Kaj pa pravice?

Pred dnevi, 18. decembra, smo izvedeli za odločitev gradbenega inšpektorja inšpektorata za naravne vire in prostor, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu.

Kislo-sladka statistika

Ob koncu leta slovenski statistični urad (SURS) tradicionalno objavi poročilo, v katerem navede najpomembnejše statistične podatke, ki pričajo o razmerah na najrazličnejših področjih v državi. Oglejmo si nekatere.

Sama proti vsem

Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo kršitev človekovih pravic materi (in njenim otrokom), ki so ji bili trije otroci odvzeti pred štirimi leti v medijsko razvpitem primeru, v katerem so dve leti kasneje socialne službe in sodišče ugotovili, da so ga očitno polomili, in so otroke vrnili materi, saj so bili pri očetu zaradi nasilja in zanemarjanja v nevarnosti.

Napad na fotoreporterja Mladine

Minuli petek se je na shodu, ki je v prestolnici potekal pod taktirko Pavla Ruparja in njegove stranke Glas upokojencev, zgodil incident – eden od udeležencev je napadel Mladininega fotoreporterja Gašperja Lešnika. »Fotografiral sem skupino protestnikov in eden od njih me je zgrabil za trak fotoaparata in zahteval, da posnetke izbrišem, češ da ga ne smem fotografirati,« je incident opisal Lešnik. »Imel sem srečo, da je policija hitro posredovala.«

Zaušnica pohlepu

Ustavni sodniki so tik pred novim letom s šestimi glasovi za in dvema proti odločili, da začasna obdavčitev bank, s katero želi država dobiti dodatna sredstva za popoplavno obnovo, ni v neskladju z ustavo. Proti sta spet glasovala Rok Svetlič in Marko Šorli, Klemna Jakliča ni bilo na seji.

Izjave leta

»Srečno, Slovenija, če me morje vzame.«
Predsednik vlade Robert Golob, preden je na morje odveslal v kajaku, na posnetku, ki ga je objavil na Instagramu

Gostinski presežki leta

Naj globalka
Camut, Kazlje
Camut je nenavadna institucija, ki fura novo podobo japonske kulinarike: mizarsko-umetniško-kuharski multipraktik Shin Sato je sredi kraške vasi Kazlje zagnal izjemno omakasnico. Omakase pomeni »prepustim se vam« – gost torej izbiro jedi, njih število, sestavo in zaporedje prepušča chefu, za kar je v Camutu nagrajen z vsakič drugačnim, a vedno zanimivim nizom jedi. Iskreno in impresivno.

Leto, ko smo končno prepovedali nacistične simbole

Sedmega junija so se na Prešernovem trgu v središču Ljubljane zbrali prav posebni fantje. Fantje z obritimi glavami, v črnih oblačilih, številni so nosili masko. Prižigali so bakle in vzklikali »Remigracija!« in »Mi Slovenci!«. Govorimo seveda o neonacistični skupini Slovenska obrambna straža (SOS), ki je tistega junijskega popoldneva v Ljubljani pripravila demonstracije; začele so se na Prešernovem trgu, nato pa so se neonacisti sprehodili po mestnem središču. Nosili so transparent, na katerem je bila pod napisom »REMIGRACIJA« narisana mrtvaška glava Totenkopf, simbol nacizma, ki so ga uporabljale enote SS.

Zgodovinski milijon

Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, rada pove, da tudi majhna skupnost prijateljev lahko premika gore. Če te besede vzamemo dobesedno, potem jim je v inštitutu uspelo premakniti Mount Everest. Samo v osmih mesecih, natančneje v 247 dneh (na voljo so imeli eno leto), jim je uspelo zbrati potrebnih milijon podpisov za evropsko kampanjo za varen in dostopen splav – My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira).

Leto, ko smo skupaj občudovali Jakličevo vilo

Šestnajstega oktobra je bil v Škocjanu velik dan. Slavnostne goste je nagovorila ministrica za šolstvo Asta Vrečko, ki je odprla nov, sodoben kulturni center s prostori za občinsko knjižnico, veliko in malo konferenčno dvorano, avlo za razstave in pogostitve ter manjšo kavarno.

Visoki davki nas dušijo

Podjetniki so tudi letos bežali v tujino, davki in birokracija pa so jih še naprej dušili. Da se bo apokalipsa zgodila vsak hip, se je zazdelo ob napovedi, da bo novogoriški Mahle proizvodnjo iz Slovenije preselil v Bosno, zaradi česar bi brez dela ostalo 600 zaposlenih, temu pa naj bi sledila še druga podjetja. Na primer Boxmark, ki ga vodi predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš. »Investitorji v Sloveniji že zaznavajo neprimerno poslovno okolje,« je govoril Trobiš.

Živalski vrt? Živalska hiša.

Na začetku decembra je vrata zaprl eden izmed zasebnih živalskih vrtov, Tropska hiša v Celju. Zaprtje je odredil inšpektorat za naravne vire in prostor, saj Tropska hiša nima več veljavnega dovoljenja za prikazovanje živali. So na ministrstvu za naravne vire in prostor spoznali osnovno nehumanost zadrževanja divjih živali v kletkah za prikazovanje in bodo za začetek začeli zapirati vsaj zasebne »živalske vrtove«?

Elektronski zdravniki

Ker je v Sloveniji 140 tisoč prebivalcev brez osebnega zdravnika in 250 tisoč žensk brez ginekologa, so na Institutu Jožef Stefan (IJS) poskusno zagnali model umetne inteligence (UI) v obliki domačega zdravnika, od katerega uporabniki lahko dobijo nasvete »pri blagih do zmernih zdravstvenih težavah, da jim ne bi bilo treba poiskati zdravniške pomoči«.

»Želeli so vplivati na to, kako javna zavarovalnica deli denar«

Erik Brecelj je abdominalni kirurg z Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki je v javnosti zaslovel s svojim neposrednim pristopom: ne izbira pridevnikov, ne zna govoriti med vrsticami in ne taktizira. Če meni, da kdo laže in krade, potem to pove, če meni, da je treba koga brcniti na cesto, pa četudi je to kak njegov kolega, minister ali šef, reče, da ga je treba brcniti na cesto. Če bi Erik Brecelj delal v diplomaciji, bi vsak mesec zakuhal nov konflikt, a na področje zdravstva, kjer so akterji interesno prepleteni in navadno drug drugemu ščitijo hrbet, je prinesel sproščujočo svežino.

V SDS napovedujejo sojenja, čistke in odpuščanja

Hegel je nekoč zapisal, da se zgodovina rada ponavlja, Marx pa je kasneje pripomnil, da najprej kot tragedija, naslednjič kot farsa. Ko je Janez Janša skupaj s podporniki prejšnji teden že drugič zasedel Prešernovo ulico pred celjskim sodiščem, kjer poteka sojenje zoper njega o zadevi Trenta, je bil z mislimi nekje povsem drugje. Bilo je spet leto 1988, stal je na Roški cesti v Ljubljani, kjer je pred vojaškim sodiščem potekalo zborovanje v podporo četverici. »Ta dvorana ima okna na cesto in smo vas slišali, kot smo vas slišali na Roški,« je Janša prejšnji četrtek povedal množici zbranih. »Zato ja, spet prihaja slovenska pomlad. Nebo se jasni.«

Je vodstvo računskega sodišča retoriko spremenilo zaradi politično profiliranega piarovca Rajka Geriča?

Bivši urednik na RTV Slovenija Rajko Gerič je moral prejšnji teden v novi vlogi, po novem skrbi za odnose z javnostjo na računskem sodišču, javnost obvestiti, da je računsko sodišče RTV Slovenija izreklo kar dve negativni mnenji za leto 2022, ko je javni zavod vodil Andrej Grah Whatmough. Ironija usode je, da je bil poleg generalnega direktorja RTV Graha Whatmougha in direktorja TV Uroša Urbanije ravno Rajko Gerič ključni akter glavnega projekta političnega prevzema RTV v času zadnje Janševe vlade, vzpostavitve »vzporednega« informativnega programa na drugem programu.