Uredništvo

  • Uredništvo

    12. 1. 2024  |  Politika

    Protest / Tudi v Ljubljani globalni dan solidarnosti z Gazo

    V soboto, 13. januarja, bo potekal globalni dan solidarnosti z Gazo. Protestniki in protestnice bodo na miroljubnih shodih po celem svetu izrazili podporo Palestincem in Palestinkam. V Ljubljani bo zborovanje potekalo ob 11. uri v pred Pritličjem. Program bo raznolik, saj boste med drugim lahko slišali branje poezije in govore ter pozive političnim odločevalcem.

  • Uredništvo

    10. 1. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / ZELENI SPOPAD

    V petek izide nova Mladina! V drugi letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 12. januarja, dalje, preberite vse o zelenem spopadu. Kako je evropski desnici uspelo boj proti podnebnim spremembah spremeniti v družbeni spopad? Več v petkovi Mladini, katere naslovnico krasi ilustracija nagrajenca Prešernovega sklada in našega hišnega karikaturista Tomaža Lavriča, fotografija v ozadju je delo Luke Dakskoblerja, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović.

  • Uredništvo

    10. 1. 2024  |  Družba

    Vrt naslad / Vsepovsod goli ljudje v erotičnih položajih

    V članku z naslovom Hieronymus Bosch: Vrt naslad, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, novinarka Kathrin Maas piše o sliki nizozemskega slikarja Hieronymusa Boscha, na kateri kar mrgoli podob, ljudi pa navdušuje že več kot petsto let, ne nazadnje tudi zaradi eksplicitnih erotičnih prizorov. 

  • Uredništvo

    10. 1. 2024  |  Politika

    »To potezo Izraela razumem kot poskus vplivanja na demokratične in politične procese«

    "To, da takšno vabilo prihaja po tem, ko je Slovenija jasno zavzela stališče miru in obsodila izraelske kršitve mednarodnega humanitarnega in vojnega prava zaradi genocida, ki trenutno poteka nad Palestinci s strani Izraela, in desetletja trajajočega apartheida, ni presenetljivo:"

  • Uredništvo

    10. 1. 2024  |  Družba

    »Lahko je pametovati, da je kmetijstvo eden največjih krivcev za klimatske grozote«

    "Na naši kmetiji smo bili v lanskem letu tolikokrat pod vodo, da sem minulo nedeljo, ko so se zaradi velike količine padavin njive v naši dolini spet začele spreminjati v jezera, doživela panični napad. Že sam zvok dežja, ki je žuborel po žlebih in kanalih, me je spravil v nenadzorovan jok. Pa ne živim izključno od kmetijstva. A izkušnja klimatskih sprememb, ki jo na kmetijah doživljamo zadnja leta, pušča v naših telesih, v naših živčnih sistemih in v naših mislih grozljiv odtis. Lahko je pametovati, da je kmetijstvo odgovorno za tretjino globalnih izpustov ogljikovega dioksida in torej eden največjih krivcev za klimatske grozote, ki se nam dogajajo. To je res. A zelo neumno je misliti, da smo kmetijstvo zgolj kmetice in kmetje. Kmetijstvo smo vsi mi. Ti, ki to bereš, jaz, ki to pišem, in ministrica, ki se bo morala večino stvari šele naučiti."

  • Uredništvo

    9. 1. 2024  |  Družba

    »Ljubezensko življenje v rimskem cesarstvu je bilo divje in dekadentno«

    V članku z naslovom Cesarjevi novi običaji, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, novinar Felix Bohr piše o tem, da je bilo ljubezensko življenje v rimskem cesarstvu divje in dekadentno. Cesar Avgust je zato poskušal spodobnost predpisati z zakonom, a mu je hčerka prekrižala načrte.

  • Uredništvo

    9. 1. 2024  |  Politika

    Kaj lahko doprinese Slovenija?

    "Zdi se mi, da je vloga nestalne članice tudi v tem, da si izbere nekaj posebnih tem, ki jih potem skuša lansirati v čim več točk, ki so sicer na dnevnem redu Varnostnega sveta. Od nestalnih članic, zlasti pa ne od malih držav, se ne pričakuje, da bodo z vojaško silo pripomogle k reševanju posameznih konfliktov. Uporaba prisile tudi ni vedno primerna niti učinkovita, zato je pomembno, da si Slovenija prizadeva za preventivno diplomacijo."

  • Uredništvo

    9. 1. 2024  |  Družba

    »Zadnjih dvajset let izobraževanje preprosto ni več in«

    "Ta skrajno neambiciozen odnos do vzgoje in izobraževanja nas ne sme čuditi. Zadnjih dvajset let izobraževanje preprosto ni več 'in'. Spomnimo: prva ministrica za izobraževanje v Cerarjevi vladi je diplomirala s plagiatom; res pa so bili tedaj še taki časi, da se je morala po tednu dni ministrovanja posloviti. Njena naslednica je ob ministrovanju imela dovolj časa za dobro plačano honorarno profesorsko delo; tudi ta je odšla predčasno. Eden od ministrov za izobraževanje je najraje potoval in spal v najdražjih hotelih. Spet tretji je sedel v upravnem odboru obskurnega armenskega zdravilca. Spomnimo se predstavitve kandidata za vodenje vzgojnoizobraževalnega resorja, zdaj ministra Darja Felde v DZ. Vsakomur, ki se vsaj približno spozna na področje, je bilo jasno, da iz te ministrske moke tudi tokrat ne bo kruha. Strokovno javnost so osupnile ministrove prioritete, med njimi posebej izpostavljena potreba po digitalizaciji učiteljev in otrok od vrtca dalje, in prioritete, ki jih ni omenil, pa bi jih moral. Recimo, kako se bo ministrstvo konkretno odzvalo na temne plati digitalizacije, na v številnih raziskavah opaženo poslabšano počutje in zdravje otrok, na vse starejše učitelje ..."

  • Uredništvo

    9. 1. 2024  |  Družba

    Proglas / Kaj nam povzroča stalna dosegljivost?

    Za konec leta smo prihranili temo, ki je izvajalce v 2023 najbolj pritegnila – Dosegljivost. Verjetno ne gre za naključje, saj delamo v eni od mnogih panog, kjer ni konkretne ločnice med delovnim in zasebnim oziroma prostim časom. Pozvali smo jih, da se v rešitvah ubadajo s stanjem stvari, vzroki zanj in z motnjami, ki nam jih stalna dosegljivost (povezanost) povzroča v fizičnem svetu.

  • Uredništvo

    8. 1. 2024  |  Politika

    »Od ministrice za pravosodje bi pričakovali, da razume pomen vladavine prava«

    "Slovenski pravni red ne pozna instituta zamika pri uresničevanju odločbe ustavnega sodišča. Ministrica se mora kot pravnica tega dobro zavedati. Težko razumljivo je, da z izgovorom, da gre za kolegijski organ, pritrjuje političnim argumentom vlade, ki se je odločila za nespoštovanje roka, določenega v ustavni odločbi. Sprašujemo se, ali se ob tem zaveda, pri kako nevarnem vzpostavljanju novih standardov sodeluje. Ali torej sporoča, da vsakokratna vladajoča struktura ni zavezana k spoštovanju ustavnih odločb oziroma samovoljno odloča, če in kdaj jih bo izvršila? Od ministrice za pravosodje bi pričakovali, da je znotraj vlade tista članica, ki zagotavlja, da vlada razume pomen vladavine prava in v skladu z njim tudi deluje. Če njeni argumenti na vladi niso slišani, je po naši oceni edina pot, da na nespoštovanje temeljne pravne ureditve Republike Slovenije opozori s svojim odstopom. Le tako lahko zavaruje svojo strokovno integriteto. Sicer njena izvajanja o zavezi vladavini prava ostajajo na zgolj deklaratorni ravni."

  • Uredništvo

    8. 1. 2024  |  Svet

    »Slutim, da se bodo pri nas zgodili fizični spopadi«

    "V državi, ki se ima za evropsko in je celo kandidatka za članstvo v Evropski uniji, si je težko predstavljati tako množične in surove manipulacije z voljo ljudstva, kot so si jih privoščili naši oblastniki. Doživeli smo vse, kar je mogoče doživeti, a bolj kot to vzbuja skrb, kako odkrito in surovo si oblast privošči vse te kršitve. Po mojem je tako odkrito in brutalno manipuliranje z volitvami zgolj odsev tega, da se na oblasti zavedajo, da zanje ne veljajo nobene omejitve."

  • Uredništvo

    7. 1. 2024  |  Družba

    »Seksualnost ni bila od nekdaj taka, kakršno poznamo«

    V članku z naslovom "Pornografija je bila oblika družbene kritike," ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, se je novinar Sebastian Hammelehle pogovarjal z zgodovinarjem Franzom X. Ederjem, ki pravi, da seksualnost ni bila od nekdaj taka, kakršno poznamo. "Razvoj meščanske družbe v 17. in 18. stoletju je bil osrednjega pomena za spremembe v seksualni kulturi. S poznanstvenjem in liberalizacijo zakonov v razsvetljenstvu so začeli povsem drugače razpravljati o spolnosti, zaščiti in spolnih boleznih."

  • Uredništvo

    7. 1. 2024  |  Politika

    »To so slabiči, ki morajo imeti vse pod kontrolo, tudi žensko pod sabo«

    "Moški svojo nadoblast uveljavljajo samo takrat, ko se bojijo, da jo bodo izgubili. To so slabiči, ki morajo imeti vse pod kontrolo, tudi žensko pod sabo. Razsvetljeni moški pa ve, da se njihova moškost ne bo zmanjšala, tudi če se bo ženska razcvetela, razprla krila. Tudi če se zjoka in pokaže globoka čustva, ne bo nič manj moški."

  • Uredništvo

    7. 1. 2024  |  Svet

    »To, da je Zahod marginaliziral Hamas, je bila zelo huda napaka«

    "Pri palestinskih volitvah leta 2006 je bilo veliko kontradiktornosti. Mednarodna skupnost, zahodne sile, kvartet (ZDA, EU, Rusija in ZN) in Izrael so volitve podpirali, podpirali so tudi udeležbo Hamasa na njih. A nihče ni pričakoval Hamasove zmage. Moram reči, da tudi mi, ki smo bili tam, tega nismo pričakovali. Videli smo stopnjo udeležbe na volitvah v Hebronu, kjer je imel Hamas močno podporo, nismo pa vedeli, da je takšna udeležba, takšna množica ljudi, ki so podpirali Hamas, pomenila, da bo Hamas zmagal. Vsi smo bili presenečeni. Po volitvah pa so Evropska unija, evropske sile in ZDA podprle Mahmuda Abasa (predsednika države Palestine, palestinske samoupravne oblasti, PLO-ja in Fataha) in Fatah ter skušale marginalizirati Hamas. To je bila zelo huda napaka."

  • Uredništvo

    7. 1. 2024  |  Družba

    »Izobraževanje po koncu mandatov ministra Gabra, ni več politična prioriteta«

    "Ko se zgodi, da so v istem letu objavljeni rezultati treh velikih mednarodnih raziskav in vse tri pokažejo, da smo v bralni, matematični, naravoslovni in državljanski pismenosti zdrsnili tako rekoč pod raven rezultatov iz časa, ko smo te raziskave začeli izvajati, se pravi v čas pred 17 oziroma 14 leti, potem pač ne morem reči drugega kot to, da so rezultati katastrofalni."

  • Uredništvo

    6. 1. 2024  |  Politika

    RTV / »Kako so lahko v programskem načrtu za leto 2024 pustili Pričevalce in Spomine?«

    "Če pogledate organizacijsko strukturo zavoda, vam bo hitro postalo jasno, da direktorji in tudi odgovorni uredniki in uredniki uredništev sploh ne vedo, kaj je tisto, kar je pomembno ali v njihovih očeh ali pa v očeh javnosti. Z uravnilovko se režejo različne programske vsebine, ne dodajajo se tiste, ki bi bile potrebne, in ne ukinjajo se druge, ki niso. Ne gre le za stvari, ki jih na abstraktni ravni določa zakon o RTV, gre za vseprisotno formo uravnoteževanja. Kako so lahko v programskem načrtu za leto 2024 sploh pustili dvojček oddaj, ki se imenujeta Pričevalci in Spomini?"

  • Uredništvo

    6. 1. 2024  |  Kultura

    »Treba je imeti rad svoj materni jezik, vendar ni nujno, da ga idealiziramo«

    "Na področju slovenščine se vsekakor dogaja veliko sprememb. Ne bi rekla, da smo dosegli kakšne zelo pomembne ugotovitve v zvezi s slovenščino v zadnjem času, smo pa morda spremenili osredotočenost in odnos do slovenščine, do tega, da je materinščina sveta."

  • Uredništvo

    5. 1. 2024  |  Politika

    »Vloženi zakon bo poslance prisilil, da se opredelijo do ključnega vprašanja, kdo upravlja naše javno zdravstvo«

    "Vloženi zakon bo poslance prisilil, da se opredelijo do ključnega vprašanja, kdo upravlja naše javno zdravstvo. Smo to volilci, ki smo glasovali za stranke, ki so dale zelo jasne obljube, da bodo krepile javno zdravstvo, skrajšale čakalne vrste ter ustavile dvoživkarstvo in korupcijo? Ali pa naše zdravstvo obvladujejo majhne skupinice posameznikov, lobistov, zasebnikov in zdravnikov v zdravniški zbornici in sindikatu Fides, ki imajo paciente za talce v boju za dodatne privilegije."

  • Uredništvo

    5. 1. 2024  |  Družba

    »Naša generacija se počuti, kot da ničemur več ne pripada«

    "Mislim, da je treba jasno razlikovati med nostalgijo in retradicionalizacijo. Mislim, da z nostalgijo samo po sebi ni nič narobe, včasih se verjetno vsi ujamemo v nostalgične občutke. A dejstvo je, da živimo v zelo nevarnem času, ko je na delu močno dviganje konservativizma, populističnih gibanj in zahtev po retradicionalizaciji družbe. Pri tem pa ne gre več samo za nostalgičen pogled nazaj, ampak za zelo nevarno zahtevo po družbi preteklosti, za korak nazaj k nestrpnostim, normativni in patriarhalni družbi ter radikalizmu na vseh ravneh."

  • Uredništvo

    3. 1. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / NOVO POGANSTVO

    V petek izide nova Mladina! V prvi letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 5. januarja, dalje, preberite vse o vplivu novodobnih šamanov na politične in poslovne odločitve. Več o novem poganstvu v petkovi Mladini, katere naslovnico krasi ilustracija nagrajenca Prešernovega sklada Tomaža Lavriča.

  • Uredništvo

    3. 1. 2024  |  Politika

    »Drugi nas vidijo kot državo, ki je načelna, in to vlogo bomo poskušali odigrati«

    "Ne bo lahko obdobje, ampak prav zaradi tega se veselimo, da bomo v tem kritičnem trenutku za mednarodno skupnost lahko sodelovali. Nič ni narobe, če imamo ob začetku mandata idealistične cilje, tega sem celo vesel. Drugi nas vidijo kot državo, ki je načelna, in to vlogo bomo poskušali odigrati."

  • Uredništvo

    3. 1. 2024  |  Družba

    »Ne izobraževanje ne znanje nista prioriteti slovenske družbe«

    "Kot družba smo zelo mačehovski do področja vzgoje in izobraževanja. Ne izobraževanje ne znanje nista prioriteti slovenske družbe, pa naj se še tako trudimo in v vse strateške nacionalne dokumente zapišemo, da smo na znanju temelječa družba. Jaz tega občutka nimam. Družba se je spremenila, tudi vzgojni slogi so se spremenili, zdi pa se mi, da je prvenstveni vzgojni slog v slovenski družbi še vedno permisivna vzgoja. Ta se je razvila v ZDA po drugi svetovni vojni. Vprašanje je, ali je takšna vzgoja, ki je še ustrezna za današnji čas. Nekatere raziskave kažejo, da ne, da imajo posamezniki številne težave pri samopodobi, prepoznavanju odgovornosti. To se prenaša tudi v šolski prostor. Šolam ves čas jemljemo avtonomijo."

  • Uredništvo

    3. 1. 2024  |  Družba

    »Spolnost je politična«

    V članku z naslovom Kdo je pri seksu spodaj?, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, novinarka Eva-Maria Schnurr piše o tem,  da je spolnost politična. "Družbene vloge in hierarhije že stoletja izpeljujejo iz domnevne narave spolov. Morda se bo to zdaj spremenilo."

  • Uredništvo

    2. 1. 2024  |  Družba

    Zgodovina spolnosti / POŽELENJE

    V sklopu edicij o zgodovini je izšla posebna Mladinina številka POŽELENJE, ki obravnava zgodovino spolnosti ‒ od antike do digitalne dobe. Obvezno branje, polno atraktivnih, zanimivih in poglobljenih tekstov, pa tudi izčrpnih intervjujev s strokovnjaki. Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

  • Uredništvo

    2. 1. 2024  |  Družba

    »Danes je nevarneje biti antifašist kot fašist«

    "Danes je nevarneje biti antifašist kot fašist, čeprav je bila povojna Evropa zgrajena prav na vrednotah antifašizma. Prav zato mora antifašizem znova postati temeljni kamen združene Evrope in svobodnega sveta. Ne le zaradi dramatičnega antidemokratičnega dogajanja, ki smo mu priča, ampak tudi zaradi poučnih vzporednic iz preteklosti." 

  • Uredništvo

    2. 1. 2024  |  Družba

    »Ideja, da smo ljudje produktivni osem ur na dan, je mit«

    "Ideja, da smo ljudje produktivni osem ur na dan, je mit. Ampak politične volje in poguma za priznanje še ni. V kapitalizmu, ki teži k nenehni rasti in k čedalje višjim dobičkom in v katerem je koncept produktivnosti zasnovan na urah prisotnosti, bo tudi nova tehnologija le orodje zagotavljanja višje produktivnosti. Četudi mlajše generacije vrednotijo zasebni čas drugače in izzivajo samoumevnost delovnih razmerij, je moč interesnih skupin, ki imajo neposredne koristi od obstoječega stanja in sposobnost oblikovanja strateških zavezništev, večja. Spremembe te vrste posegajo v ustaljen družbeni red, v sistem družbenega razporejanja koristi in stroškov, kar zahteva prenovo države blaginje, ki je vzpostavljena na nujnosti ekonomske in družbene aktivnosti, reprogramiranja financiranja zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema, in tudi sicer (pre)razporejanja družbenih virov, zlasti z brzdanjem svobodnega grabljenja dobičkov in doseganjem družbenih soglasij, kako pravičneje razdeliti bremena."

  • Uredništvo

    30. 12. 2023  |  Politika

    »Mogoče ne znam biti pretirano diplomatska«

    "Sama si želim biti drugačna v politiki, mogoče niti ne znam biti pretirano diplomatska. Umetnost odgovarjati na vprašanje in povedati nič ni nekaj, kar bi si sama želela gojiti, želim biti neposredna, res pa je, da je v diplomaciji včasih treba biti previden."

  • Uredništvo

    30. 12. 2023  |  Kultura

    »Z govorico telesa lahko poveš več kot s samo besedo«

    "Kljub temu da kot plesalec in koreograf seveda verjamem, da z govorico telesa lahko poveš več kot s samo besedo in da je v tem moč naše umetnosti, to včasih ni dovolj. Metafora, ki jo lahko ustvarimo skozi ples, pomaga, vendar ni dovolj. Se pravi, da moram do literarnega dela in tudi do plesalcev pristopiti kot dramski režiser. In od plesalcev tudi pričakujem odnos do literarne vsebine, kakršnega imajo po navadi igralci."

  • Uredništvo

    29. 12. 2023  |  Družba

    »Še nikoli vlada ni posvetila tako malo pozornosti izobraževanju«

    "Še nikoli v preteklosti vlada ni posvetila tako malo pozornosti izobraževanju. Ministra za vzgojo in izobraževanja ni opaziti, delež BDP za to področje je eden najnižjih do sedaj. Najlepše se je odnos do izobraževanja pokazal ob rezultatih naravoslovne in matematične pismenosti ter bralnega razumevanja v okviru raziskave Pisa. Močno nazadovanje na vseh treh področjih, zlasti porazni rezultati na področju bralne pismenosti, je alarm, ki bi moral predramiti tako ministrstvo kot vlado. Analiza rezultatov bi morala biti tema seje vlade in poziv h konkretnim aktivnostim za izboljšanje. Zgled je lahko Estonija, ki je po rezultatih Pise med prvimi na svetu in najboljša evropska država. Ob osamosvojitvi se je namreč zavedala, da šolski sistem iz sovjetskih časov ne bo prinesel ustreznih rezultatov. Zato so ta sistem opustili in kot zgled uporabili finski sistem, ki je radikalno drugačen. Za takšno spremembo sta bila potrebna velika politična volja in pogum, oboje so Estonci očitno imeli."

  • Uredništvo

    27. 12. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / OSEBNOST LETA

    V petek izide nova Mladina, zadnja v letu 2023! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 29. decembra, dalje, preberite, zakaj smo za osebnost leta izbrali filozofa Slavoja Žižka. Avtor ilustracije na naslovnici je nagrajenec Prešernovega sklada in naš hišni karikaturist Tomaž Lavrič.