Borut Mekina
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Politika
V preteklih letih je bilo razkritih več nepotističnih primerov. Na Občini Osilnica je recimo župan leta 2008 zaposlil kar svojo ženo, v Tržiču so na občini zaposlitev našli županovi bratranci, županova hčerka je dobila službo v krajevnem komunalnem podjetju, žena pa je prevzela različne nadzorne funkcije. Potem smo brali o akademskih nepotizmih – bratje so predavali, žena ministrica je raziskovalni denar dodelila možu, šefica sodišča pa moževemu podjetju. A vendarle se doslej, kljub sociološkim raziskavam, ki so dokazovale prevladujoč vpliv neformalnih mrež v Sloveniji, ta še posebej globoka oblika klientelizma – nepotizem – ni tako očitno razrasla po državnem vrhu, po vladi in v državnem aparatu kot sedaj; v njem so odgovorni doslej še poskušali ohranjati določene standarde.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Politika
Ne le politično, tudi finančno nagrajeni
Ko je leta 2006 Anton Guzej iz Avta Celje prišel na vrh RTV Slovenija, je že veljal znani „Grimsov“ zakon, s katerim je vladajoča koalicija dobila neposreden vpliv na kadrovanje na nacionalni televiziji. Programski svet, ki je Guzeja postavil za generalnega direktorja, so večinoma sestavljali delegati strank ali predstavniki „civilne družbe“, ki je bila blizu RKC. Nacionalka je doživela politični prevzem, in čeprav je Guzej ob predstavitvi obljubljal, da bo njegova glavna naloga finančna sanacija javnega zavoda, je bila prva naloga, ki se je je lotil, kadrovska. Že kmalu je mesto radijskega direktorja prevzel Vinko Vasle, mesto direktorja televizije pa Jože Možina. Nadaljevanje in posledice tega kadrovskega cunamija poznamo, manj znano pa je, da so ob prevzemu nacionalne televizije politično nastavljeni dobili tudi izredno lepo materialno nagrado. Celo nezakonito, kot je v negativnem mnenju ta teden razkrilo računsko sodišče, ki je preverilo poslovanje RTVS v letih 2009 in 2010.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Politika
V grobem je bila zgodba o nakupu Večera jasna že v trenutku, ko se je kot „slamnati“ kupec pojavilo majhno računalniško podjetje 3LAN. Dejanski kupec, to je bil Matej Raščan, lastnik podjetja Delo Revije, je želel Večer kupiti tako rekoč brez denarja. Še denarja za aro, okrog 900 tisoč evrov, ni zmogel zbrati sam, kot kažejo doslej razkrita dejstva. Po znani in v Sloveniji uveljavljeni menedžerski praksi bi Raščan denar za nakup Večera očitno dobil od Večera samega, ki bi ga obremenil s posojili in ga začel izčrpavati. Ta zlovešči načrt bi se skorajda izšel, kot že tolikokrat pri vseh drugih „menedžerskih prevzemih“, če vika in krika ne bi bili zagnali novinarji sami in če nazadnje ministrstvo za kulturo ne bi ustavilo postopka izdaje soglasja.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Politika
Pred štirimi leti smo v Mladini objavili tajni sporazum med prvo Janševo vlado in cerkvijo, na podlagi katerega je takrat odhajajoča politična garnitura cerkvi prikrito podarila Blejski otok. Vse skupaj je bilo sporno, ne toliko zaradi finančnih razsežnosti primera, ampak predvsem zaradi tega, kako brezsramno in grobo je odhajajoča politična elita takrat zlorabila državo in kako nizko se je spustila cerkev.
-
3. 8. 2012 | Mladina 31 | Politika
Policija Zorana Jankovića ne bo kaznovala zaradi prehitre vožnje, saj amaterski posnetek njegovega divjanja do 200 kilometrov na uro po avtocesti uradno ničesar ne dokazuje. Žal. Uradne meritve hitrosti, so pojasnili pri policiji, morajo biti opravljene „z merilniki hitrosti, ki so tipsko odobreni in izpolnjujejo meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve“. A če je za del politike ugotovitev policije absurdna, kako absurden utegne biti šele primer Dejana Kaloha, sicer urednika portala Politikis.
-
3. 8. 2012 | Mladina 31 | Politika
Ob spominski slovesnosti pri Ruski kapelici minuli teden ni nastal zgolj zaplet z zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem, ki ga predsednik vlade ni hotel videti poleg sebe v vlogi govornika, ampak še en kratek stik s predsednikom države Danilom Türkom. Ob vsakoletni slovesnosti pri Ruski kapelici, ki jo dejansko pripravlja Društvo Slovenija-Rusija, je zadnja leta spominski venec uradno vedno položil predsednik države kot edini predstavnik suverenosti.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Politika
Blejski otok je izgubljen. Če sodimo po sodbi in sklepu kranjskega okrožnega sodišča, ki smo ju pridobili v uredništvu, bo sporazum, s katerim je nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti leta 2008 otok in nepremičnine na njem podaril cerkvi, ostal veljaven. Država pred sodiščem ni uspela, in to kljub strokovnemu mnenju dr. Mihe Juharta in dr. Petra Grilca, da je dogovor med prvo Janševo vlado in RKC že na prvi pogled ničen. Kako je to mogoče?
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Politika
Šestindvajsetletna Maja Mikanec je prvega junija dobila službo pri evropski poslanki iz vrst SDS, Zofiji Mazej Kukovič. Postala je njena svetovalka oziroma asistentka v poslanski pisarni. Kukovičeva pravi, da njene aktivnosti v evropskem parlamentu zahtevajo veliko strokovnega dela. V stranki se je specializirala za teme, kot so antimikrobna odpornost, transparentnost cen zdravil in direktiva o bakterijah. In Maja Mikanec naj bi ji pri tem pomagala. Zato je dobila službo. Ima primerno izobrazbo in še delovne izkušnje. Je diplomantka evropskih študij na fakulteti za družbene vede, prej pa je bila zaposlena na ministrstvu za zdravje, pravi Kukovičeva.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Politika
V minulih letih so številne države blokirale vstop Hrvaške v EU. Recimo Nizozemska in celo Velika Britanija zaradi svojih načelnih, protiširitvenih stališč. A nobena od teh držav ni bila tako nesposobna, ohola, nespretna in nediplomatska, da bi to javno povedala ali celo oglaševala. Še Turčije nobena država na njeni poti proti EU uradno ne blokira - pričakujejo zgolj, da bo država spoštovala določena pravila, kot so človekove pravice in podobne „zadevščine“. Si predstavljate, kaj bi pomenilo za Nemčijo, če bi Angela Merkel „blokirala“ Turčijo? Tako deluje normalna diplomacija. Smisel diplomacije je, da težave reši brez uporabe težkega orožja.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Politika
Pet let je trajala razprava o poslovanju in kreditih, ki so jih odobrili majhnemu zagorskemu podjetju Ultri. Aprila 2004 so stranke SDS, NSi in SNS prvič zahtevale izredno sejo o „klientelizmu in korupciji“, med drugim zaradi državne pomoči Ultri. Naslednji mesec so te iste stranke uspele še z drugo sejo o „korupciji, klientelizmu in pranju denarja“, med drugim tudi zaradi Ultre.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Politika
Rimskokatoliška cerkev (RKC) oziroma njeni deli, redovi in škofije, na sodiščih tožijo državo za odškodnine v skupni vrednosti že več kot 20 milijonov evrov. Večji del teh zahtevkov, ki so jih za nas zbrali v državnem pravobranilstvu in na skladu kmetijskih zemljišč, je cerkev vložila lani in v letu 2010. Ponekod celo za premoženje, ki ga je cerkev v denacionalizacijskih postopkih dobila vrnjenega pred več kot petimi ali celo sedmimi leti, ali za premoženje, ki je zastavljeno pri bankah in praktično že izgubljeno, kot je recimo samostan Studenice ali stanovanja v Mariboru. Tako se je težko izogniti vtisu, da poskuša cerkev po bankrotu svoje finančne industrije luknjo zapolniti tudi z novimi odškodninskimi zahtevki za že vrnjeno premoženje.
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Politika
Ivan Ketiš: »Oni pa gredo naprej kot ruski tanki«
SERŠ je Srednja elektro-računalniška šola Maribor. Je največja srednja šola v Mariboru in njen ravnatelj Ivan Ketiš je najbolj izkušen srednješolski ravnatelj. Pred dvema mesecema so ga iz superministrstva obvestili, da bodo SERŠ organizacijsko priključili k Tehničnemu centru Maribor. Od tedaj je Ketiš vodja upora proti ministrstvu. Usmerja svoje dijake, učitelje in starše, ki potez ministrstva ne razumejo. Ivan Ketiš v tem intervjuju plastično opiše, s kakšnimi nasprotniki ima opravka.
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Politika
Rončevič, renčanje in pasja vzgoja
Verjetno obstaja določena meja, ko stvari postanejo tako grozljive, da se prevesijo v tragikomedijo. Vzemimo za primer področje šolstva. Natančneje, oglejmo si zadnjo uredbo o financiranju visokega šolstva. Tematika je seveda resna, ker šolsko superministrstvo z uredbo ljubljanski univerzi znova jemlje relativno večji del pogače, ker ministrstvo z uredbo posega v zakone in ker je ustavno sodišče že pred časom določilo, da mora glede na status univerze v naši ustavi financiranje univerze urejati zakon in ne uredba. Vlada pa bi morala spremembe zakonov pošiljati v vsaj enomesečne javne razprave.
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Politika
Svetlana Makarovič, pisateljica, igralka, ilustratorka. Imela je 1400 evrov pokojnine, vzeli so ji 350 evrov. Torej 25 odstotkov ali enkrat več, kot so v zadnjem rebalansu proračuna odvzeli vojski. S 1050 evri pokojnine, pravi Makarovičeva, lahko živi. A sama bi teh 350 evrov podarila tistim z mizerno nizkimi pokojninami, ne pa, da ta denar »požre gnila klerofašistična država, ki si ne zasluži imena država«. Zato je besna.
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Politika
Aleš Hauc, bivši generalni direktor Pošte Slovenije, je nedavno postal predsednik uprave NKBM. Ob kariernem vzponu je zadnja leta v aferi z brezplačniki SDS hitel dokazovati, da tej stranki ni delal nobenih uslug. Čeprav je bila Pošta Slovenije pod njegovim vodstvom drugi najpomembnejši oglaševalec v brezplačnikih in čeprav je parlamentarna preiskovalna komisija ugotovila, da je z zelo visokimi popusti in s kršitvijo notranjih pravilnikov pomagala obema izdajateljema, je Hauc vztrajal. Še marca je Pošta Slovenije očitke o politični vpletenosti podjetja zavrnila v zahtevi po popravku v Mladini, kjer je pisalo: „Pošta Slovenije je pri poslovanju z brezplačnikoma ravnala v skladu z internimi akti in poslovno politiko. Slednje dokazujejo tudi izsledki notranje in zunanje revizije, ki v zvezi z odobravanjem popustov niso ugotovili nepravilnosti.“
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Politika
Sredi meseca se je minister Žiga Turk ločeno sešel s predstavniki štirih največjih verskih skupnosti, med drugim tudi s predsednikom Slovenske škofovske konference, nadškofom in metropolitom Antonom Stresom. Po srečanju, na katerem sta se Stres in Turk pogovarjala tudi o Rdečem križu in Karitasu, sta ugotovila, da so v odnosu države do Rdečega križa in Karitasa velike razlike. In minister Turk se je strinjal, »da država na različen način obravnava organizacije, ki opravljajo enako humanitarno dejavnost«. Več o razlikah nista javno spregovorila, so nam pa z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pojasnili, da naj bi bile razlike »jasno vidne iz zakona o Rdečem križu«.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Politika
Brat predsednika vlade Rajko Janša ima pa res srečo. Čeprav smo okoljski inšpektorat že novembra 2011 obvestili, da živi v na črno zgrajeni hiši, postavljeni delno na travniku, delno na njivi, se uradni postopek nikakor ne premakne naprej. Minuli teden smo se ponovno obrnili na okoljsko ministrstvo, kjer so nam pojasnili, da je postopek zoper nepremičnino še vedno „v fazi ugotavljanja oziroma dokazovanja dejanskega stanja“. Čeprav je od naše prijave minilo že več kot pol leta, okoljski inšpektorat še ni opravil pregleda na terenu in tudi Rajka Janše ni zaslišal.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Politika
Na osrednji državni proslavi minuli teden državna himna prvič po 21 letih ni bila izvedena v skladu z zakonom in s siceršnjo prakso, ampak na način, kot to zadnja leta želi stranka SDS. Da je Zdravljica slovenska himna, piše v ustavi, v zakonu pa natančneje, da je himna sedma kitica Zdravljice na melodijo skladatelja Stanka Premrla. Na državni proslavi, ki jo je tokrat pripravil generalni sekretariat vlade, so sedmo kitico zapeli zgolj po nesreči in za „vajo“, nato pa je zbor zapel prvo, drugo, peto in sedmo kitico, ki več kot očitno niso bile izbrane v skladu z umetniško, ampak predvsem v skladu s strankarsko „svobodo“.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Politika
Demokracija po slovensko: Izredne razmere
Marija Plevčak je poslanka DeSUS. V parlament je prišla šele konec februarja, ko je poslanske klopi zapustil predsednik stranke, zunanji minister Karl Erjavec. Minuli teden je Plevčakova, upokojenka iz Žalca, ki se v preteklosti s politiko ni poklicno ukvarjala, na zasedanju parlamentarnega odbora za finance odkrito spregovorila, da stvari več ne razume. Da ji ni jasno, kako mora glasovati. In da sumi, da jo želijo zavesti. »Imam izjemno slabe občutke,« je dejala, »slabe občutke zato, ker se mi zdi, da ribarimo v kalni vodi. V tisti, kjer živijo ščuke, ko jo vidiš, pa je ne vidiš. In ni mi jasno, kako in na kakšen način po zaključku glasovati,« je dejala na eni zadnjih sej parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko.
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Politika
Kmetijstvo lahko danes v Sloveniji študirate že na petih visokošolskih in štirih višješolskih ustanovah. Skorajda ni mesta, večjega ali manjšega, kjer kdo ne bi akreditirano poučeval agronomije. Nekoč je bilo to mogoče le v Ljubljani, na Biotehniški fakulteti. Kasneje, od sredine devetdesetih, se je Ljubljani pridružil Maribor, sedaj Fakulteta za kmetijstvo in »biosistemske« vede. V zadnjih letih pa so študij kmetijstva začeli ponujati še na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru, na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Novi Gorici in od tega meseca tudi na Dolenjskem v Novem mestu. Minuli teden je namreč Nakvis, nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, soglašala z ustanovitvijo že pete kmetijske visoke šole. Tokrat s precej menedžerskim imenom: »Visoka šola za upravljanje podeželja«.
-
20. 6. 2012 | Mladina 24 | Politika
Pred približno mesecem dni je Delo poročalo, da je namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman nekaterim vojakom izdal ukaz, da se udeležijo proslave Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve ob obletnici ustanovitve manevrske strukture narodne zaščite. Marsikateri vojak se je temu menda začudil, kajti zadnjih 20 let se vojska navadno ni na ukaz in zaradi lepšega vtisa množično udeleževala proslav. Poleg tega je seveda Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve civilno združenje, ki je za povrhu še precej enoznačno politično obarvano. Med ustanovitelji so Janez Janša, Anton Krkovič, Lojze Peterle in Igor Bavčar, v predsedstvu pa sedita še Miha Brejc in Dimitrij Rupel.
-
8. 6. 2012 | Mladina 23 | Politika
Podjetje, ki gospodari s Triglavskim narodnim parkom, bodo po novem nadzorovali poklicni voznik, medicinska sestra, učitelj tenisa in muzejska svetovalka. Anton Urh, Samo Cuznar, Bogdan Janša in Marija Ogrin nimajo praktično nobene kvalifikacije ali izkušenj iz nadzora podjetij, niti niso nominirani in akreditirani nadzorniki s pravniškimi ali finančnimi izkušnjami. Imajo pa pravo partijsko knjižico. Ogrinova in Janša prihajata iz SDS, sta bivša, neuspela kandidata stranke na zadnjih parlamentarnih volitvah, Anton Urh je bivši poslanec DeSUS, Cuznar, ki vozi rešilni avto, pa prihaja iz SLS, za katero je ravno tako neuspešno nastopil na predčasnih volitvah. Na zadnji skupščini, 28. maja, je bila omenjena druščina neposredno po navodilu vlade izvoljena v nadzorni svet Družbe za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Politika
Zoran Janković: »To niso varčevalni ukrepi. To so uničevalni ukrepi.«
Sodno preiskavo proti Jankoviću, zaradi nakupa zemljišča v Nišu, vodi mladi tožilec Jaka Brezigar, sin Barbare Brezigar. Z Davčne uprave (Durs) so ta teden sporočili, da se dokument o Jankoviću razlikuje od dokumenta, ki so ga nedavno objavili mediji. Informacijska pooblaščenka pa je poslanko SDS Alenko Jeraj kaznovala, ker je očitno prav ona novinarjem pred parlamentarnimi volitvami pošiljala dokumente Dursa. Seveda ima Janković prav, ko pravi, da gre za politično gonjo. A vendar to ni nič presenetljivega. Konec koncev je ljubljanski župan verjetno vpliven politik, Janševa vlada pa ima tako še dobra tri leta časa, da pri Jankoviću nekaj najde.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Politika
Hrvaška policija je v začetku aprila sporočila, da je slovenska vojaška ladja Ankaran 21 vplula v hrvaške teritorialne vode. Po poročanju tamkajšnjih medijev naj bi bila vojaška ladja vplula kar pet navtičnih milj globoko v hrvaške ozemeljske vode, zaradi česar je Hrvaška od Slovenije zahtevala pojasnilo. Gotovo upravičeno, saj bi vplutje vojaške ladje v teritorialno morje druge države na lestvici incidentov, ki se začne z ribiškimi in s policijskimi čolni, pomenilo eno hujših izzivanj. A zunanji minister Karl Erjavec je odgovoril, da incidenta ni bilo in da je bila slovenska vojaška ladja ves čas v slovenskih teritorialnih vodah.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Politika
Afera letalo: Janši let podarjen
Bojan Žlebnik, ki je v imenu podjetja RB Zračne linije, d. o. o., predsedniku vlade Janezu Janši uredil najem zasebnega letala z grškega otoka Kos, od koder se je ta v začetku maja vrnil z dopusta, pravi, da let ni bil »komercialne narave«. Če bi bil let komercialni, pravi Žlebnik, bi morali predsedniku vlade zaračunati še vse ostale, celotne stroške, kot so preletne takse, normalna amortizacija letala, stroški servisa in goriva in tako naprej. Račun pa bi bil zaradi tega za nekaj tisoč evrov višji. Tako pa je Janša za let plačal »zgolj« 9500 evrov in ne recimo 13 tisoč, kolikor bi moral.
