• Borut Mekina

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Ni prostora za starce

    Minuli teden je Andrej – tako ga imenujmo – zaprosil za informativni izračun pokojnine. Andrej ima za seboj 40 let delovne dobe, razen obdobja 10 let je imel solidno plačo na delovnem mestu v elektronskih medijih, za katero se je že pred desetletji zahtevala visokošolska izobrazba. Lahko bi ga uvrstili v sloj tistih, ki zavzemajo odgovorne družbene položaje. A ne glede na to mu je računalniški program na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) izdelal izračun, ki ga je neprijetno presenetil. Njegov starejši sodelavec, ki je v pokoju že 20 let, prejema 1200 evrov pokojnine na mesec, pravi, njemu pa je zdaj izračun pokazal 600 evrov pokojnine. »To ni pošteno,« nam je dejal. In res ni, saj mu je bila določena pokojnina, ki je za 17 evrov nižja od meje tveganja revščine, kot smo jo določili za leto 2015.

  • Staš Zgonik

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Novi svetovi

    Štirideset svetlobnih let od Zemlje, v zvezdnem sistemu Alfe Kentavra, je zvezda Trappist-1. Zvezda je izjemno majhna, le malo večja od Jupitra. A ker ima kljub temu 80-krat tolikšno maso kot Jupiter, je temperatura v njenem jedru še ravno dovolj visoka za pretvorbo vodika v helij, s čimer sploh izpolnjuje pogoje za uvrstitev med zvezde. Njena svetlost je dvatisočkrat manjša od svetlosti Sonca.

  • Klemen Košak  |  foto: Borut Krajnc

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Politika

    Stane Saksida, sociolog

    Vlada je pred tremi tedni predstavila vizijo 2050, s katero je napovedala, da bomo čez 30 let samozavestno živeli kakovostno življenje v skupnosti, kjer bomo drug drugemu zaupali. Ta vizija je zanič, pravi Stane Saksida, ki nekaj ve o teh rečeh. Po izobrazbi je filozof in psiholog, je pa tudi (samouki) sociolog, ki je bil med pobudniki in usmerjevalci razvoja sociologije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je raziskovalec in dolgoletni direktor Inštituta za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani, ukvarjal se je predvsem z družbeno razslojenostjo, družbeno močjo, nesoglasji, načrtovanjem družbenega razvoja, vrednotami v razvoju … »Svojo široko metodološko izobraženost in smisel za operacionalizacijo in analizo je kot svetovalec in mentor prenašal v kolegialno okolje. S svojo osebnostjo je ustvarjal odprt prostor za sociološko analizo in za kritičen spoprijem z družbeno-razvojnimi problemi,« je o njem pred časom zapisal dolgoletni sodelavec Niko Toš. Saksida je raziskoval oziroma predaval tudi v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Angliji in na Škotskem, Unesco pa ga je poslal v Mehiko kot strokovnjaka za družbeno načrtovanje. V času Jugoslavije je sodeloval pri oblikovanju dveh strategij razvoja Slovenije.

  • DK, STA

    26. 1. 2021  |  Politika

    Slovenka kandidira za županjo Varaždina

    Prva pripadnica slovenske skupnosti na Hrvaškem, ki je bila izvoljena v hrvaški parlament, Barbara Antolić Vupora, bo kandidatka SDP za predsednico varaždinske županije na majskih lokalnih volitvah, so potrdili na sedežu največje hrvaške opozicijske stranke. Antolić Vupora aktivno sodeluje pri dejavnostih slovenske manjšine na Hrvaškem.

  • Damjana Kolar

    3. 3. 2017  |  Kultura

    REJVikend

    V petek bosta v Klubu K4 na 7 - urnem setu nastopili DJ eminenci Sotofett (norveški DIY posebnež in lastnik založbe Sex Tags Mania) in Francoz Gilb'r, na drugem plesišču pa se bo predstavil Madžar Route8. V Gala hali bo v okviru cikla Zeleno sonce nastopila hrvaško - slovenska funk naveza. Osrednji gost bo DJ Pips, gonilna sila osiješke urbane scene, ob njem pa še Udo Brenner in Sejkul. V soboto bo v Klubu Valentino večer glasbe 90-ih let, ki jo bosta vrtela Dr. Silvano DJ & TeyDJ, v Pekarni Maribor pa se bodo na večeru DNB: Styrian Forces predstavili domači kolektivi Bass Fighters, Illegal kru, Magnetic Shift in Jungle Boogie.

  • 2. 3. 2017  |  Svet

    Za milijonarje je najbolj privlačna Avstralija

    V letu 2016 je zapustilo državo, v kateri so živeli, 82 tisoč dolarskih milijonarjev. Predlani se jih je preselilo 64 tisoč. Največ milijonarjev se preseli v Avstralijo, sledijo ji ZDA, Kanada, Združeni arabski emirati in Nova Zelandija. V Avstralijo se je lani preselilo 11 tisoč milijonarjev, v ZDA 10 tisoč in Kanado 8 tisoč.

  • Izak Košir

    2. 3. 2017  |  Družba

    Zakon o tujcih kot simptom avtokratske oblasti?

    Državni zbor je 26. januarja 2017 sprejel novelo zakona o tujcih. Slednji oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za azil. Ker je to v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. "Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena "novi situaciji". Namesto na resni strokovni analizi zakon v veliki meri temelji na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije," so sklic današnjega posveta komentirali organizatorji.

  • Damjana Kolar

    2. 3. 2017  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    V četrtek bo v PTL premiera solo plesne predstave Magdalene Reiter z naslovom Bližnji plani, ki izpostavlja materianost telesa. V petek bodo v Galeriji Photon odprli razstavo svetovno znanega fotografa Vladimírja Židlickýja, na kateri bo predstavljen izbor del zadnjih deset let. V SNG Maribor bodo premierno uprizorili baletni triptih Favn - Carmen - Bolero v koreografiji Edward Cluga, Valentine Turcu in Johana Ingerja. V soboto bo v Cankarjevem domu otvoritev festivala Literature sveta - Fabula s francoskim pisateljem Mathiasom Énardom, v Festivalni dvorani pa bo nastopila skupina Mostar Sevdah Reunion.

  • Darja Kocbek

    1. 3. 2017  |  Svet

    Poljska je dokaz, kako nemočna je EU

    Konservativna poljska vlada z ukrepi, ki jih sprejema, že ves čas dokazuje, kako nemočna je dejansko EU, čeprav so ji države članice v zadnjih letih prepustile precej suverenosti. Bruseljskim evropskim funkcionarjem in uradnikom v sporu z državami, kjer vladajoča politika odločno vztraja pri svojem, tudi takrat, ko so ogrožene človekove pravice in svoboščine, ostajajo le besede. Andre Tauber v die Welt nadalje ugotavlja, da je Bruslju v zadnjih letih kljub temu sicer uspelo odvrniti predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana, da najhujših namer ni izvedel, v Romuniji je vlada razveljavila sporno protikorupcijsko zakonodajo, a to je bila bolj posledica protestov državljanov kot zahtev Bruslja.

  • Izak Košir, STA

    1. 3. 2017  |  Družba

    Bo YouTube povozil klasično televizijo?

    Pretočna televizijska storitev YouTube TV bo ponujala naročniške pakete televizijskih programov. S tem bo YouTube začel neposredno konkurirati tradicionalnim ponudnikom plačljivih paketov TV-programov.

  • Uredništvo

    1. 3. 2017  |  Družba

    Umrl je Sandi Čolnik

    Po poročanju spletnega portala RTV Slovenija se je za vedno poslovilo eno od velikih imen malih zaslonov. Sandi Čolnik je se rodil leta 1937 v Mariboru, svoj prepoznavni glas pa je prvič uporabil na mariborskem radiu. V prestolnico ga je pripeljal študij prava, ki pa ga je ravno zaradi dela na Radioteleviziji Slovenija obesil na klin oz. ga zamenjal za študij novinarstva, poroča MMC

  • Izak Košir, STA

    1. 3. 2017  |  Politika

    Spomini Baracka in Michelle Obama vredni rekordnih več deset milijonov

    Barack in Michelle Obama sta z newyorško založbo Penguin Random House podpisala pogodbo za objavo svojih spominov, ki naj bi bila vredna več deset milijonov dolarjev. Prvi temnopolti ameriški predsednik je sicer že avtor dveh spominov in otroške knjige.

  • Damjana Kolar

    1. 3. 2017  |  Kultura

    Osmi bienale slovenske sodobne plesne umetnosti

    Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo od 8. do 11. marca potekal festival Gibanica, ki od leta 2003 bienalno predstavlja slovensko sodobnoplesno produkcijo. Letošnji program je izbrala tričlanska mednarodna selektorska ekipa v sestavi: Angela Glechner (Avstrija), umetniška in finančna direktorica SZENE Salzburg ter festivala Sommerszene, Suzana Koncut (Slovenija), plesalka, koreografinja ter prevajalka in Eddie Nixon (Velika Britanija), direktor razvoja gledališča in umetnikov v londonskem centru sodobnega plesa The Place.

  • Izak Košir

    28. 2. 2017  |  Svet

    Resnica je, da so alternativna dejstva laž

    The New York Times je lansiral oglasno kampanjo, ki presprašuje, kaj je resnica in kakšen je njen pomen v današnjem medijskem svetu, kjer vse bolj prevladujejo zgolj mnenja in tudi laži oziroma nepreverjene informacije, ki so namenjene hujskaštvu in podpihovanju sovražnega govora. Za vsem tem stoji jasna politična agenda, ki danes niti ne skriva več svojih resničnih namenov. 

  • Uredništvo

    28. 2. 2017  |  Kultura

    Alja Predan odstopila z mesta umetniške direktorice Festivala Borštnikovo srečanje

    Dramaturginja, prevajalka in teatrologinja Alja Predan s 30. aprilom zapušča mesto umetniške direktorice Festivala Borštnikovo srečanje. Pravi, da se je za ta korak odločila iz osebnih razlogov, verjame pa, da je svoje delo opravljala vestno, predano in pošteno. "Dosegla sem vse, kar sem v tem trenutku lahko. V danih okoliščinah nimam motivacije, ki sem jo imela. Sem človek, ki je zelo zagnan, predan – tak je tudi moj priimek – in ko izgubim svoj notranji polet, iščem drugo priložnost."

  • Jure Trampuš

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    O zgodovini velike religije

    Zakaj islam? Vprašanje je odveč, islam, kulturno-religijski sistem, njegove različice in podtoni, njegova zgodovina in prihodnost, oblikuje sodobni svet. Podobno kot sodobni svet oblikujejo tudi krščanstvo, budizem, hinduizem, judovstvo, konfucianizem ali pa ateizem, sekularna država, popularna kultura. Dogajanja na svetu ne moreš razumeti, ne da bi poznal teh in še mnogo drugih vrednotnih sistemov, religij, ideologij, matric.

  • Majda Vrhovnik

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    Perspektivni kader

    Nova24TV, medij v službi resnice, ima novo pridobitev. To je 34-letna novinarka in pisateljica Marjanca Scheicher. Njenega imena še nismo zasledili v »resnih« medijih, saj je večji del kariere sodelovala s tabloidno revijo Nova, kjer je ustvarila mariborskega »slavčka« in samopromotorja Damjana Murka. Napisala je tudi njegov življenjepis. Ni pa pisala zgolj o njem, zanimajo jo veliki zvezdniki, napisala je tudi knjigo o pornesi La Toyi in še nekaj erotičnih romanov. Med najbolj razvpitimi sta dva dela knjige Kešpička, pa tudi delo Obsedenci, ki govori o najboljših prijateljicah, starih od 25 do 30 let, ki sta še vedno samski in na lovu za bogatimi poslovneži. Glede odprtosti do seksualnosti je nekje na ravni Vesne Vilčnik iz kluba Češplja, ki je med tem Novo24TV že zapustila.

  • Damjana Kolar

    28. 2. 2017  |  Kultura

    Združevanje pisane besede in podobe v sodobni likovni produkciji

    V Vodnikovi domačiji Ljubljana bodo 2. marca ob 19.00 odprli skupinsko razstavo z naslovom Neki piše. Gre za drugi projekt Zavoda SCCA-Ljubljana v tem prostoru, ki raziskuje kombinacijo pisanega besedila in podobe v sodobni likovni produkciji. Na razstavi sodelujejo umetniki Bojan Mijatović, Horrid Habits, Leon Zuodar, Maks Bricelj ter umetnici Mina Fina in Nevena Aleksovski, ki po besedah kuratorke Lare Plavčak v svojem delu prek različnih pristopov raziskujejo združevanje besedila in podob kot enega izmed avtorskih načinov ustvarjanja. Ukvarjajo se z risbo, grafiko, sliko, fotografijo, asemblažem, nekateri z intervencijami in instalacijami posegajo v prostor ali ustvarjajo v medijih knjige umetnika, (fan)zina in podobnih umetniških publikacij.

  • Darja Kocbek

    27. 2. 2017  |  Družba

    Manj samomorov v državah, ki dovolijo istospolne poroke

    V državah, ki dovolijo istospolne poroke, se zmanjša število samomorov, je pokazala študija. Na šoli za javno zdravje John Hopkins Bloomberg so raziskovalci analizirali stopnje samomorilnosti srednješolcev v zveznih državah v ZDA. Primerjali so stopnje v državah, ki so legalizirale istospolne poroke, s tistimi, ki jih niso. Ugotovili so, da je v državah, ki so dovolile istospolne poroke, med srednješolci za 7 odstotkov manj možnosti, da si bodo poskusili vzeti življenje.

  • Beti Trtorebro

    27. 2. 2017  |  Politika

    Janša je bil zadet ko mamba

    Kako naj drugače razumemo neverjetno odkritje, da je Janez Janša pred 42 leti obiskal partijsko šolo v Kumrovcu? A ni bilo dovolj, da je bil med najmlajšimi člani Partije v Grosuplju, da je bil Titov štipendist, da je bil predsednik občinske organizacije ZSMS, da je bil član občinskih komitejev SZDL in Zveze komunistov, član republiških in zveznih organov ZSM in SZDL ter da je bil politični komisar mladinske pohodne brigade po poteh slovenskih odposlancev na drugo zasedanje Avnoja v Jajcu? Kako je lahko pri 17 letih obiskal še najbolj osovraženo, režimsko valilnico kadrov: politično šolo v Kumrovcu, rojstni vasi pokojnega maršala Josipa Broza aka Tita?

  • Izak Košir, STA

    27. 2. 2017  |  Svet

    Na oskarjih po pomoti razglasili napačen najboljši film leta

    Letošnja svečana podelitev filmskih nagrad oskar je na višku večera poskrbela za nerodno zmešnjavo. Igralca Faye Dunaway in Warren Beatty sta namreč za najboljši film najprej razglasila Deželo La La, nato pa se je izkazalo, da je resnični zmagovalec pravzaprav film Moonlight. Hollywood zmešnjave še ni pojasnil.

  • Damjana Kolar

    27. 2. 2017  |  Kultura

    Kontroverzni film o poslovni ženski z neuničljivim značajem

    V Kinodvoru bo od 1. marca dalje na ogled film Ona, legendarnega nizozemskega režiserja Paula Verhoevna (Robocop, Popolni spomin, Prvinski nagon) z Isabelle Huppert v koži enigmatične ženske, ki noče pristati na vlogo žrtve. Najbolj provokativen film lanskega festivala v Cannesu in dobitnik dveh zlatih globusov, je nastal po romanu Oh... Philippa Djiana.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Naj raje prepisuje govore

    Ko je pretekli petek predsednik SDS Janez Janša tvitnil, da minister za pravosodje Goran Klemenčič »nažgan kot aksa« nastopa pred poslanci, da vse zaudarja okoli njega, se ni zgodilo nič novega. Ampak res nič novega.

  • Izak Košir

    24. 2. 2017  |  Družba

    Radio Mladina: Borut Mekina o zatiranju Slovencev na Koroškem v Avstriji

    Pogovor je nastal na podlagi članka Reziprozität >>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/309314502&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kolumna

    Samopohabljanje

    Poročilo Velimirja Boleta je eksploziv, ki bi moral razstreliti beton sedanje razprodajne blaznosti. To je tekst, objavljen v zadnjih Gospodarskih gibanjih Bajtovega inštituta, ki kaže, kaj se dogaja z našimi najpomembnejšimi, sistemskimi bankami (NLB, NKBM, A banka).

  • Borut Mekina

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Politika

    Reziprozität

    Šentjakob v Rožu je majhna, dvojezična občina na avstrijskem Južnem Koroškem. Njen glavni trg, kot nekaj najbolj normalnega na svetu, krasi v času nacizma zgrajen monumentalni spomenik brambovcem, ki so si po letu 1920 prizadevali za nasilno germanizacijo Slovencev in so organizirali načrtno izseljevanje koroških Slovencev v nacistična taborišča. Originalnega nacističnega križa v sredini sicer ni več, verjetno zato, ker je zvezna vlada po drugi svetovni vojni to simboliko z zakonom prepovedala, a občina vseeno zgledno vzdržuje spominsko mesto s še vedno nacistično ikonografijo, barva les, puli plevel, ureja rože, ki zacvetijo spomladi in se uradno, vsako leto 10. oktobra, na dan koroškega plebiscita, priklanja spomeniku, ki ga od znotraj krasi napis »Za nemško Koroško«.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    Dr. Dragan Petrovec, penolog

    Dr. Dragan Petrovec je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo in profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, nekaj let je bil tudi vodja ženskega zapora na Igu, kjer je eksperimentalno in uspešno uvedel bolj odprt režim. Vseskozi zagovarja drugačen pogled na kaznovanje, ne zagovarja represije, je velik nasprotnik dosmrtnega zapora in, jasno, tudi smrtne kazni.

  • V imenu ljudstva

    Za pornografijo pravijo, da jo je težko definirati, toda ko jo vidiš, takoj veš, da gre za pornografijo. Podobno je s populizmom. Vzemite le Donalda Trumpa, ameriškega predsednika, ki je oznanil, da se odpoveduje predsedniški plači. »To mi nič ne pomeni.« Vau, so rekli njegovi feni, navijači in volivci: to je dokaz, da mu ni do denarja! Da ni pohlepen in pokvarjen kot drugi politiki, recimo Hillary Clinton! Da je tu le zaradi nas! Da hoče izboljšati naše življenje! Da so njegovi interesi naši interesi! Da ga torej ni mogoče kupiti ali podkupiti! Ker se odpoveduje predsedniški plači, bo več za nas! Za ljudstvo. In ker predsedniška plača stane 400 tisoč dolarjev na leto, pomeni, da bo ljudstvo vsako leto prihranilo – in dobilo, če hočete – 400 tisoč dolarjev.