklenjeno za nedoločen čas, pa je predlagal sam. Tako je odšel človek, čigar vodenje je bilo prežeto s številnimi nepravilnostmi in aferami, ki so v nekaj... Več

  • Wolfgang Wodarg

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuvelikawolfgang_wodarg2.jpg

    Eden izmed ljudi, ki skušajo priti stvari do dna, predvsem pa pripomoči k temu, da se kaj takega ne bi ponovilo, je dr. Wolfgang Wodarg, ki je januarja, takrat je bil predsednik odbora za zdravstvo skupščine Sveta Evrope v odhajanju, odredil preiskavo o vplivu farmacevtske industrije na Svetovno zdravstveno organizacijo. Dr. Wodarg je nemški zdravnik s podiplomsko izobrazbo iz interne medicine, epidemiologije, pnevmologije, javnega zdravstva itd. Dolga leta je bil dejaven v zdravniški zbornici in je vodil javni zdravstveni inštitut. Med letoma 1994 in 2009 je bil poslanec socialnih demokratov (SPD) v nemškem zveznem parlamentu bundestagu. Od leta 1998 do januarja 2010 je bil tudi član skupščine Sveta Evrope, v kateri je med drugim prevzel vodenje odbora za zdravstvo. Kljub izteku mandata dr. Wodarg ostaja v skupščini Sveta Evrope kot častni član in pomaga voditi preiskavo, ki jo je sprožil. Več

  • Erik Valenčič

    11. 2. 2010  |  Mladina 6  |  Družba

    Od 'Hitlerjevega papeža' do svetnika?

    Podpisnika konkordata med tretjim rajhom in Svetim sedežem julija 1933: Franz von Papen (drugi z leve) in kardinal Eugenio Pacelli (tretji z desne). Slednji je šest let kasneje postal papež Pij XII.

    Maja 2008 je predlagatelj papeža Pija XII. za svetnika, nemški jezuitski duhovnik v Vatikanu Peter Gumpel, obvestil sedanjega poglavarja rimskokatoliške cerkve Benedikta XVI., da je spis za beatifikacijo pripravljen in da mora zdaj sveti oče le še podpisati odredbo o junaških krepostih Pija XII. Zatem bi bil spet na vrsti Gumpel, ki bi moral priskrbeti dokaze o čudežih Pija XII. Več

  • Erik Valenčič

    28. 1. 2010  |  Mladina 4  |  Svet

    Grožnja iz Jemna

    Zdajšnje dogajanje v Jemnu, eni najbolj obubožanih arabskih držav, nazorno priča, da se je v vojni proti terorizmu začelo pisati novo poglavje. Že uvodne besede avtorjev te globalne vojaške kampanje obljubljajo, da bi tudi to poglavje utegnilo biti zelo dolgo, sama dejanja na terenu pa, da bo krvavo. »Že celo leto vemo, da je Al Kaida v Jemnu postala resen problem,« je konec decembra 2009 izjavil... Več

  • Ultimat iz Zahodne Sahare

    Sahravijske begunke v taborišču Smara v Alžiriji med manifestacijo v podporo neodvisnosti Zahodne Sahare; dve tretjini njenega ozemlja namreč zaseda Maroko. Moški na plakatu je Mohamed Bassiri, oče sodobnega gibanja za samostojnost še iz časov, ko je bila Zahodna Sahara španska kolonija. Bassiri je izginil leta 1970 in velja za prvega mučenika v boju za svobodo sahravijskega ljudstva.

    Malo je krajev na svetu, ki so tako odročni, zapostavljeni in, zdi se, od vseh pozabljeni, kot so begunska taborišča Sahravijev na skrajnem srednjem vzhodu Alžirije, tik ob meji z Marokom, Zahodno Saharo in Mavretanijo. Taborišča, skrita globoko v Sahari, stojijo tam že 34 leto, njihovih prebivalcev je zdaj približno 160.000, tudi zaradi pritekanja vedno novih pregnancev pa jih je vsako leto več. Več

  • Devica Libija in njen zvodnik

    Kult osebnosti. Režimski panoji v Tripoliju redno poročajo o vseh Gadafijevih dejanjih. Eden zadnjih sporoča hvaležnost ljudi voditelju, ker je z govorom v OZN dvignil »njihove glave proti zvezdam«.

    Let iz Rima v Tripoli sem proti svoji volji preživel v družbi dveh razposajenih libijskih mladeničev s polizanimi lasmi in sveže naparfumirano obleko D & G. Skupaj sta znala okoli 30 angleških besed, s katerimi jima je nekako uspelo naplesti impresivno dolgo hvalnico svoji državi s polnim imenom Velika socialistična ljudska libijska arabska džamahirija. Več

  • Erik Valenčič

    10. 9. 2009  |  Mladina 36  |  Svet

    Najbolj neumna generacija

    Naslovnica knjige The Dumbest Generation

    Mark Bauerlein je profesor angleškega jezika na Emory University v zvezni državi Georgia in nekdanji vodja sektorja za raziskave ter analize pri inštitutu National Endowment for the Arts, kjer je vodil družbene raziskave. Njegova knjiga z naslovom Najbolj neumna generacija: Kako digitalna doba poneumlja mlade Američane in ogroža našo prihodnost (The Dumbest Generation: How the Digital Age Stupefies Young Americans and Jeopardizes Our Future) je postala nacionalna uspešnica, posvečena pa je zadnji generaciji Američanov, tako imenovani generaciji Y. V knjigi Bauerlein zapiše ostre kritike zoper ameriško mladino, ki se vedno bolj zateka v virtualni svet Facebookov, Twitterjev ter podobno in zaradi tega vse bolj izgublja stik s stvarnostjo, pri čemer je prva kolateralna škoda prav njihova splošna razgledanost. Bauerlein ne daje vtisa, da je zagrenjen profesor, ki ne razume nove digitalne dobe, prej nasprotno; njegove kritike so docela upravičene, saj temeljijo na številnih uradnih raziskavah tako vlade kot uglednih inštitutov. Rezultati zbujajo veliko skrbi. Leta 2006 dve tretjini starejših srednješolcev nista vedeli, za kaj gre, ko so jim pokazali staro fotografijo vhoda v kinodvorano, nad katerim je pisalo: Vstop za temnopolte. Leta 2004 kar četrtina mladih v starosti od 18 do 24 let na fotografiji ni prepoznala podpredsednika Dicka Cheneyja. In najbolj zastražena meja na svetu? Po prepričanju tretjine mladih iz iste skupine je to ameriško-mehiška meja. So pa tudi takšni primeri: Kje živi papež? V Angliji. V katerem mestu pa? Parizu. Seveda se ni težko smejati suši na poljih ameriške splošne razgledanosti, a nekaj je vendarle treba vedeti. Generacija Y ne živi samo v ZDA. Več

  • Ko gre znanost s kanglico odkrivat toplo vodo

    Uvodna predstavitev lanskih dobitnikov Ig Nobelovih nagrad v gledališču Sanders Theater na Harvardu. 2. oktober 2008.

    Zaradi pojavitve ptičje in prašičje gripe so številni znanstveniki usmerili pozornost na matematične modele v biologiji, s katerimi preučujejo možnosti nagle širitve smrtonosnih okužb in neznanih bolezni med ljudmi. Nekatera njihova prizadevanja so že obrodila prve, prav neverjetne sadove. Britanski BBC je sredi avgusta na svoji spletni strani v rubriki Znanost in okolje poročal: » Če bi zombiji obstajali,... Več

  • Erik Valenčič

    28. 5. 2009  |  Mladina 21  |  Politika

    To ravnanje je treba ustaviti

    /media/www/slike.old/mladina/intervjudavid_craig.jpg

    David Craig je britanski publicist in pisec knjig o tem, kako britanska vlada zapravlja davkoplačevalski denar. Njegove knjige se redno pojavljajo na seznamih uspešnic in so deležne izjemno pozitivnih kritik vodilnih časopisov. Ko je lani Craig objavil Squandered: How Gordon Brown is wasting over one trillion pounds of our money (Razsipavanje: Kako Gordon Brown zapravlja več kot trilijon funtov našega denarja), mu je založba predlagala, naj podobno raziskovalno delo opravi še v Bruslju in Strasbourgu, kjer sta sedeža evropskega parlamenta. V teh dveh središčih evropske moči je preživel tri mesece. Kot je kasneje zapisal za Times, »sem bil septembra šokiran. Do oktobra sem bil že jezen. Novembra pa sem bil naravnost ogorčen.« V Bruslju in Strasbourgu je odkril toliko prevar, laganja, škandalov in korupcije, da ni imel niti najmanjših težav v treh mesecih napisati knjigo. Naslovil jo je The great European rip-off (Velika evropska prevara). Več

  • Študent naj bo!

    2009: Generacija RŠ danes

    Povedano najpreprosteje je Radio Študent otrok študentskih nemirov, ki so leta 1968 zajeli tako rekoč vso Evropo in na obeh straneh t. i. železne zavese povezali mlade v obsojanju in jasnem zavračanju takšne in drugačne družbene uniformiranosti. Na demonstracijah, ki so zajele tudi Ljubljano, so študentje opozarjali na to, da jugoslovanski socialistični režim ne prakticira niti svojih lastnih deklaracij, in... Več

  • Erik Valenčič

    15. 1. 2009  |  Mladina 2  |  Svet

    Manipuliranje s holokavstom

    Janez Janša in Dimitrij Rupel v muzeju Holokavsta v Washingtonu

    Zadnja ofenziva izraelske vojske na območju Gaze pravzaprav ni nič zelo novega. Gre za že neštetokrat videno reprizo razkazovanja vojaške moči, krutega ustrahovanja, kolektivnega kaznovanja prebivalstva in brezvestnega prelivanja krvi. Kar vedno znova šokira, je izraelska brezbrižnost ob množičnem pobijanju Palestincev, ki ga pogosto spremlja tudi precejšnje sprenevedanje svetovnih medijev. Več

  • Erik Valenčič

    8. 1. 2009  |  Mladina 1  |  Svet

    »Amerika dreza v osje gnezdo«

    Tariq Ali je eden najodmevnejših geopolitičnih analitikov in kritikov vojne proti terorizmu. Že vrsto let živi v Londonu, kjer redno objavlja komentarje na radiu BBC in v časopisu The Guardian, in redko mine leto, da ne napiše kakšne nove knjige. Nedavno je izšla njegova tretja knjiga o rodnem Pakistanu, naslovljena Dvoboj. Naslov se nanaša na konstantno borbo med pakistanskim ljudstvom in politično-vojaško elito, ki z izrecno podporo Washingtona vlada državi že od njene ustanovitve leta 1948. Situacija je izjemno napeta. Pakistan pretresa vedno več uličnih demonstracij in bombnih napadov. Pred letom dni je bila v atentatu ubita kandidatka za predsednico države Benazir Buto, odhajajoči predsednik Pervez Mušaraf pa je že pred tem razpisal izredno stanje in odstavil številne sodnike, med njimi tudi vodjo vrhovnega sodišča Iftikarja Čaudrija. Po glasovanju v parlamentu je oblast v državi septembra prevzel mož ubite Benazir, Asif Zardari, znan po svoji politični kratkovidnosti in pohlepu. Skoraj nihče v Pakistanu ne verjame, da mu bo uspelo državo iztrgati iz objema kaosa. Po drugi strani velja Pakistan za ključnega zaveznika v vojni proti terorizmu, čeprav nanj letijo tudi številne kritike, da ne stori dovolj za uničenje domačih teroristov in talibanov. Več

  • Za nami bi ostale jablane in osiromašeni uran.

    Alan Weisman je predstojnik Oddelka za mednarodno novinarstvo na Univerzi v Arizoni, kjer pa ne poučuje le novinarstva, ampak se ukvarja tudi z latinskoameriškimi študijami. Je pisec več knjig, njegova zadnja, Svet brez nas, pa je postala mednarodna uspešnica in je prevedena že v trideset jezikov. Izid knjige so tako rekoč vsi glavni ameriški mediji pospremili z izjemno pozitivnimi kritikami, prejela pa je tudi več nagrad. Časopisa Time Magazine in Entertainment Weekly sta jo razglasila za najboljšo knjigo leta 2007, iTunes pa ji je podelil naslov najboljše avdioknjige za isto leto. Knjiga se ukvarja s tem, kako bi se razvijalo življenje na našem planetu, če bi ljudje nenadoma izginili, in kaj bi se zgodilo s človekovo zapuščino. Weisman je odgovore na ta vprašanja iskal po vsem svetu in opravil intervjuje s številnimi znanstveniki ter strokovnjaki za geologijo, arheologijo, biologijo, kemijo, arhitekturo, jedrsko fiziko in tako naprej. Njegova knjiga bo predvidoma oktobra izšla tudi v slovenščini pri založbi Modrijan. Več