• Damjana Kolar

    5. 2. 2018  |  Kultura

    Turbulenten odnos med uporniško najstnico in njeno mamo

    V Kinodvoru si lahko med 8. in 14. februarjem predpremierno ogledate film Lady Bird, režijski prvenec igralke Grete Gerwig, ki prejel zlati globus za najboljši film in najboljšo žensko glavno vlogo ter 5 nominacij za oskarja. Grenko-sladka zgodba prinaša oseben pogled na turbulenten odnos med materjo in najstniško hčerko, v vlogi katerih blestita Saoirse Ronan kot Lady Bird in Laurie Metcalf kot njena mama Marion. Več

  • NV, STA

    5. 2. 2018  |  Kultura

    Slovenski kratki filmi petič v Franciji

    40. mednarodni festival kratkega filma bo zavzel francosko mesto Clermont Ferrand. Potekal bo do 10.2.2018, na njem pa se bodo že peto leto predstavili slovenski kratki filmi. Več

  • NV, STA

    5. 2. 2018  |  Kultura

    Valentina Turcu in njen Jevgenij Onjegin

    Koreografinja Valentina Turcu, letos obeležuje 25-letnico ustvarjanja v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor. Prejela je že eno najprestižnejših nagrad Lydie Wisiakove, ki jo podeljuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije, letos pa bo prejela nagrado Prešernovega sklada za baletno mojstrovino Jevgenij Onjegin, avtorja Aleksandra Sergejeviča Puškina. Več

  • Nicol Vujović

    5. 2. 2018  |  Kultura

    Tudi v Sloveniji nimamo vsi enakih možnosti za branje

    Zavod Risa je center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, ki je začel s svojim dvoletnim projektom izobraževanja govorcev in govork, ki potrebujejo prilagojene, lažje razumljive informacije. Zaenkrat obstaja le lahko branje na spletu, in sicer literarnih vsebin, časopisov in novic. Po besedah vodje projekta Tatjane Knapp, gre za prvi tovrsten projekt za lahko branje pri nas. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    Cerar na poti v poraz

    Morda bi bilo dobro, da bi kdo napisal priročnik za predsednike vlad. Saj ni treba, da je ta priročnik javen, naj bo knjižica spravljena v zgornjem predalu premierske mize na Gregorčičevi ulici. In morda bi moralo biti na platnicah z velikimi tiskanimi črkami napisano: to knjižico si odpri vsak dan in preberi vsaj dve strani. Lahko bi bila oblikovana kot otroška slikanica, na vsaki strani le en stavek. Na prvi strani bi pisalo: Ne pozabi, kako in zakaj je odšel tvoj predhodnik. A morda bi bilo še bolje, če bi si vsak premier vsak večer zavrtel le TV Dnevnik z istega dne mandata svojega predhodnika. Malo več časa bi mu vzelo, a tako bi si lahko nazorno ogledal, kako vztrajno ponavlja napake tistih pred njim. Več

  • Izak Košir

    2. 2. 2018  |  Politika

    Radio Mladina: Zakaj Slovenija manjša enega od že tako najmanjših javnih sektorjev v Evropi?

    Pogovor z novinarjem Borutom Mekino je nastal na podlagi članka Vitki ali shirani? >> 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/392915877&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Borut Mekina

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Politika

    Vitki ali shirani?

    Javni sektor je parazit. Javnih uslužbencev je preveč. Imajo previsoke plače, kofetkajo, filozofirajo in pasejo lenobo. Največji zagovorniki vitke države so pred leti iznašli nove skovanke, s katerimi so ilustrirali tega razvojnega sovražnika. Govorili so o »lenuhokraciji« in »akademskem karkolizmu«. Vladajoči politiki so ob tem, v skladu s prevladujočimi stereotipi, javnosti predstavljali učinke varčevanja in rezanja pri državnih uslužbencih. Leta in leta, pri eni in drugi vladi, je bil boj proti državnemu uradništvu ena pomembnejših prioritet. Omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju je bilo predstavljeno kot uspeh, kot najproduktivnejša oblika državnega varčevanja. Mantra, ki smo jo slišali in jo bomo po novem slišali ob še treh prihajajočih, napovedanih stavkah zaposlenih v javnem sektorju, je, da je gospodarstvo tisto, ki služi, dela in zagotavlja kruh, s katerim se hranijo javni uradniki in ostali zaposleni v javnem sektorju, od učiteljev do medicinskih sester. Več

  • Urša Marn

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Družba

    Podhranjena intelektualna elita

    Prof. dr. Marko Marinčič predava rimsko in grško književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je predsednik Visokošolskega sindikata. Akademsko kariero je začel pred 24 leti kot asistent na oddelku za klasično filologijo. Pet let pozneje je postal docent, nato izredni profesor, od leta 2009 pa je redni profesor. Je odličen poznavalec antične poezije, dramatike in romana. Objavil je kopico prevodov iz latinske, grške in francoske književnosti ter gostoval na več evropskih univerzah, tudi na Oxfordu. Njegova neto plača skupaj z vsemi dodatki, vključno z nadomestilom za malico in prevoz na delo, je decembra znašala 2500 evrov. »Kak mesec pridem na 2550 evrov neto, več pa ne.« Kot redni profesor je Marinčič dosegel skoraj vse, kar v sedanjem plačnem sistemu javnih uslužbencev sploh lahko doseže visokošolski učitelj. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Politika

    Simon Kardum, direktor Kina Šiška: "Toneta Peršaka je treba ustaviti. Zdaj."

    Minister za kulturo Tone Peršak skoraj z vsako odločitvijo preseneti kulturniško srenjo. Pa najsi gre za razpis za državno sofinanciranje produkcije nevladnih organizacij, ki je pomembno oklestil sredstva nekaterim uglednim ustvarjalcem, ali za sprejemanje ključnih strateških dokumentov na področju kulture. Odkar je v koalicijskih kupčkanjih resor postal pristojnost upokojenske stranke Desus, je izčrpavanje vseh struktur ustvarjalcev umetniških vsebin doseglo vrhunec; v skladu s Peršakovo logiko umikanja države iz kulture brez prepotrebnih sredstev ostajajo tako samozaposleni kot nevladne organizacije in tudi javni zavodi. Od splošne vstaje v kulturniški srenji nas tako nemara delijo le še milimetri, opozarja filozof, dramaturg in eden najbolj cenjenih producentov v Sloveniji, direktor javnega zavoda Kino Šiška Simon Kardum, ki je tudi sam delal na ministrstvu za kulturo. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Kultura

    "Sam v Ljubljani, morda zato, ker sem bil kulturni emigrant, nestrpnosti nisem nikoli doživel"

    Plavi orkestar – frontman Saša Lošić, Mladen Pavičić na kitari ter brata Samir in Admir Ćeramida v vlogi ritem sekcije – je v osemdesetih s pesmimi, kot so Suada, Sava tiho teče, Bolje biti pijan nego star, Kaja, polnil dvorane in stadione po vsej Jugoslaviji. Njihove plošče so se prodajale v polmilijonski nakladi, s svojo podobo so narekovali modne smernice, kjerkoli so se pojavili, so jih pričakale trume oboževalk. Ni čudno, da so bend, ko je bil na vrhuncu slave, tuji mediji imenovali »Beatlesi za železno zaveso«. Več

  • Damjana Kolar

    2. 2. 2018  |  Kultura

    REJVikend

    V Pritličju bo nastopila Elie Gregory iz Berlina, ki bo predstavila projekt Strip Down, elektro pop ali synth pop z značilnimi in nepozabnimi basovskimi linijami ter z visoko energetskimi performansi, v K4 pa bosta v okviru MENT Ljubljana nastopila ukrajinska izvajalca Vakula in Koloah + YGT live, Soter Amun live, Lavka, Levanael in Lara. Več

  • Nicol Vujović

    2. 2. 2018  |  Kultura

    Kino Sloga se vrača kot predigra valentinovega

    Ljubljanski mestni kino ima pestro poreklo. Dobrih trideset let nazaj je javno predvajal filme z erotično in pornografsko vsebino. Pod imenom Sloga je kino deloval vse do začetka 90. let in do takrat so vanj množično drli gledalci, ki so se želeli ogledati pornografske vsebine. Kinosloga. Retrosex. pa nocoj pripravlja nostalgičen večer, s predvajanjem treh erotičnih filmov, peta erotična filmska noč pa bo v znamenju treh velikih avtorjev in njihovega "najbolj žlahtnega cveta deklet". Filmski večer označujejo tudi kot valentinovo predigro. Več

  • Darja Kocbek

    1. 2. 2018  |  Svet

    Facebook je prepovedal oglaševanje bitcoina in drugih kriptovalut

    Družba Facebook je prepovedala vse oglase za kriptovalute vključno z bitcoinom, z utemeljitvijo, da morajo biti oglasi varni. Za zavajajoče in goljufive oglase na Facebooku ni prostora, piše v sporočilu uporabnikom. Z novo politiko je Facebook prepovedal oglase za finančne produkte in storitve, ki so pogosto povezani z zavajajočimi ali goljufivimi promocijskimi praksami. Poleg kriptovalut med te produkte in storitve šteje tudi binarne opcije (napovedi, kako se bo določena delnica, index ali dobrina vedla v določenem časovnem obdobju), in primarne izdaje virtualnih valut (ICO). Več

  • IK, STA

    1. 2. 2018  |  Politika

    "Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem referendumske kampanje"

    Ustavno sodišče je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu, meni sodišče.  Več

  • Damjana Kolar

    1. 2. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo noč erotičnega filma Kinosloga. Retrosex: Cvet deklet, s katero se bodo že petič poklonili zgodovini nekoč erotičnega in še danes legendarnega Kina Sloga, odprtje razstave Prodajalna praznin, enega najbolj priznanih bosansko-hercegovskih umetnikov Jusufa Hadžifejzovića, festival MENT Ljubljana, ki bo letos potekal na kar 9 prizoriščih, premiero absurdne komedije francoskega avtorja Jeana Cocteauja Strašni starši, ki je ob svoji krstni uprizoritvi v pariškem Théâtru des Ambassadeurs leta 1938 izzvala škandal zaradi domnevne amoralnosti. Več

  • Darja Kocbek

    31. 1. 2018  |  Svet

    Energetski koncerni na zatožni klopi

    Nekaterim največjim svetovnim energetskim podjetjem grozijo odškodnine v milijardah dolarjev, ker jih mesto New York toži, da povzročajo podnebne spremembe. Župan Bill de Blasio je po poročanju Financial Timesa razlaga, da odškodnine zahtevajo od družb BP, Chevron, ConocoPhillips, ExxonMobil in Royal Dutch Shell, da bi »zaščitili prebivalce New Yorka pred posledicami podnebnih sprememb«. Enake tožbe so proti velikim naftnim in premogovnim družbam vložili tudi v Kaliforniji. Več

  • Peter Petrovčič

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Družba

    V imenu resnice

    Konec lanskega leta je po istoimenski knjigi nastal igrani dokumentarni film V imenu resnice, v katerem Barbara Furjan predstavlja ozadje smrti brata Blaža, ki je po uradnih podatkih leta 1997 štiri dni pred koncem služenja vojaškega roka v vojašnici napravil samomor. Furjanova se že 20 let trudi dokazati, da je bil brat umorjen, v njegov umor pa domnevno vpleteni posamezniki oziroma paravojaške strukture blizu Janezu Janši. Trije od teh zdaj tožijo nastopajoče v dokumentarcu, ki so v izjavah namigovali na to. Več

  • Staš Zgonik

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Družba

    Sramežljiva legalizacija

    Marca lani je bil storjen še zadnji korak v večletnem procesu legalizacije konoplje za medicinsko uporabo. Po legalizaciji sintetičnih kanabinoidov in naravnih konopljinih izvlečkov v preteklih letih je vlada v drugo skupino prepovedanih drog umestila še konopljine vršičke in smolo. Več

  • Damjana Kolar

    31. 1. 2018  |  Kultura

    "Jezik je najpopolnejši medij, ker z nekaj čačkami lahko ustvari sliko – vesolja"

    Letošnji 10. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, katerega tema je bila poezija, se bo zaključil 8. februarja ob 16.00 v Kinu Šiška s premiero ugledališčene poezije za otroke od 5. leta dalje Sončnica na Luni v režiji Marka Bulca, ki je lani je na 9. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije prejel nagrado za najboljšo režijo za predstavo Kaj pa če ...?. Predstava je nastala v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in koprodukciji Kina Šiška. Več

  • Darja Kocbek

    30. 1. 2018  |  Svet

    Predsednik, ki bi bil rad levičar in desničar hkrati

    Gambit je zelo znano odprtje šahovske igre. Igralec žrtvuje figuro, običajno kmeta, z namenom pridobiti prednost. To je v prvih šestih mesecih v funkciji francoskega predsednika naredil Emmanuel Macron, na portalu Counterpunch piše Philippe Marlière, profesor na University College London. V predvolilni kampanji se je kot novinec v politiki predstavljal, da ni ne levičar ne desničar, ampak kar oboje hkrati. Več

  • IK, STA

    30. 1. 2018  |  Svet

    Zaenkrat nič novih sankcij proti Rusiji

    Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa bi se morala do ponedeljka odločiti, ali bo uvedla sankcije proti Rusiji v skladu z lani potrjenim zakonom "o zoperstavljanju ameriškim nasprotnikom s sankcijami", vendar pa je State Department sporočil, da že grožnja s sankcijami deluje in škodi ruski prodaji orožja. Več

  • Damjana Kolar

    30. 1. 2018  |  Kultura

    Fenomen, ki ima izvor v dobi fašizma 

    Narodna galerija je v sodelovanju z Galerijo Fotografija pripravila razstavo več kot 200 fotografij najpomembnejših italijanskih fotografov iz obdobja neorealizma. Poleg originalnih srebroželatinastih fotografij so preko revij, knjig in filmskih plakatov predstavljena tudi druga umetniška področja, kot sta film in književnost ter njihova simbioza s fotografijo. Raziskave italijanskega neorealističnega kulturnega gibanja (Neorealismo) so se povečini posvečale literaturi in filmu. Razumevanje vloge fotografije v tej dobi je bilo slabo, čeprav je neorealizem prav v fotografiji dosegel najboljši izraz.  Več

  • Urša Marn

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Politika

    France Arhar je postal pro bono svetovalec Boruta Pahorja

    Upokojeni bankir dr. France Arhar je novi svetovalec predsednika države Boruta Pahorja za področje gospodarstva in financ. Zamenjal je Heleno Kamnar, ki se je konec lanskega leta upokojila. Arhar ima status nepoklicnega funkcionarja, to pomeni, da za svetovanje ne bo prejemal plačila. Tak status imata v kabinetu predsednika države še dva upokojenca: nekdanji predsednik SAZU in večkratni minister akademik dr. Boštjan Žekš je svetovalec za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, nekdanji predsednik ustavnega sodišča in diplomat dr. Ernest Petrič pa svetovalec za zunanje zadeve. Funkcija pro bono svetovalca resda ne prinaša zaslužka, prinaša pa vpliv na predsednikove odločitve. Več

  • Le zastavo nosi naj ...

    Na otvoritveni slovesnosti Olimpijskih iger v Pjongčangu se bosta Severna in Južna Koreja predstavili pod skupno zastavo Koreje. Seveda to ni prvič, da bi Koreji na olimpijskih igrah nastopili pod skupno zastavo na otvoritveni prireditvi. Posebej zanimivo je, da sta se državi za tak korak odločili prav za prihajajoče olimpijske igre. Torej v času, ko se mednarodna skupnost vztrajno oddaljuje od severnokorejskega režima, bosta državi v svet poslali sporočilo miru in sodelovanja, sporočilo olimpijskega ter športnega duha. Žal pa tega ne moremo trditi za širšo slovensko (športno) javnost, ki je z vrsto ksenofobnih in žaljivih izjav od kandidature za nosilca slovenske zastave na otvoritvi iger odvrnila Jakova Faka. Več

  • Darja Kocbek

    29. 1. 2018  |  Družba

    Genski testi postajajo igra z ognjem

    Včasih so ljudje ob rojstvu ali pred težkimi odločitvami uporabili astrologijo, ki zdaj ne velja več za resno znanost. Kljub temu veliko ljudi še vedno verjame, da zvezde do določene mere določajo našo usodo. Znanost ima danes več metod za ugotavljanje usode. Ena so genski testi, s katerimi lahko ugotovimo dedne bolezni. Na tej podlagi lahko izvedemo ukrepe, s katerimi posledice omilimo ali jih celo povsem odpravimo. Ob teh zdravstvenih raziskavah pa podjetja že dobrih deset let prodajajo genske teste zainteresiranim ljudem neposredno mimo zdravnika po sistemu »neposredno potrošniku«. Te storitve ponujajo prek spleta, v lekarnah in studiih za fitnes. Stranke oddajo vzorec in kmalu dobijo genetske informacije, ki so bolj ali manj relevantne, v Neue Zürcher Zeitung piše Lena Stallmach. Več

  • Damjana Kolar

    29. 1. 2018  |  Kultura

    Poletna romanca med mladeničem in očetovim sodelavcem na idiličnem italijanskem podeželju

    Po projekcijah na 28. Liffu, kjer je prejel Kinotripovo nagrado mladinske žirije, film Pokliči me po svojem imenu, posnet po istoimenskem romanu Andréja Acimana, prihaja na redni spored Kinodvora. Režiser Luca Guadagnino nas po filmu Nemirna obala še enkrat vrže v srce poletne vročine, tokrat s tenkočutno zgodbo o odraščanju in ljubezni med fantoma na idiličnem italijanskem podeželju. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Uvodnik

    Prišla bo jeza, prišel bo bes

    Slovenski delodajalci, pri čemer mislimo tako na zasebnike kot državo, imajo srečo. Srečo, ker imajo take medije, ki dejanske podatke tako površno prenašajo javnosti. Tako jim uspeva še vedno prodajati krizno retoriko, zaradi katere ljudje dejansko sprejemajo, da je tako rekoč prav, da so plače nizke, delovna obremenjenost pa vse večja, pri čemer je stanje gospodarstva čisto drugačno: vse nam pove podatek, da so v Sloveniji od leta 2013 do leta 2016 dobički podjetij poskočili za kar 19-krat, s 169 milijonov evrov leta 2013 na kar 3,2 milijarde leta 2016. Take indoktrinacije, kot jo uspeva danes prek medijev izvajati neoliberalni eliti (menedžerjem in vladi), ni uspelo javnosti prodajati niti bivši komunistični partiji. Resnici na ljubo partija dejansko ni bila nikoli tako uspešna v tem, kot danes poskuša prikazati Janševa SDS. A pustimo to ob strani, muke bivših malih prisklednikov partije tipa Gorenak, ki tako perejo svoje življenjepise. Več

  • Izak Košir

    26. 1. 2018  |  Družba

    Radio Mladina: Izjemni dobički slovenskega gospodarstva, delavci pa na antidepresivih

    Pogovor je nastal na podlagi članka Boruta Mekine z naslovom Tragični junaki >> 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/388887051&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Franco Juri

    26. 1. 2018  |  Politika

    Zakaj je priznanje Palestine prava odločitev

    Odziv oziroma poziv 48 večjih ameriških judovskih organizacij v ZDA slovenskemu premierju je zgovoren dokaz, da je Slovenija opažena in da postane politično zanimiva, le ko ji uspe zravnati hrbtenico in se suvereno postaviti na noge. Slovenija že drugič v državnem zboru razpravlja o priznanju palestinske države; v odboru za zunanjo politiko je to storila leta 2010 na pobudo Zaresa, a takrat je ameriške judovske organizacije niso opazile, ker so bile svetovne okoliščine nekoliko drugačne od današnjih. Ameriški vodilni Judje se dobro zavedajo zadrege in neuglednosti, ki ju Ameriki povzroča robati predsednik primitivnih manir, ameriško enostransko priznanje Jeruzalema, tudi vzhodnega (zasedenega) dela mesta, kot glavno mesto Izraela, pa je sprožilo v OZN in med večino njenih članic burne reakcije in jasno resolucijo generalne skupščine svetovne organizacije. Več