Sodni postopki zoper dijake, ki se »švercajo« na avtobusih

Januarja lani je novinar Peter Petrovčič v članku Nezakonito kaznovanje mladoletnikov pisal o tem, da se je pred leti začelo dogajati, da so ljubljanski dijaki zaradi »švercanja« na mestnih avtobusih morali s starši na zagovor pred sodišče. Zakon o prekrških določa, da se kazen za prekrške izreče in določi po hitrem postopku brez zaslišanj in sodnih obravnav ter v primeru, da se kaznovana oseba ne pritoži in plača polovično kazen. Takrat je zadeva zaključena.

Vloga jeze v politiki

"Jeza ima veliko vlogo v politiki. Donald Trump je na zadnjih ameriških volitvah uspešno kanaliziral jezo volivcev ter jim ponudil univerzalnega krivca za težave v migracijah in selitvi industrijske proizvodnje v tujino. Volivcem je obljubil množične deportacije nezakonitih priseljencev in visoke tarife na uvoz izdelkov iz tujine. Nedavno je obrnil ploščo in si začel prizadevati za uvoz visoko izobražene, predvsem tehnične, delovne sile. Številni Trumpovi podporniki so se razbesneli nad tem predlogom, saj so predvidevali, da bo z izgonom priseljencev ostalo več delovnih mest za Američane."

OnlyFans / V Sloveniji prihodke priglasili zgolj trije zavezanci

Od nekaj sto slovenskih rezidentov, ki služijo ali so služili prek platforme OnlyFans in svoje dejavnosti niso registrirali, so dejavnost in prihodke Finančni upravi RS (Furs) po decembrskem pozivu priglasili trije, so povedali na Fursu. Prekrškovne postopke so že začeli, kršiteljem grozi tudi odvzem ustvarjene premoženjske koristi.

»Naslednja pandemija je neizbežna«

"Epidemije in pandemije so se skozi zgodovino vedno pojavljale in tako bo tudi v prihodnje. Naslednja pandemija je neizbežna. Je pa res, da so moderna komunikacija in informacije na družbenih omrežjih krepko spremenile pravila igre. In spremenilo se je tudi to, kaj bodo ljudje od nas pričakovali naslednjič. Ne vem, ali se tega dovolj dobro zavedamo."

»Če si postaviš nizka pričakovanja glede tega, kaj te bo osrečilo, boš bolj srečen«

"Mislim, da moraš letvico postaviti dovolj nizko, pa si potem v življenju lahko zelo hitro zadovoljen. Ko sem se odločil, da se bom ukvarjal z glasbo, sem se s tem avtomatično odpovedal novemu avtu vsako leto, ker to pač ne bi šlo. Če si postaviš nizek standard, nizka pričakovanja glede tega, kaj te bo osrečilo, boš bolj srečen, kot če si postaviš zelo visoka pričakovanja."

Izpisala sem se iz Fidesa, saj ne predstavlja večino slovenskih zdravnic in zdravnikov

Marca lani je Tatjana Dolhar, zdravnica internistka v javnem pismu pisala o tem, da Fides že dolgo ne dela več, da mu je mar za bolnike in njihovo pravico do brezplačnega zdravja, za javno zdravstvo.

»Otroke preveč ščitimo pred resničnim življenjem«

"Mladi športniki bodo imeli odrasle vedno za model. Posnemali bodo tisto, kar vidijo, da delajo njihovi starši ali trenerji, in počeli tisto, kar jim je dopuščeno. Velikokrat starši celo sami dajo otroku v roke telefon, da imajo mir. Po drugi strani pa so marsikateri starši preveč zaščitniški do otrok in premalo zaupajo trenerjem oziroma klubom, zato zahtevajo, da ima otrok na treningih ali pripravah telefon ves čas pri sebi. V družbi smo prišli do paradoksa, da otroke preveč ščitimo pred resničnim življenjem in vsem, česar se lahko naučijo samo z neposrednimi izkušnjami, ki so običajno skladne z njihovim razvojnim obdobjem, premalo pa jih varujemo pred digitalnimi vsebinami, običajno neskladnimi z njihovim razvojnim obdobjem, za katere so izrazito ranljivi zlasti v puberteti."

»Človek je živo bitje, ki so mu zrasle noge in mu je v naravi, da se seli«

"Biološko gledano je človek živo bitje, ki so mu zrasle noge in mu je v naravi, da se seli oziroma da hodi naokoli. Mislim celo, da bi bil človek najsrečnejši, če bi se lahko selil, kamor bi se hotel. Odkar pa se je sprevrgla interpretacija človeka, ko se je človek naselil za trajni čas, udomačil živali in rastline, je s tem prišla tudi politična skupnost, ki je postavila normativne meje in regulativo priseljevanja - prihodov in odhodov posameznikov in skupin. Zato ne bi rekla, da je vsaka selitev prisila, so pa skozi čas selitve postajale vse bolj vpete v neke sisteme, in posameznik je imel vse manj možnosti, da se avtonomno odloča, kako in kam se bo selil."

Spet v šolo

Okoli 276.000 učencev in dijakov se danes po božično-novoletnih praznikih vrača v šolske klopi. Tokrat so šolarji na počitnicah uživali dvanajst dni. Zdaj jih čaka zaključek prvega ocenjevalnega obdobja, nato pa se bodo sredi februarja nekateri že odpravili na enotedenske zimske počitnice.

Kdo Rosvite Pesek ne bi imel rad?

Septembra lani je Stanka Prodnik v TV komentarju pisala o pogovoru Rosvite Pesek s predsednikoma opozicijskih strank, Janezom Janšo iz SDS in Matejem Toninom iz Nove Slovenije. Na pogovoru se je zgodil zdrs, ko je ob vprašanju o Janševi vladi Rosvita Pesek rekla "naša vlada".

»Devetdeseta so pokazala, da je človek človeku volk«

"Vojno, v kateri nisem osebno sodeloval, sem doživljal kot travmo. Presenetila me je količina sovraštva, ki je izviralo iz ljudi, ki so živeli drug z drugim. Mislil sem, da smo kot skupnost složni, da se ljudje ljubimo in spoštujemo, a izkazalo se je, da je to daleč od resnice. Devetdeseta so pokazala, da je človek človeku volk. Še vedno si nisem opomogel od tega. Še vedno me moti, da se veliko ljudi s teh območij sovraži."

Kaj je najbolj zaznamovalo leto 2024?

"Mislim, da ga je najbolj zaznamoval občutek razočaranja in tudi občutek nemoči. Občutek razočaranja zaradi nesposobnosti, nezmožnosti institucij, v katere smo zaupali, da nas bodo zavarovale, nam zagotovile varno življenje. V mislih imam institucije najvišjega ranga, kot so Združeni narodi, ali pa tisti, ki naj bi zagotavljali mir pred vojnami. Očitno to ni uspelo, vojne so tu. Govorili smo 'nikoli več', zdaj pa imamo menda okrog 60 oboroženih konfliktov. Občutek razočaranja tudi nad državnimi institucijami, nad sistemi, ki smo jih tako skrbno gradili in v katere smo toliko investirali. Najboljši primer je sistem zdravstva, ampak tudi sistem šolstva se potihoma ruši. Ne samo v Sloveniji, to se dogaja tudi v drugih bogatih državah. Obenem pa seveda občutek, da kot posameznik zoper to nič ne morem storiti, čeprav živimo v demokraciji, občutek, da je moč ljudstva in posameznika ničelna in da delujejo neke višje sile in silnice politične in ekonomske narave, kapital in bog ve, kaj še, ki uravnavajo te procese."

Posebna izdaja Mladine / Zgodovina primorskega antifašizma

Zadnja posebna izdaja Mladine ANTIFAŠIZEM, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, je eno najbolj obsežnih del doslej na področju Mladininih zgodovinskih izdaj. Tokrat smo se lotili antifašizma, enega najbolj svetlih trenutkov Republike Slovenije, ko so v obrambi slovenskega naroda skupaj na isti strani delovali tako liberalci kot komunisti, duhovniki in laiki. A tega poglavja slovenske zgodovine smo se lotili na poseben način: k pisanju smo namreč povabili vse vodilne primorske zgodovinarje z obeh strani meje. Še nikoli doslej v Sloveniji ni izšlo delo, ki bi v poljudnem jeziku in skozi zgodbe ljudi popisovalo to težko obdobje slovenskega naroda.

»Vojne ne bo konec, dokler bo živ Vladimir Putin«

"Ne verjamem, da je to vojno možno končati. Zelo bi bil vesel, če bi imeli vsaj nekaj mirnega obdobja, da obnovimo naše gospodarstvo, našo vojsko in naše ljudi, a vojne ne bo konec, dokler bo živ Vladimir Putin. Samo naslednja ruska vlada lahko konča vojno."

»Ljudje sicer niso navdušeni nad politiko, jo pa zelo natančno spremljajo«

"Ljudje sicer niso navdušeni nad politiko, jo pa zelo natančno spremljajo, ne tako kot v 80. letih, ko smo bili na nek način ogroženi in smo se borili za lastno samostojnost proti beograjskim napadom na Slovenijo in podobno. Ljudje hkrati spremljajo, kaj se dogaja, in sovražijo politiko. Gre za tipičen odnos plus - minus, v katerem na eni strani izražajo utemeljeno zaničevanje tega, kako je naša politika videti danes, po drugi strani pa izražajo tudi lastno nerazumevanje, da je njihov odnos do politike tisti, ki omogoča tako stanje. Ta negativen odnos do vsakršne političnosti, do vsakršnega angažmaja, pojava v političnem krogu, v javnosti ob sovraštvu do politike rojeva situacijo, v kateri lahko na vsakih volitvah zmagajo popolnoma anonimni ljudje, ki tri mesece prej ustanovijo stranko."

Naslovnica nove Mladine / SLOVENSKI POZDRAV

Dobrodošli v novem letu! V petek izide nova Mladina! V prvi letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 3. januarja, izpostavljamo, da sodobno narodnozabavno glasboposluša kar polovica prebivalstva. Za fotografijo na naslovnici, ki je bila posneta na koncertu Fehtarjev v ljubljanskem Media Parku, je poskrbel Borut Krajnc.

Srečno 2025!

Televizijska voditeljica dela po nareku verskih skupnosti

Maja letos je novinar Luka Volk v članku pisal o tem, da je novinarsko častno razsodišče (NČR) ugotovilo, da je redovnica Romana Kocjančič, urednica in voditeljica oddaje Obzorja duha na TV Slovenija, septembra lani med poročanjem o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kršila novinarski kodeks.

Pričevalci in Spomini

Januarja letos je Stanka Prodnik v TV komentarju pisala o tem, da oddaji Pričevalci in Spomini ostajata del programa TV Slovenija, kar je zaušnica vsem, ki so se borili za pravo javno televizijo. Oddaja Pričevalci je namreč čista politična in ideološka propaganda, je del lažiranja zgodovine, ki jo Jože Možina počne iz političnih razlogov. Spomine pa je nekdanji direktor TV Slovenija Janez Lombergar zasnoval kot nekakšen odgovor, uravnoteženje Pričevalcev.

Kdo je dobil milijon evrov?

Februarja letos je novinarka Monika Weiss v članku pisala o tem, da je bila ena od nenavadnosti, ki jih je razkrila afera Litijska cesta 51, "več kot milijon evrov", ki naj bi jih prodajalec stavbe Sebastjan Vežnaver po opravljenem poslu nakazal odvetnici Nini Zidar Klemenčič.

Ksenofobija župnika iz Trnovega v Ljubljani

Decembra letos je novinar Peter Petrovčič v članku pisal o tem, kako se je trnovski župnik Tone Kompare neprimerno razpisal o Srbih. Takoj na začetku svoje kolumne v novembrski izdaji Oznanil trnovske župnije se je namreč vprašal: "Kdo je kriv, da se v Sloveniji, posebej v Ljubljani, širi srbski nacionalizem. To nasilje opažam že vrsto let. Kaj me je nagnilo k temu pisanju?"

Štefka Kučan / »Koliko novih sovražnikov si v Gazi vsak dan ustvari Izrael!«

"Teh vojaških konfliktov, ki se danes še gostijo, človeštvo s svojim znanjem, izkušnjami in tehnologijami ne bi smelo več poznati. Neravnovesja in krivice se da, če je volja, odpravljati drugače in zelo težko se sprijaznim, da je svet še vedno zapleten v toliko vojn in da vse znanje, ki ga je človeštvo ustvarilo, dostikrat služi vojni, in ne miru."

»Živimo v času, v katerem odpoveduje tisto, v kar smo verjeli«

"Grozna ni samo vojna, ampak tudi njene širše razsežnosti. Živimo v času, v katerem odpoveduje tisto, v kar smo verjeli. Vrhunske institucije, kot so Združeni narodi, ne morejo preprečiti vojn. Prej smo imeli občutek, da nas bodo te institucije zavarovale, a nas ne zavarujejo. Odpovedujejo tudi institucije nižjega ranga, postajajo disfunkcionalne. Res se mi zdi kar hudo. Ni dobro sejati pesimizma, a res se mi zdi, da doživljamo neko prelomnico."